Pošteni otroci
(Iz hrvatskega prosto preložil I. T.)
V zel6 slabih nlicah nekega niesta ? našej domovini je stala pred vefi leti majhena, utjožna hiža. V tej hiSi je prebival zidar z ženo in petero otroffii. Najstarejii teh otrok jc bil Jnrfco, dvaaajst let star deJek, ki je domačo ljudsko šolo izrršil z najboljšiin uspehonL Ker ga oče zaradj siro-maštra nijso mogli poSiljati T viSje Sole. obdržali so ga doma pri svojem ro-kodelstvii. Jiirko je bil zdrav in krepak deček, zmžren v jedi in pijaci in zato tudi vedno dobre volje, bistrega uuu in ze!6 ukažetjen. Oee so ga k vsacenui delu 8 soboj jemali ter mu ia zafetka bolj lehka opravila izroiievali. da si je zidarstvo sploli iežaren stan. Ali mladcmu Jorku nij bilo nobeno delo pretežaTno. Veselo prepevajoč in žvižgajof! je nosil oSetu kameuje, mallo iu druge zidarskc stvnri; ker jc liil zmirom \eselegn srca, izpoilbnj&l je tuiti ma-lomarue in lene delovce k hitrejšemu delu.
Od ostalih Stirih otrok je satno Katica hodila v šolo, ki je bila ravno devet let stara. Mati so otroke lepo uCili, kako jira je biti poliožnim, poStenini in delOTBim ; Katica je niater rada slnšala in jini jp uže pri marsikatereai delu pridno pomagala. Zaradi pofitenja, pridnosti iu lepega Tedenja so bili otroci ubozega zidarja tudi pri sosedili v velikej Sasti in v marsilsaternj M5i so jo starSi svojim otrokoni v izgled in posnemo priporočevali. Katica uij bila nikoli brez dela. Vedno je imela kaj v rokah, bocii si, da je Siirala aii plela nogavice, ali se je pa učila Da kojigo žolakih naukov. Kadar nij imela dru-zega dela. pokieknila je z manjšimi otroci preti sveto razpelo, ki je viselo v kotn za mizo, in uSUa jih je roke sklepati m Boga iuoliti.
0 nedeljah in prazaicih. ko je bil Jurko doma, vzel je najrajSe kako knjigo v roke, da je čital iz uje in se je kaj koristuega ufiiL Oc je bilo grdo vreme, da olroei nijso mogli v eerkev, vzel je Jurko moliteTno knjigo v toke in je glasno niolil iz nje. Ofieta so vselej so!zg oblile, ko je poslušal molijofie otroke, ia večkrat je djal sam v sebi: rdobri moj Bog! trdno upam, da teh otrok ne bodeS zapustil, ki s toliko poboiuostjo niolijo k tebi."
Tako je minul dan za dne?om, ako tudi ae je bilo ubogim sirotam veCkrat z Iakoto boriti. Naj si je očc 8 pridnostjo tudi po več goldinarjev na teden zashižE in naj je tudi Jnrko svoj zaslužpk k očetovemu pridcval, vendar so prišli dneri, da jiin je bilo treba hudo stradati. 0 takih dnevih je bilo ubog«ino očetu zelč težko pri srci in ko l>i ne bilo pobožnih iu bogabojefiih otrok, ki so ga znali tudi v največjili sLiskah razvese^jevali, zdvojil bi bil abogi zidar, želeč ei boljžega živijenja na tem svetu.
Necega dne se pripcti zidarjn velika nesreSa. Pri zidanji veliccga po-slopja se mii zvali težek kainen na nogo, ter mii jo zltoi raviio v koleuu.
Koliko strahti je bilo zdaj pri ubogej družini, ki je ali poprej imela dosti trpljenja, ko je bil Se ote zdrav in krepak. Ubogi zidar oekoliko tednov nij mogel s postelje in njegova družina se je mogla prežiTeti od milostinj dobrih IjndL
Jurko ja v tem i5asu postal veCji iii moč'nejši, leliko j« zdaj \e(: delal in je tudi po vefi zaslužiL Njegov gospodar niu je še c«16 plaCUo povlkžaL, Tide<?, da je Jurko posebno pridea in deloven filovek, ki vse druge delovce prekosi, a zravea tega je iSe pošteu in zvest, kakor uoben drug njegovili najeinjiikov.
3S-
Ko Jnrko vidi, da mn njegov zaslnžek ne zadostoje, di bi bolnemn oSetu pomagaj, otide k svojemo gospodarju in ga prosi, da bi mu nefcoliko goldi-nirjev na njegovo delo naprej pla&l, tcr obljubi, da bode vse pošteno odsluiil. kakor hitro mu o<Se ozdravi
Zidarskeura mojstrn se je lo niladeničevo obnašanje zel6 dopadlo. Dal nra je nekoliko goldinarjev, rekfič: »od teh goldinarjev mi polovioo odsluziš, a drago polovico ti darujem, ker si tako dober in akrben za svojega očeU. Ostani tudi Se dalje tako pošten, dober in delOTen in jiz te ae pozabim."
Jurko je oSetn z Tellkam veseljam prinesel denaije in mu povedal vse, kar mn je rekel zidaraki mojster.
nBog naj tc blagoslovi, ljnbi moj sin, vse dni tvcjega žMjenja," vzdikne oie s sobami t oleh.
K velikej nesr«Si, ki je bils t hiSi. pride še ta nadlogs, da mlajSi otrok dobi koze ia lcži bolan v postelji, a Katica, ki je bila materi desna roka,
Koltka Deareča je bila zdaj v bisi, tega moje per6 popisati ne more. Jnrko je imel polne roke dela pri svojem gospodarji, a žalostne matere in 2»pnSi;enih brateev in sestric zapustiti tndi ne more. Eo ga \M tri dni nij bilo pri delu, grž zidarski mojster sam, da vidi, kako je to, da Jurko toliko časa ne pride. MisliJ si je, da se mu je mladenič izoevaril, ter da neče, da bi odslužil denarje, ki mti jib. je poaodil.
Ali ko pride v hišo nbozega zidarja, najde toliko airomaStva v hiši, da jc do solz ganjen in si ne inore kaj, da bi se ne jokal z ubogo in zapušSeno dnižino. Videl je, kako se žalostna mati in otroci jokajo po dobrem oCetu, ki leži v mi-tvaškej trugi. Tega njegovo srce ne nioro prenesti, zatorej tak6j zapusti hišo in gre ven na polje. Jiirko biti za njiin, da bi mu povedal, zakaj ga uže tri dni nij bilo pri delu. Ali niojster ga priine za roko in inu reče: npreljubi moj, jaz viduu, kolila nesreča vas je zadela, ako Se kaj denarja potrebuješ,
3*
86
kar porej  mi.  rad  ti n»prej  dam, ker vem,   da mi bodež  vse   polteno odslnžil.
Velika neereča in nadloga v bisl je Jurka nekako Tsega prenaredila. Zdelo ae mu je, kakor da bi bil na jedenkrat starejSi in modrejši, rekel bi — zrel mož. Lepo se zahvali zidarskemu mcjstru za njegoro prijaznost in pomoč ter ga prosi io dalje podpore. kar mu gospodar tudi rad obljnbi. S solzarni v očeh se gospodar poslovi od Jurka, ter otide globoko y srce ganjen od tolike nesreče, ki jo je našel v hiSi uboge zidarjeve droiine.
Očeta so pokopali sieer ubožno, a vendar kakor se dobremn in po-Itenemu 41<Keku spodobi. Za uekaj dni je umrl tudi na. koiah bolni otrok. Zdaj je bilo Jurku treba zopet gospodarja poiskati in ga prosili podpore. Bilo je zvečer, nro pcprej, nego se fldoTei iniii oil 3vqega tela. Kct je Jrako vedel. da gospodar pride vsak dan iii to še posebno zvečer pogledat, koliko 80 zidarji naredUi, otide ga iskat na bližnje zidaliSSe, dobro Ted6č, da bi ga doma o tem času ne našel. Ali tu ne dob! zidarskega mojstra in iskat ga gre k nekcj drngej hiSi, ki so jo zidarji dozidavali. nhi ga gotovo dobodei", teko mu so rekli njegovi tovariši. A prižedsi na kraj zidanja, ne dobode vefi ne gospodarja ne dolovceT.   PriSel je prepozno, vsi so se bili ule razšb'.
Pri tej hiši je bil tndi Jurko zidarsk deloToc. Radoveden koliko Mle je vU dodclane y tem času, ko ujega nij bilo pri delu, stopa po lesenem odrn t drugo nadstropje. A jedra naredi dra koraka, da zadenp z nogo ob nekaj trdega, kar je tak6j čutii, da nij kamen. Sklone se in potipljc z roko, ker je bila užč temd. Po vsem životu se stresnp, ko vidi, da leži ua tleh relika mošnja polna srebniih tolarjev. Vzdigue jo iB gleda, kakor bi ne hotel Tijeti svojiin očem. A preprMan je popoluem, da ima v roki moSnjo napolnjeno s srebrnimi novci. Iz zaCetka ne vž, kaj bi storil od velicega vesttlja. Deae raoSnjo pod pazho in tak6j se vrue domov, na vse strani se ozirajoč, da li ga kdo ue vidi.   Po naključji nij bilo nitjer žive dnSe.
VU je zafel aaglo stopinje pobirati, ali na jedenkrat obstnne ter zajtte bolj počasi stopati. premiSljajoC, fegavi denarji bi to bili. in kako so prišli tja gori na zidarski oder. Poprej nego stopi v Mšo k svojej materi, trdno sklene poiskati gospodarja aajdenega denarja in mu izgubljeno blag6 izročiti
V liižo stopivii, položi moSnjo z denaiji na mizo. Mati to TideiS, vpra-Sajo ga, kaj je prinesel.
Jurko zdaj tse natanko pripoveduje. kako je naSel moSnjo z denaiji in da bo bri ko se naredi dan, poiakal laatnika najdene moSnje, da mu izroS najdeno blag6. KoneCno še pvistari: rnaj bodo deuarji iiegar koli, jaz mii je takdj izrofim, da le Dajdem pravega laBtnika. Dobro vem, dtt mi lastnik T zahvalo podari kak goldinar, ki mi bode Ijubši, nego vsi ti srebrai novei, ki je imam tukaj v nioSnji, a moji vendar nijso. NaS pokojai očb so nam večkrat rekli, da naj bodemo poSteni, <5e smo tudi ubozni; a jaz lepili oCetovih naukov še nijsem pozabil in jih tudi aikoli pozabil ne bodem."
Zdaj se oglasl Katica s postelje, kjer je bolna ležala tcr reCe:
„0 Ijubi moj bratec! stopi sem k meni, da te objamem in poljubim, ker ti mi gOToriš iz sk&. Le ncsi precej jutri zjutraj moSnjo z denarji iz hiše in poišei jej lastnika. Bog bode dal, da jaz zopet ojdraTim, in potlej bodem dekla toliko  pridnejSe,  da s  tvojo poniočjo odrinem pomankanje iz
87
hlSe."   Mati ki so vse to sliaali. pohvalijo oba in rek6:  ^ljuba moja otroka, ostanita vedno tako pošteua ia Bog nas gotovo ne zapusti."
Drnzega jntra na vse zgodaj vstane Jnrko s sroje slame, na katerej tso uoč uij mogel zaspati, dene lopato čez ramo in gre, da izkoplje jamo svojemu umrlema bratcn. Potlej se vrne doničv, vzame mošnjo izpoil slame, katnor jo je skril, iii se poda naravnost na 6no mcsto, kjer je bil sinoči našel denarje. Tja dospevši, najde už^ vse zidarske tovariSe, ki so se nekako osnpneno spo-gledovalL Tudi zidarskega mojstra je slišal od znotraj resno govoriti. A no-beden dolovcev še uij poprijel za delo. Jurko stopivši med svoje toTariSe vpraša je, Cimu so tako osupneni in z&kaj se ne ttelajo?
Jeden jzmed njih mn zaSne pripovedoTati, da je gospodar prejel siooLi v bližnjem trgu štiri moSnje denaijeT; t vsakej mošnji je bilo po 150 sre-brnih tolarjer. Med potoma stopi tn sem, da pogleda, koliko se je Cez dan naredilo. Ogledajoč iiotranje prostore še nedodelanega poslopja, položi mošnje z denarji aa *5ni veliki kamett. Ko zopet otide, vzame luošnje, ter ne pogleda, ako ima vse Stiri v rokah. Še le ko doui6v pride, vidi, da mu maajka četrta mošnja. Gospodar pravi, da mošnje med potoma nij zgnbii, ker bi bil čutil, ko Iji mn bila izpadla. Vrnil se je tak6j tn sem, da poibče moSojo na 6aem velikem kamnu, kamor je bil yse Stiri položil, ali od Cetrte moSnje nij bilo več nobenega traga. Gospodar si zdaj mlaUr da mu je mosnjo z denarji -kdo izmed uas ukmdeJ, ali jo je pa kdo izmed uas naSel, ter neče da bi jo vrnil.
Jurko 08 vč od veaelja kaj bi začel, da je tako hitro našel gO3podarja najdenib denaijev.    Tak6j stopi pred iijega. ponižno se mn odkrije in govori:
nGospod mojster! kakor vam je zuaiio, zitiltda jlj mcne. in mojo juater velika uesreča; a k tcj nesregi pride še druga, včeraj mi je namreč urorl naj-BilajSi bi^atec, kafcerega sem imel neizmemo rad. Upajoč podpore od vašega plemenitega srca v tej velikej uadlogi, grem sinoči tukaj sem, da bi vas prosil uekoliko predplačila na moje delo. Ali namesto vas aajdem to ie inošnjo z deuarji, ki vam jo nazaj prinestm, dobro ve&ot, da je va-a." To rcksi, vzame inošnjo izpod soknje ia jo poda zidaiskemu mojstru.
Mojster se zel6 začudi tolik^j požtenosti ubozega mladeniča. Vzame iz mošnje 2U srebrnih tolarjev iu mu je da, rekoč: Mna. ti denarji so tvoji, in trošije, kakor uajbolje zuaš. V nedeljo pa pridi k meui, ker bi ti rad nekaj povedal."
Vfselo otide Jurko dom6v, opravi bratov pogreb iu s pokopaliž(!a se doiu6v vrnivši, hvali neprestano Boga, ki ga je obvarofal skušnjave ia ga ohranil poStenega.
V nedeljo gte k zidarskemu mojstru, kateii ga prav Ijubezojivo sprejme in mu po očetovski reče: ,,ljubi moj! prepri^al sein se, da si vrl uiladeoič, dober ta pošten, zatoraj sem sklenil skrbeti zate, kakor za svojo kri. Ker si pri zidarstvu toliko priden, dal te bodem na svoje troSke zidarskega rokodelstva ufifci po vseli njegovih pravilih. TJiil ae bodeS risati iu niijriti, da postaueS učcn zidarsk mojster. Zatorej ti bode treba nekoliko f:asa na moje troške v risarske Sole, v teni času bodem uže jaz skrbel za tvojo mater, sestro in brate. Ostani vedno tako poSten iu priden, in Bog ti da ereSo."
Plemeniti zidaraki mojster je bil mož beseda. Dal je Jntka v risarsko učiluieo, da se ondu izufi v risanji k merjenji. Jurko je vrlo dobro napredoval ia za nekoliko let ja bil aeW rasumeo zidarsk mojster iu imovit Clovek.
Sestro Katico je rael pozneje k sebi in jo je dal očiti gospodinjstta. Ker je imela posebno dobro glaro in tudi Teselje do nanka, km&In je bila izTrstna kutaarica in pozneje tndi dobra gospodinja.
Tudi svojih ostalih bratcev nij zapnstil, skrbel jim je za dober nank in izobražeuje.
Kadar koli se je pozneje Katica srečala s svojim bratom Jurkom, vselej ga je spomnila na njihovo nekdanjo siromašno življenje, rekoC: nje-li se Se spominjaš na 6no moSSnjo i denarji ? Sam Bog ti je dal to srečo. da si ravno ti našel gospodarjeTe denarje. Da, 6na mošnja nam je prinesla srečo t hiSo in nas je rešila siromašnega življenja; to se zna, da le po tetn potu, ker si bil pošten človek. Ko bi bili novce pridržali, kmalu bi jih bili tudi potrožili, fl vest bi nas ves čas našega življenja pekla ifl bili bi še nesrečnejši nego poprej. A Bog je hotel tako, da smo s poštenostjo dospeli do srečncga in boljSega življenja, čast in hvala mn bodi na vekel"
M&tj je še dolgo živela v velicem reselji s srojimi pogtenimi otroci. Sip Jurko je bil prvi zidarski mojster v mestu. Povsod so le njega klieali, kadar je bilo treba ataviti hiae in druga poslopja. Id še dandenea iiuamo mnogo lepih cerkva, hiš, učilnic in drugih Tefijih ia manjšii poalopij v našej domo-?im, katere je zidal zidarski nnieteljnik Jurko. Ali vidite otroei, kako daleč se pride, ako je kdo posten in pridenl Vzemite si Jurka za zgled in bodite tndi vi Uki.