leto—YEAK xxm vhertui 800 komunistov v upidu, ko so lastniki uvedli uoriike metode v avtni tovarni. Napad odbit in vodja aretirani Frankfurt, Nemčija, IS. febr. — Okoli 800 nemških komunistov je včeraj naskočilo na av-tomobilno tovarno Opel-Gener-al Motors kompanije v Ruessels-heimu, toda policija je odbila napad in aretirala Roditelje napada. Tovarna je lastnina ameriške General Motors Company in v nji dela 7800 delavcev. A-meriiki direktorji so odredili, da delavci delajo toliko ur in z isto brzino kakor delajo delavci v tovarnah iste kompanije t A-meriki. Ta odredba je dala komunistom priliko, da so začeli z agitacijo. Nemški zakon daje delavcem pravico, da si izvolijo tovarniške svete v svojo zaščito. Komunistom se je posrečilo, da so prišli v te svete in začeli so organizirati «hode v to* varni med delom. Direktorji so odslovili tri glavne voditelje tega gibanja in to je dalo povod za včerajšnje demonstracije in izgrede. Okrog 500 komunistov se je pripeljalo iz bližnjih mest in istočasno je zastavkalo 600 delavcev v tovarni z zahtevo, da morajo biti odšlo vi j eni komunisti takoj sprejeti nazaj v delo. Drugih 7000 delavcev je ostalo na delu. Rabuka je trajala nekaj ur, dflder niso komunisti tel j i aretirani. Demonstracije proti ameriškim metodam dela ^ bodo vsekakor ponovile, kajti nemški delavci se protivijo sistemu masnega, raclonalizlranega dela. PEONAŽA V JUŽNIH DRŽAVAH Industrijska podjetja na jugu plačujejo najnižjo mezdo avo-jim detavi od mezde. Tako preteče več tednov, včasih tudi mesecev, ne o, ne le da ne dobi nobene- New Orieans. Wahnaley je — f1 denarja, temveč se še zadol- n^inik policije za čaaa stsvks *> >n je tako privezan na svoje |n ^ y«Hko pripomogel k zlomit-mesto. Izseliti se ne more ni- v| atsvke. kMm°r. ker nima denarja. Pod novim rsžimom ae bo ce- Potrebščine v kompanijskih stnoželesnlški družbi uresničila prodajalnah so za dvajeet ali njena želja. ZviA^ bo voznino, <*lo vsi odstotkov višje kot v da bo tako pokrila izdatke, ki jih drugih trgovinah. Smith se je j« Imela v prošlem štrajku s kn-o tem prepričal na lastne oči, ko Jr primerjal ceno blaga kup- J*^' "J 2EZ?? lenega v kompanijski proda- rssbiU stavko svojih usl«*ben- i»lni z onim. ki je bil kupljen v drugih trgovinah. Dočim je "na blagu v prvih prodajalnah višja kot v drugih, je blago •labše kvalitete. Na U način tekstilni tsvsr-r,*rji uvajajo peonaio med tvoje delavce. Radi teh msmer je ' rranizatgrtčao delo med-temi ^vci oteifcočeno. kajti družbe ilb drže trdno v svojih krem-Uih. 1 ^^ V volilni kampanji je Wahn-sleyja podpiral George i. Barry, predsednik tiskarske unije v New Ortaaneu in prominent*« demokratski poittlksš. V odprtem pienm. ki je bilo priobčeno v tukajšnjih dnevnikih, je kritiziral William D. Mahona. predsednika Unije eeetnotsleznišklh ueluflbencev. ker je slednji od-klonil Barryjevo posredovanje v starki. „ _ . brezposelnost v centralnih drŽavah Hoover jeva prooperiteta znana reč v indu»trij¿ikih diščih Wsshington, D. C. — (F. P.) —Dobrodelne organizacije v mestih srednjega zapada stoje pred situacijo, ki nima paralele od 1. 1921. Na desettisoče brezposelnih delavcev pohaja po u-licah in iščejo dela. Pred tovarnami stoje vrste delavcev pričakujoč uposlenja. V Chicagu je zbirališče brezposelnih na W. Madlaon ulici, kjer se nahajajo številne upo-slevalnice. Pred njimi stoje delavci in ogledujejo oglase družb, ki iščejo delavce. Za vsako mesto se priglasi stotine delavcev; delavskega materiala je preveč.' Poročila iz Toleda, O., govore o veliki brezposelnosti. Skoro vsa večja podjetja so pričela odpuščati delavce. V Detroitu jo slična situacija. Sodi ae, da je (am okrog 126,000 delavcev bres dela. V Clevelandu je več kot petdeset tisoč delavcev brez posla in zaslužka. Konference, katere je imel Hoover z voditelji industrije, so dvignile širšo publiciteto v 11 stih kot brezposelna situallja. Zdi se, da je bil to le manever da se uspava delavce, da se ne bi pričeli brigati za svoje organi zacije. Mnogo brezposelnih delavcev je lojalnih republikancev, ki so šli v boj za Hooverja, ko jim je obetal proeperiteto. Doživeli so razočaranje, kar jih . aR*.. ^^ ®®aipMpva(p# niso enake izkušnje, ki Se ponavljajo od leta do leta. Upanje za spremembo indu strijskih razmer je le v mili tantnem delavskem rasredu, ki se zaveda svojih pravic in ae že leto boj uje, da j ih izvoj u je. Do-sedaj še ni bilo zaznamovati posebnega uspeha, toda znaki so tu, ki obetajo boljšo bodočnost, ako se bodo v resnici organizirale delavske skupine za skupno politično akcijo. PRODUKCIJA ŽELEZNE RUDE V MINNESOTI Ameriške Industrije odvisns od produkcije telesne rade v tej državi _. St. Pasi Mina.—Država Minnesota je v prošlem letu produ-cirala 20% več železne rude kakor vse ostale država v ameriški Uniji. Ako ss pomisli, da so skoro vse industrije odvisne od te produkcije, je Minnesota d<>*eglu pomemben rekord. L. 1929. je bilo izkopane železne rude v tej državi 46,496,000 ton. Cena rudi je bila za 17c višja za tono kot 1. 1928. Velika produkcija je bila dosežena z igpnjšim številom delavcev kot pred desetletji. Stroji In parne lopato nadomestuje-jo delavce v Čedalje večjem obsegu. To omogoča velike pro-fite družbam v železnem okrožju Minneeoto, delavci pa nimajo od tega nobenega dobička. Vrednost železne rude, ki je bils v prošlem letu p rod utirana v Združenih državah se ceni na £208,406,000. WI na ton-Salem. N. C.—Trsde Union liga je odprla avoj urad v tem mestu, ki Je sredUK* tobačne Industrije v Južnih drža-vsh. Dewpy Msrtin je bil Ime-novan ss organizatorja In bo pričel a svojim delom med tobačnimi delavci Liga ss zavzema za oaemur-nlk, pet dni dela v todno, zave-rovssje proti brezposelnosti In odpravo pomičnega hala sa ženske la otroke. Polovica delavcev v tobačnih tovarnah v tej ekotki so lailtll^aasa ti*«». Trt«. iinincHp iisn f irvii Štiri osebe tešfcaran Jene, ko je poslopje listo «P<>p»lo di Trie-ste" zletelo v srak. Slovenci in komunisti obdolženi Rim, 18. febr. Zadnji pon-deljek zvečer je silna rasatrelba bombe porušila poslopje fažl-stičnega dnevnika "Popolo di Trieste" v Trztu. Štirje nameščenci so težko ranjeni in hiša je bres malega uničena do tal. Guido Neri, n\Jad fašistični pisatelj, je med ranjenci. Nardi-ni Saladini, uredhik Usta, je u-šel s tem, da ss je par minut ss-mudil zunaj. Bomba je bila u-žgana natančna ob uri, ko Saladini pride v uredništvo. Fašisti in kasabinerji iščejo storilce po vsem tržaškem di-striktu. fašisti pravijo, da bodo našli tttfvoe med 81ovenci ali pa med komunisti. Fašistični listi v Rimu ogorčeno zahtevajo, da se krivci takoj poatavljo z obrazom k zidu in ustrele v hrbet. J OPOZICUA PRI TI HHGHESS Kakor poročajo, sto Borah in Norria pridobila 86 senatorjev prati potrjenju Hooverjevsga Rudarska unija pUlala protest JPleherju Hazelton, Pa. — (F. P.) — Odkar ae je začelo uvajati pri ganjaštvo na polju antracita so se -pričele množiti nesreče v rudnikih in obenem tudi profit! premogovnih baronov. Ne mine skoro dan brez kake smrtne nesreče v rudnikih, manjše poškodbe pa so postale že nekaj navadnega. Vsrnk nesreč Je v •kara vadtfiučajth velika marjenost glede varnostnih naprav. Premogovne družbe se ne zmenijo za zakone za var>-stvo življenj rudarjev in jih poljubno kršijo. Uradniki treh rudarskih unij na polju antracita so sklicali izredno sejo, na kateri so razpravljali o načrtih, kako prisiliti drušbe, da ne bi kršile zakone za varstvo rudarjev. V tem oziru je najslabša Gten Alden Hudson Coal Co., v čije rudni kih so nesreče najpogostejše. Unije so poslale protest go-vernerju Fisher ju In državnemu rudarskemu tajniku Glas-gowu, v katerem ju opozarjajo na kržitve zakonov od strani premogovnih družb. Državni inšpektorji rudnikov niti nočejo zaslišsti rudarska komiteja, kadar jim ftsle poročati o krše-nju zakonov za varstvo rudar-jev. Fisher ni še nič odgovoril na protest, dočim je Glasgow izjavil, da bo praiska! zadevo. Sedaj so v teku pogajsnjs glede nove pogodbe med rudarji in lastniki premogovnikov. Štora pogodba poteča 80. svgu-sta t. 1. Rudarji zahtevajo višjo mezdno lestvico alf ni verjetno, da bi bili uspešni v svojih zahtevah. Mnogo rudarjev na polju antracita je izgubilo dela Družbe se izgovarjajo, da nimajo dovolj naročil in so bile vsled tega .prisiljene ustaviti obrat v nekaterih rudnikih. John L. Lewis, predsednik mednarodne rudarske unije, skrbno opazuje gibanje rudarjev na polju trdega premoga, kjer se pojavlja odpor proti njemu In njegovim satelitom. Lewis se oči vidno boji. da ne bi Izgubil dohodkov, ki prihajajo v blagajno rudarske unije, posebno ssdsj, ko js doživel hud perss v dvanajstem dlstriktu v IlAnoiau, Lewisu se izpodml-kajo tla pod nogami In se o-prljemlje aadnje bilke, da m to ko isogne popolnemu polomu. Nedavni povratek CeppeJlini Ja v rudnike se smatra, da m ga je polastils zopet željs po nekdanji moči Is oblasti. Cap-pellini M je poetovtl po robu l>ewiau pred leti In psstoi js ee-lo predsednik prvsga rudarske-' ga distrftt* ko je bil star 2$ 1st Washington, D. C. - V sredo se je pojavila možnost, da senat morda zavrže Hoover jevo nominacijo Charlesa E. Hughe-sa predsednikom vrhovnega sodišča. Dočim je v začetku kazalo, da velika večina senatorjev potrdi nominacijo, je debato, ki traja še tri dni in katera je dala opoziciji priliko, da je neusmiljeno raztrgtla rekord kandidata, ohladila veliko I vilo senatorjev, ki so vsekakor mlàili glasovati sa Hughesa. V sredo svečer je bil pološaj tak, da bo najmanj 86 senator« Jev glasovalo proti Hughesu. Kandidat sa predsednika vrhov* nega sodišča bo torej potrjen z selo majhno večino, ako ne bo poražen. Voditelji opozicije ao v sredo zahtevali, da ae nominacija vrne senatnemu justičnemu odseku z naročilom, da preišče Hughesovo delovanje v vrhov nem sodišču iz dobe, ko ja bil nekaj let član tega sodišča. f Naseljevanje Is Mehike pons-huje? Washington, D. C. — Državni department poroča, da se je naseljevanje Mehikancev v Zdru žene države zmanjšalo 78 od stotkov v zadnjih sedmih meae-cih. V letu 1909 je prišlo pri bližno 16,000 oseb is Mehike. Ameriški trust sakootro-lira filme v Nemčiji BerRs. 18. fcbr.—Ameri- II načrt sa prevaetje filmske Industrijs v Nemčiji v svoje rake. Na podlagi tega načrta tja pretopiti 61 odstotkov deležev, hI so opcija aamšks vlade, skupno s desetimi odstotki lastninskih pravic nemške dražbe Rmalke. Na to način pride Emelka pod nji* hovo kontrolo, nakar bodo vodili nelaproaen konkurenčni boj s največjo nemško filmsko družbo Ufa. Komisar proti uposlevalnicam Privatne uposlevaJne agenture o» dira Jo bresposslne delavce Detroit, Mich. — (F. P.) — Eugene 1, Brock, državni delavski komisar, je prišel a kampanjo za odpravo privatnih upoele-valnih agentur, ki Izkoriščajo bresposslne delsvde. Rezultat kampanje je, da ja ena najbolj zloglasnih upoelevabiic v Detroitu iagublla pravico poslovanja. Brock je podal dokaae o delovanju teh agentur. Privatne u-poelevalnioo, katerih ja v Detroitu okrog sedemdeset, so v prošlem letu isprešale ia bre»i>osel-nlh delavcev vaš kot dva milijona dolarjev. Brock se je odločil, da bo uao aadevo predložil dr-žavnižavnl legi sla turi, da sprejme zakon proti tem agenturam. Pri njegovem dosedanjem delu so ga ovirala sodišča, ker ao v iktga ImptrlaNzma Z imenovanjem Hugheaa načelnikom zveznega vrhovnega sodišča ao komercialni interesi mnogo pridobiti Washington, D. C. — (K. P.) — Charles Evans Hughes, ki js 1. 1916. izstopil Iz svasnega vrhovnega sodišča In sprejel nominacijo sa predsedniškega kandidata republlkanake stranke, je spet člsn tega tribunala. Hughesova ambicija, da postane predsednik Združenih držav, se ni uresničila, imel pa je vane pozicije in veliko beeedo pri vodstvu narodne politike In administracije v zadnjih štirinajstih letih. Bil Je državni tajnik štiri leto in zastopal Je Združene države na svetovnem razsodišču. Pred vrhovnim sodiščem je velikokrat nastopil kot odvetnik sa Standard Oil Co., sa trust radia In druge velike korporacijc. Vselej je zagovarjal interese velsblansss In je posnan kot najboljši strateg ameriškega komercislnega Imperializma. | Ko Je Taft poslal svojo resi gnaci jo predsedniku Moover-Ju, so bili nekateri mnenja, da bo sodnik Stone, člsn vrhovne- Ss sodišča, Imenovan načelni-om. Nekateri ao bili zelo razočarani, ko ae je Izvedelo, da Hoover ne misli nagraditi svojega prijatelja sa lojalnost, ki Jo izkazal napram republikanski stranki. Pozneje se je rasšlrils govorica, da Stone nI dobil tega važnega mesto, ker se je v neksterlh slučajih, ko je bilo treba odločiti v zadevah civilnih svobodščin, pridružil sodnikoma Brsndeisu in Holmesu. Za Taftom ne bodo tatova I« delavske unije. Taft je bil znan torij, ki Je vselej sagovsr-jal Interese velikih harperarij in Wall streets. Ilsghse je bil v mladih letih še precej naklonjen liberalnim idejam, s se Je pozne j spreobrnil Proti vladni maši neri J i, ki jo kontrolira velebiznis, je vsak odpor nemogoč toliko čeas, dokler se delsvstvo ne zeve svojih moči In pošlje svoje aastopnfke isvah ' upoalevalpic odlofiila* anfVU> i,oa|W Ätf liMFŠS SfiSBi.' nescanski list iesnosvaii tovarnarje Preganjanje radikalnih delavcev ne bo prinealo uspeha, pravi u-rednlk Baltimore, Md. — (F. P.) — "Baltimore Sun" je pred par dnevi priobčil uredniški Članok, ki Je naperjen proti taktiki industrijskih baronov v južnih državah, ki agitirajo sa sprejetje poetov proti kriminalnemu Nindikallsmu. Urednik pravi, da allčne postave ne zatrejo aktivnosti radikalnih delavcev, kar ae je posebno pokazalo v državi Callfornlji, ki je že pred leti sprejela tok zakon. V preganjanju radlkalcev ss odlikuje Severna Karolina, kjer je tudi največja agitacija, da državna legialatura sprejme zakon proti kriminalnemu sindi-kallzmu. Baš v tej državi ao se v prošllh mesecih pojavila nasilja, ki so vzbudila pozornoet ameriške javnosti. Družbe so Imele v svoji službi pobojnikc, ki so raabijall shode stovkarjev In ugrabljal! delavske voditelje, v Javnosti so pa kričale, da vse to delajo v Imenu patriotizma proti delavakim agitatorjem, ki so ae zaratill, da lzkokopljejo temelje ameriški vladi In kon-stltucljl. Kompanije so uganjale nasilja in brutalnosti v Imenu patriotizma. 2rtev njihove brutalnoati Je poetola delavka In mati petih otro^^ri Je bila ustreljena po kompanijskih najetežih na cesti ob belem dnevu. Sodišče, pred katorim obravnava, Je mo- genture to ao upravičene pridr-žeti vsoto pristojbina, akoprav ne garantirajo atalnega dela In Je delavec še drugi dan odalov-IJen. Odkar je v toku kampanja proti tem agenturam, ja bilo poslanih še vefrpritošb državnemu delavskemu komisarju od delav-cev, Skoro val se pritožujejo, da sploh dela nleo dobili, akoprav so> zanj plačali gotovo vsoto a-genturam, nekatera so pa trajala le par dni. nakar ao bili delavci odalovljenl. Brock ae zavzema as legislative akcijo aa odpravo vseh privatnih upoalevalnih agentur In da država sama vedržuje po vseh industrijskih mestih urade, ki bodo skibell, da dobe breapoael-ni delavci aapoalanje. Atentat na Rahla ae je skuhal v št f' at^MB ^^fl^dflS^ Mexico City, 18. febr. — Policija je dognala, da je bil ponesrečeni atentat na predsednika Rubla zasnovan v San Antonlu, Tesas. Ko Je policija aretirala starše in ostale sorodnike a-tentatorja Florasa, je našla pri lijih dokumentarne dokaze, da so na volila sa umor predsednike prišla od pristašev Jone Vas-conceloea, ki ae nahajajo v zavetju v Sen Antonlu, kjer Je ve-lika kolonija mehiških političnih begsnoeV. Prvi člkafel gangsžl sreUrasi Chicago. — Sale četrti dan velike policijake ofenzive proti gangeštvu je bilo prijetIH prvih 1«t moških, ki jih lahko štojejo me •ti. Bond I bodo imeli 60 rub-I jev vrednosti vsak ia celotno Iz-danje Ima prinesti 60 milijo-nov rubljev Bond I dozore v v državne ia svetno legielaturo ' DrŽava Callfornlja je poslala mnogo oseb v zapore radi kržitve zakona proti kriminalnemu aindikalizmu. Večina teh ja bilo članov organizaalje I WW. Šele ko je bila ujeto v mreše tega sskona miaa Anita Whitney, Eromlnentna oaeba "višja" druž-b, se Je začela Javnost zanimati In pričela se Je agitacija sa odpravo postave. Nobena persekuclja, pravi u-rednlk lista, še ni permanentno zatrla radikalnega gibanja, pa naj Je postopala vlada Še tako ostro in brssobzirno. Smrtna nesreče v rudniku Panama, III. — Glan O. Beck-man Je bil na mestu ubit, ko se Je nanj pogresnlla plast kamenja v Coegrove-Meehan rudniku. NJsgov partner Clarence Turner Je še pravočasno utekol, ko Je čul pokanje plasti. Poklical js druge rudarje ns pomoč, ds so izkopali mrtvega rudarja izpod kamenja. mmmmmtm—rnrnm mmmm Jovjitiln HttSM XfÂÎ R Ji lit J^llB^ÎUi oki^ÄW^iiÄ * ; » V petih letih bo 17 milijonov o- eeb v obrambnih divizijah Moskvs. 18. febr. — Na podla-gl petletnega načrta,,ki ga Je všeraj osvojilo Sovjetsko društvo prostovoljcev sa zračno In ksmlkalno obrambo' Sovjetske unije, ki Je civilna roka rdet« srmsde, bodo sovjet! Imeli leto 1984 sedemnajst milijonov oseb v raznih divizijah letalske flote in plinskih bojevnlh enot. Dala Je pet milijonov oseb v tem društvu. Aleksander MalinovskiJ. tajnik organizacije, Je poročal, da v tem času se število avlatUkih šol pomnoži na 26 In na tisoče pilotov bo treniranih vsako leto. Društvo št^e 600 letalskih grup ; to število m pomnoži nn 2600 Sest milijonov članov ao bo bavllo samo z vajami obrambe pred napadi a strupenimi plini. Vsaka mesto In vsaka vss bo Imela svoje obrambne e-note proti plinom In napadom It sraka. «flf'WífW\ PR08VETÄ PETEK. 14. FEBRUA8J J PROSVETA THE kni.h;hten*«nt CLAAILO IN LASTNINA HUiVEN NKJKDMOTB H A KODNE rODPOS- Offss || sij kr (Im HUftst M UruUM drUr* (!«»«> ChUaga) In Kam* MM m Ut«. MM ia iM l*M. flJS aa Mrevod igre je delo Andrew Kopala, in še ni bila vprizorjena na slovenskem odru. Igra se vrši v Epidamnusu na Grškem pred 22 stoletji Predstava človeškega življenja v o-nem veku bo gotovo vsakega zanimala, posebno pa moške. Videli bomo, da so bili moški tudi pred dva tisoč leti mnogokrat do Ušes zaljubljeni. Kradli so svojim ženam zlatnino, dragulje ter dajali svojim ljubicam kot njim kupljena darila. Ce je ženi slučajno moža zasačila v ljubav-nem razmerju z drugo ženo alf> dekletom, P* «e je delal popolnoma nevednega in blaznega. Igra je povsem nekaj nenavadnega ; prične pe z nagovorom, ki bi se primerjal kakšnemu predsedniku velike republike, ki nas privede do razmišljanja, dali so bili stari Grki republikanci, socialisti ali komunist, zares čudna zmešnjava. "Parazit krtača" vrši važno vlogo v igri, vedno je lačen, da se komaj pokoncu drži, življenje bi tvegal za dobro pojedino. Dvojčka "Meneh-musa" sta vodilni osebi. Podobna sta si kot dva ribniška lonca in sta vzrok vse zmešnjave, jeze, norosti in groženj zA ubijanje. Igra jnudl v resnici nešteto zanimiv», komičnih prizorov Dejanja ao precej obširna, prizori interesentnl in zabavni. Sploh je vsa igra od začetka do konca zanimiva in takorekoč del hrane za ljudi, ki ljubijo šalo in priHko za smeh. » ■ Režija cele komedije, je pod o-krlljem Andrew Kobala, ki Be je že v marsikateri igri pokazal, da je; mojster najtežjih vlog. Važnejše vloge so v dobrih rokah in nastopilo bo tudi nekaj novih moči; in ker se z zanimanjem udeležujejo vaj in imajo voljo do igranja, bo gotovo pripomoglo do popolnega zadovoljstva. yvNe pozabite torej 2. marca, ki bo "Prešernov" dan v Chicagu. Vabim vse ljubitelje Iger tudi iz sosednjih naselbin. Pridite točno ob S. uri popoldne. Ker se zavedamo, da so slabe delavske razmere, smo določili samo 50c vstopnine v predprodaji, pri vratih je 76c. Vsak naj si vstopnico preskrbi že sedaj, dobijo se pri članih zbora "Prešerna". Pnblldjski odsek. Delo in koncert Durant City, Pa. — Ker Še dolgo ni bilo nobenega dopisa is naše naselbine, sem se jaz hame-nll, da nekoliko opišem tukajšnje delavske razmere. Tukajšnja tovarna Amer. Plate Qias Corp. je stala zaprta zaradi popravil od 15. dec. 1929. Sedaj (3. febr.) je zopet začela obratovati a polno paro. Vendar ne svetujem nikomur sem hoditi zs delom, ker je tukaj dosti ljudi brezposelnih. V tej okolici ni nobene večje tovarne. Nekaj Slovencev je zaposlenih v šumi s sekanjem drv sa kemikalije. Da ae pa nekoliko razvedrimo in razveselimo, smo sklenili povabiti opernega pevca 8. Banov-ca, da priredi koncert v^naši naselbini dne 16. febr. ob 7. uri zvečer v Durant City hallu. Po koncertu bo ples v gorenji dvorani. Zatorej vabimo vse rojake iz okolice Kane, Vllcoz, John-sonburg, Ridgeway in St Ma-rya, da nas poeetite ta večer. Nikomur ne bo šal. ako ae bo u-detetil koncerta. Ker je to prvi aievenaki koncert v tej naselbini, zatorej ate vljudno vabljeni vsi, da se v obilnem številu ade- da se naj moje trgovine ogiblje ZSL^^ZJ^U^rtZ v svojih dopisih, Kadar hoče J poiku8' vsaka pomoč, Je srartangreMuJ jaz svojo trgovino oglašat, naročim oglas in plačam za istega. Brat Sprohar me naziva z junakom. Sedaj pa študiram, kedaj ln kako sem prišel do tega tltel-na, ker junakov je \eč vrst. Lahko smelo trdim, da sem zvest junak SNPJ od prvega dneva ustanovitve ln do danes. Ker Hem se zavedal, da je dolžnost vsakega člana SNPJ, posebno pa pijonirjev, sem šel na delo in agitiral za SNPJ, ustav-novljal ln pomagal ustanovljatl društva pod njeno okrilje brez vsakega "komišna", katerega bl se lahko polastil za novo ustanovljen^ društva po tedajnih določbah; in ta društva so raztresena po več državah unij Se več, v času 26 let, odkar član SNPJ, torej od ustanovitve, Ml ni SNPJ n počesana kakor za ples. PUmiram brez cigarete...." Prime me za roko ter me hoče odvesti v stran. Dve dri^p me vlečeta k^ebi. Ena izmed njih pa-d^mrkolena ter poljubuje okraj-ke najinih aukenj. Visoka, močna ženska mi .prinese rože ter mjl poljubuje roko. Ne morem ae braniti, ker jih je osem krog mene. Maham z rokami, a nje to nf ovira. Dal sem eni izmed njih konček svinčnika, pa so «teple zanj. Tedaj jih je prestrašil doktor. Za vpil je: "Dajte mi briagaljko za injekcije." Takoj so ee vse u-mirile in se razšle vsaka na svoje mesto. Injekcij se boje. Gremo v drugo sabo. Iznova kričanje in razgrajanje. Doktor mi je pokazal blaanico, ki je e «tolpa zagrebške katedrale skočila 1. 19117, padla je na streho ter si zlomila obe opgi ter ležala tamkaj dva dni in pol,' dokler je niso rešili gasilci. Od tedaj blazni in leži v blasnici ter neprestano šepeče: . "Sutra idemo doma. Idemo doma, doma.... Jutri gremo domov, gremo domov, domov, domov...." V Maznicl rojeni otroci Presenetilo me je, da imajo bolnice tudi otroke. Se bolj eesn bil iznenaden, e kako milino ki nežnostjo negujeji te blazne matere svoje otroke, ki ao nekateri zdravi, nekateri seveda blazni. Naravnost ljubosumno varujejo svoje otroke, in dasi jim je duh zmeden, je vendar njihov materinski nagon čudovito razvit in živ. Tam z neke ipoatelje maha ndravniku neka blaznica. Ponuja mu nekak «papir in govori: "Tu sem opisala vso svojo nesrečo. Vsi ljudje so neumni, vsi so tvojo modrost fesesali iz knjig. A jaz sem prirodno pametna. Jaz sem tprirodni diplomat in pravdnlk. Ali ne, doktor, vi veste, da me je moj brat dal zapreti, da lahko sam uživa očetove krajcarje. Bo že še sposnal Ulj 10. Dvignila bom nadenj celo rusko vojsko...." "Jaz sem kraljica sultanova," mi šepeče neka grbava, "in kraljica vara&ttnska," doda s svojim tankim glasom in potem se je zakrohotala. V bolnici ao tu'* me vpraša neka ženska: VI ste od Časopisa?" "Da," prsvim. "A jaz asm devica Jugoslovanska. Napišite, da bo v trrfi |dneh nastal potop tet da bo počil Jk'»>u«, če me ne bodo ispustill. In »irurno napišite. Jaz eem svetnica, »dišite, a ona-le tamkaj me vedno tepe ..." "Zakaj vas ps tepe?" ■"'Mene obiskuje sv. Pster z aa-reli. a njej to ne ugsjs. Moram J' dajati polno cigaret, da m« ne "t"1«-. J ar. imam cigaret* is parad.*. •• ki ne marajo jesti. Te hranijo s silo. Dve bolničarke jih položijo na poeteljo, one ae otepajo, vržejo vse s sebe in tako Jih drle napol razgaljene s silo ter jim skozi nos -napeljejo gumijasto cevko do želodca. Nato vlivajo vanje Šato in limonado. Tam leži v zagrajeni postelji neka Rusinja ln neprestane zahteva, da naj jo puste nazaj v Rusijo.... druga apet grozi z nožem doktorju in ko smo odšli lz sobe, je pljunila za nami. Na moškem oddelku so prizori prav tako grozni. Nekdo čeč-ka «talno po steni in govori, da korespondlrs s sveto Marijo, materjo božjo. "Kaj ne znaš bta-zdravi in da JUT je zakričal nadme in pokazal doktorju a prstom po čelu, češ, da sem jaz gotovo neumen. Tu so ljudje ki so že po 20, celo 50 let v bolnici. Vel, moški kot ženske pa so me prosili zs ciga-rete. Doktor me predstavi nekemu Njegovi Visokosti Princu Leopoldu. On se milostno nasmcfcne ln pomaha z roko. Pozabil sem, s kom ml je čast, pa sem stopil tik k nJemu. Tedaj se je razsrdil: Tri korake nazaj, tri korake od mene. Jaz nisem navaden smrtnik." Doktor mi naroča, naj se mu poklonim. Poklonil aem se in "princ" ml je ljubem Ivo segel v roke. On se ne mara družiti e plebejci — pravi — govori več jezikov in neprestano ae sklicuje na svojo žlahto na vseh evropskih dvorih. Vobče pa je opasJti. ds so moški peciJenti bolj mirni od žensk. Tudi so ženske seksualno razdražen e. dočim ao moški videti skoro aseksustni. Uprava bolnice trdi. da ae godi blaznežem, ki jih pošljsjo včasi v domačo o-akrbo svojcem, huje nego v zavodu. Tako so bil! slučaji, da ao se frnill taki blazrtfcžl v zavod popolnoma pretepeni. Nekje as nekega bhwi«4a doma zaprli in priklenili v psa jo hiško. Druge- ga spet so «redi polja priklenili v globoki jami. Diiavna podpora je piča. Ce jo primerjamo z zavodi v inozemstvu, naravnoat siromašna. Tako pride v Švici na vsakega blazneža v zavodu po 70 Din na dan, v Češki 35, je pri nas sa vsakega blazneža odrejenih 13.50 Din — dočim ima beogradska umobolnica, ki 1ma le 320 bolnikov, podpore toliko, da pride na vsakega bolnika dnevno 24.50. Zavod v Stenjevcu je največji v državi, a po avojih podporah menda najslabši. Če ne bi imel zavod aam večjega posestva, bi teiko izhajal. Tega obdelujejo, manj umoboln! bolniki zavoda, kakor tudi sestre in usmiljenke. Zavod Ima avojo kuhinjo in svojo pekarno. Avstrija ae zanima za naš ribolov. Kakor izvemo iz informacijske pisarne trgovinskega ministrstva v Avstriji, se tam zelo zanimajo za jugoslovanski ribolov. Nastalo je veliko povpraševanje po naših ribah iz Donave, Save ter Drave posebno med trgovskimi krogi Dunaja, ki si žele večjega izvoza rib lz Jugoslavije na Dunaj. Občiaaki svet po mnenju nekaterih gospodov šs ni popolnoma zaaealjlv . . Ljubljana, 22. jan. 1980. Na postavi par. 1, zakona z dne 12. novembra 1929 o izprem-bah in dopolnilnih volitvah zakona z dne 6. jan. 1929 o občinskih in oblastnih samoupravah je danes predsednik ministrskega sveta general Peter Zlvkovič in notranji minister izdal naslednji odlok: Dolžnosti občinskih odbornikov se razredi jo: J. Anv brožič, M. Golmajer, dr. R. Ko-privnik, Krak Miha, 9tane Likar. Ljudevit Miklošič. Mese Ed., Osana J., Potočnik A., dr. Pun-tor J., dr. Rožič V., Urbančič Karel. Nanovo se imenujejo za občinske odbornike v Ljubljani: Fran Zupančič, Janko Avguat, posestnik, Knez Saša, veletrgovec, Kregar Ivan, posestnik in obrtnik, Ludvik Avgust, postajena-čelnik, Malenšek Janko, ravnatelj. Meden Viktor, trgovec, Mo-horič Ivan, tajnik trgovske Zbornice, Inž. Pavlin Josip, Sušnlk Rihard, lekarnar, Hribar Rado. poelovodja, Čeč Kari, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, Sara-bon Andrej, veletrgovec. — Zs podžupana je Imenovan prof. Jarc Evgen. Delavce^ uradnike in male ljudi so nadomestili z veletrgovcl, bančniki in industrijalci. N^ to dobro znamenje? I Padel v prepad ln ee uML —- —24-letni dimnikarski pomočnik Matija Pere iz Višnje gore in 19-letni Stanko Pere iz Višnje gore. dimnikarski vajenec pri ovojem očetu, višnjegorakem dimnikar skem pomočniku Percu, sta kršila svoje delo te dni v savski dolini in sicer na desnem bregu Save blizu Zagorja. Opravila ste svoje delo v Koški vasi nad Savo, nakar sta mahnila navado! proti savski Obali, da bi opravila svoje delo še blizu Zagorja v nekaterih hišah. Morala sle preko znano nevarne rebri pod posest« nikom Dolancem. Ta reber, ki se imenje Dolenčeva reber in ki se je na njej pobilo že mnogo ljudi, Je zelo strma ter pada skoro navpično proti savski strugi. Izogl bala sta ae steze Ur šla rajši po položni košeninl, misleč, da bosta bolj varno in hitreje hodila. Po kratkih 60 metrih pa se ta položni «vet Obesi »trmeje navzdol, po sredi ps teče drča. Naprej je hodil starsjši Matija Pere, za njim mlajši vajenec. Na mah ps js Matiji spodrsnilo in sdntal j« navzdol. Kotalil ae je po kame-nill drči, se skušal s rokami u-jati za kaj, a pri tem tolkel Ob kamenje ter drvel naravAost proti Savi. Tovariš, ki ga je bil izgUbil izpred oči, Je lezli za nJim ter ga nato našel kakih 20 m nad Savo ležati v krvi a pr4>lto lobanjo. Nskaj hipov nato je Ms-tljs izdihnil. Kotalil se je kakih 200 m navzdol. Tovariš je ves Is sebe pohitel ne Savo-poatajo telefoniral očetu, nato ps postaj! orožniški v Polšnik. Poneerečen-es so naslednjega dne prenesli na Koščo. kjer ao ga pokopali. — Steza preko Dolenčeve rtbrl je edina steas. ki vsšs vaa Košro s svetom. Nobene kolovozne poti n do Košes od savske struge aRi varne stess. Vzadnjih letih ss je tam ubilo že mnogo ljudi in je Dolenčeva r#>er znana dslrf naokoli za atsso smrti. Ztmlja ti astarija, sv* t' JqIhi pojtma • ■ ■ Najnovejše ugotovitve aetrono- biov In fizikov o dolgosti živ- Ijsaja na sesslji Učenjaki v greenvviškem observatoriju (ae Anglšekem) so po allno natančnih merjenjih u-gotovili, da se zomlja suče počasneje. Ta ugotovitev je za nas navadne zemljane presenetljiva, ker si ne moremo predstaviti tfzko -je mogoče, da bi se "pokvaril" precizni mehanizem o-gromnega Čaaomera zemlje, čije vrtenje nam meri dnevno dolžino, — toda zvezdoslovcfem je ta netočnost v vrtenju našega plav-neta znana že delj časa. Astronomska geološka dognanja nudijo sigurne dokaze, da se je zemlja pred mnogimi milijoni £t -a v dobi njene ognjene mladosti — vrtela hitreje okoli svoje osi In da sta si dan in noč sledila najbrže v štirih do petih urah. V a vetov ju ogromnega planeta Jupitra mine med dvema soli&nima vzhodoma samo 9 ur ln M minuti Ovirajoče in zavirajoče sile — vulkanične ln oceanske so ustavljale hitrost vrtenja naše zemlje. To se je godilo seveda v davnem, prodzgo-&ovinskem Času. Kolikor daleč naiaj sega1 zgodovina človeške kulture, je bila dnevna dolžina vedno 24 ur. In ' ta zgodovina, merjena po geoloških dogodkih, obsega pičlo raadobje «000 let. Solnce, M je obeevalo deželo faraonov, Je rabilo sa dovršitev tvoje navidezne poti približno prav toliko časa kakor danes. Beeedo "pribMno" je treba v tem vprašanju točno razložiti. Proučevanja in merjenja so namreč dognala, da pojemanje vr-trlne hitrosti naše zemlje še vedno traja, čeprav lo v majčkenih delcih sekunde. Ko je pred par leti anglešk} zvezdoslovec Kr-nest Brown stopil na plan s trditvijo, da ee je rotacijska brzina od 1. 1870. zmanjšala za 15 se-kund, je vzbudila ta trditev velikansko senzacijb. Dolžina dne va naj bi se v teku polatoletja podaljšala za 15 sekund t Če bi bilo to res. petem bi vsebovala ta ugotovitev emrtno prognozo zemlje. Teb 16 sekund bi sllčilo peščenim zrnom «giptske pušča ve, 1U bi, gnana po viharju, morala pokriti največje piramide. Ti delci minute bi morali nekoč pokopati vea človeški rod. kajti teh 16 aekund bi pomaknilo vsa kega polatoletja zgodovinski ka zalec naše zemlje bliže k oni dva najstl uri, ko bo padla rotacijska brzina na ničlo. To bi se zgodilo po preteku 800.000 let. Tri sto tisoč let je po našem pojmovanju zgodovinskih dogodkov o-gromna doba, toda v zgodovini zemlje je to silno malo. Vse organsko življenje na na ši zemlji je zaviano od planeto-vega vrtenja okoli svoje osi. Ka-kor hitro ee preneha zemlja sukati, oatane ena polovica oble večno razavetljena, drugo pa zagrne večna tema. Ena polovica bi bila neprestano izpostavljena •itrašni vročini uničujoče sile sol-čnih žarkov. Oceani bi izhlapeli ln kontinenti bi se «premenlll v puščave. Nočno polovico zemlje pa bi objel ledeni mraz vsemlrjs z vsemi svojimi strahotsmi. ' V temi in ledu bi *amrlo vjako življenje. ln to naj bi se Zgodilo v 800.000 letih? K sreči Brownovl računi niso pravilni, ker Je Številka previsoke. To so nedvomno ugotovila najnovejša merjenja. Po opazovanjih v Green w ich u znaša po-daljšanje dneva — torej pojemanje rotacijske brzine — v enem stoletju samo eno desetlnko sekunde. Napredek pojemanja nam torej dovoljuje, da lahko z mirno vestjo prepustimo ski4> za smrtno obsodb zemlje generacijam bodočnosti, ki ee je ne moremo niti zamisliti. Marsikdo, ki smatra »lične u-gptovltve za učene čenče, bi rad vedel, kako je bilo mogoče dognati to napako v , kozmtčnem stroju naše zemlje. "Bleda luna" je bila. ki je z nerednoatjo svoje navideme poti opozorila učenjake, da v kolesju svetovnega stroja neksj ni v redu. Nsdsljnjs o-pszovanja so poksasls sllčne nerodnosti v potih Venere, Msr»a »n Jupitra ter v dozdevnih gibanjih zvezd nepremični*. Vae te nerodnosti so btts v medsrfioj. nem sklada. Tako es prišli stez-doalovci do zaključka, da je vseh teh neredno*t i krivo edino k vr-tanje zemlje Pola omenjenih planetov so se premaknila samo za opazovalca na zemlji, ker se zemlja pod njegovimi nogami ne suče stalno s nespremenjeno brzino. Sel, ki nam prinaša vesti o gibanju drugih zvezd, je svetlobni žarek — edini posredovalec med nami in dogodki v ve-»oljstvu. In če se zemlja ne vrti počasneje in je le svetlobni žarek spremenil svojo hitrost? Ta dvom je malce vznemiril fizike. Neznansko truda ae je uporabilo sa ugotovitev bnine svetlobnega žarka. Vaa prejšnja merjenja s posebnimi aparati, s hitro vrtečimi se ogledali, so dala i-sto številko: 300,000 kilometrov v sekundi, V decembru leta 1927. pa je londonski astronom Gheu-cy de Bray še enkrat preizkusil svetlobno brzino in opazil, da se je zmanjšala za kakih 500 km v sekundi. Zadnje preizkušnje v pariškem optičnem institutu so pokazale zmanjšanju za kakih 800 km. Ce tudi je za nas, ki živimo sedaj, popolnoma vseeno, ako preleti svetloba v svojem bliskovitem letu 800.000 ali samo 299.200 km v sekundi, vendar nam kaže možnost tega zmanjševanja v t-nakem tempu zopet temne perspektive. Po 80.000 letih bo nevidna sila, ki skrajšuje bralno svetlobe, »pravila njeno hitrost na ničlo. Brez solnčne svetlobe pa nI življenja na svetu. Tako vsebuje tudi ta svojevrstno ugotovitev smrtno progfnozo za človeški tod.__H. In S.M) Banka, bankir, dekle, krah In zapor Chicago. — To je povest iz a-meriškefra življenja o mladem bankirju in mladem dekletu ln "trublu"; ki pride lz tega. Peo-pie's State banka v Maywoodu je zadnjo soboto zaprla vrata. Mladi predsednik banke, Elmer P. Ungguth, je bil aretiran v torek ln nahaja se v zaporu. Mi»» Laverne D. Llndgren, de-narničarka v banki, ki »e je povzdignila v kratkem času is rev ne »tenografke do te pozicije, je pa nekam Izginila. Policija Jo išče i Povest se glasi, da je mi»» Llndgren v nekaj mesecih tako napredovala, da si je kupila hi šo za $35.000 v Riversidu in kra»no limozinko, v banki pa manjka od $65,000 vse do $120,-000. Langguth je oženjen in ima dva otroka. Deset let Je starejši od svoje denarnlčarke. Ona je stara 25 let. Predavanje na Chicago Forumu Chicago. — Prihodnjo nedeljo popoldne ob 4:15 (16, februar ja) predava na Chicago Poru mu japon»ki publicist Roy 11. Akagl o položaju v Mandžuriji, kjer se križajo, kitajski, japon »ki in rusko-sovjetski Intere»!. Akagl Je priiel dlretno lz Man džurlje, torej pozna situacijo. Forum Je v Adelphl Theatru, Clark st. blizu Madison ulice.B Najboljši uspehi so se še izkazali « cepljenjem, s katerim ae zmanjša smrtnost od 8 do 10 odstotkov. Serum moremo rabiti pri bolnih — tedaj kot zdravilo ps tudi pri zdravih živalih, da se ne okužijo. Zaradi bolnikov pa Yie smemo zanemarjati sdravil živali, najmanj pa onih, ki,so bile v okuženem hlevu. Zgoraj omenjene gallce, solne In žvepjene kisline naj jim služijo kot pijača, torej za poljubno uporabo. (Opomba: Raztopine zmešamo a vodo kakor je zgoraj označeno, ne smemo pa dajati «arne, ker so silno jedke — razjedljive.) Ko je. že kuga prenehala, naj pije perotnina to zdravilno vodo Še skozi 3 do 5 tednov namesto navadne vode. Krma naj bo dobra, točna kot na primer pšenica,# ječmen, ftruh, dobra mešanica, (mash) zrnata mešanica (scrach) ter dobri in zdravi mesni odpadki. Ne dajati perotnini pokvarjenih kuhinj-skihskih odpadkov, nokvarjene-ga krompirja in dragih takih korenin. Največje valnoati je pa dealnfekcija, razkuženje hleva in ostalih prostorov, kjer se je nahajala bolna perotnina. Ako ne upeljemq temeljitega razkuženja, se kaj lahko zgodi, da ae kuga pojavi pri do tedaj zdravi Živali, katero smo Izpustili v baje razkušen hlev. Tla, stene, strop hleva, grede, posodo ln razno orodje, ki se nahaja v razkuženem prostoru, je treba politi s krppom, v katerem je eventualno nekaj luga, laja — ln ko »e je voda ahladlla — Je treba dobro Isdrgnltl In zrlbatl. Najboljše Je vse lesene dele, ki niso mnogo vredni, sežgati ln Frank Lukaaclchi ZA NASE FARMARJE □ postaviti nove. Taka metoda Je A<< najboljše razkuženje. Hlev «e mora dobro pomesti, smeti, posebno pa blato, »ežgati. Sele ko smo se dobro ln po potrebi očistili, rabimo raskuževalna sredstva, ki jih imamo dovolj na Izbero. Tako: 35* kreollno-va, bacllolova, lisolova kislina, SVt karbolna voda. apno sme-šano s llzolom, kreolinom itd. Dalje klorno vodo, 2% jedkega amonijaka, salmijaka, .VI žvep-lene kisle vode, ena unča sirove šveplene kisline n« en kvart vode. Rabi »e tudi lahko močnejša raztopina omenjenih »red-stev, a treba je potem večje paž-nje ln tudi ni neobhodno potrebno. S temi tekočinami se namaže ves prostor in istotako vsi predmeti, ki se v njem nahajajo. Oseba, ki to dela, ne sme imeti razpokanlh aH ranjenih roki Tudi vrt, izlet, moramo razkužiti, kjer smo preje tla prekopali. V vrtno škropilnico ae da dotlčne tekočine In tla se Izdatno polljejo. Ako fe prostor tako velik, da bi bilo težko vse razkužiti •— izvzeti se morajo vse luže — ga moramo potrositi s peskom, ki Je dovolj dolgo ležal v žveplenoklsll vodi. Ako bi pa alučajno ne Imeli peske, je zelo priporočljivo potrošiti prekopano zemljo a neuga« šenlm, živim apnom, poeebno, a-ko je prostor velik, de bi ga nam ne bilo mogoče razkužiti s drugimi sredstvi. Kadar smo hlev-še dobro raakuilll, naj celega prebellmo i apnom, v katerega smo dolill nekaj kreollna ali pa lltola. Zelo priporočljivo je tudi hleve fumigiratl, Izkadltl z žveplom. (Dalj» prihodnji«.)' Clevelandftke opazke Beleži Tone Podgorlčan 4M v» a «arati aUstata. ki |a Mi t»-ieMfrai „ Prf clevelandskl [Enakopravnosti se nkhejajo ljudje, ki zelo radi drugim očitajo egoizem, domišljavost nadutost In podobno. V koliko ¡¿> njihovi očitki upravičeni ne vem vam, da je posebno sebičnost v večji ali manjši meri liastna vsakemu človeku, da je pri mnogih tudi nadutost In domišljavost doma — niti jih jaz ne morem zavračati. To je stvar prizadetih. Kar bi Jas rad povedal k stvari, Je to-le: Cemu baš tisti ljudje, ki seml posedujejo obilno mero seblčnoetl, nadutosti In domišljavosti, drugim (sto očitajo? Všaj če bi malo pobrskali po svoji notranjosti, bi lahko videli, da so njihova srca polne sgaiema in glave prepolne nadutoatl ln domišljavosti; ln če bi bili taki poštenjaki, ee kakršna se delajo, tedaj bi morali priznati tudi, da so njihovi nae meni vse preje kot nesebični in — nestrankarski. Ampak Je še tako, da mnogi ljudje rajli po-me ta j o prod tujim pragom kot pa pred domačim, čeprav J« prod zadnjim več smeti kot pred prvim. In ako pri tem pomislimo še na — osebnontl, tedaj nam je stališče, ki ga zavzame K. napram gotovim osišiam, povsem jasno. In potem nam J« tudi Je-»no, da ljudem okrog delavstvu "naklonjenega" lista niso pri srcu delavski Interesi, tembolj pa laatnl osebni lntere»l (Prizadeti naj se ne jezijo name. Rajši naj pogledajo malo glp)*lje vea« In radi ali neradi -«bodo morali — vsaj na tihem — priznati, da Je res tako.) Ti»ta o trojčkih v Vega Alt«, ki so lis Je vsak druge barv« («-den bel. drugI rd«č ln trotjl črn), čeprav so od belopoltnlh rodlta-Ijev, bil najbrž bosa. Nemara so se roditi na podoben način kot "trojčki v enih hlsčah" na "pl-»anem polju" A. S. Mogoč« Imajo pri "La Democrazljl" v Kan Juanu na Portorlki kakšnega Trunkovega — dvojčka (ssvsds, duševnega)? a V "plašnem polju"' m«d dru-gim berem: Ameriška Domovi-n« s« bo ž« »ama pobotala z g. Tonetom Podgorlčanom, ker Um bodo to — visočino dobro posn«ll Is če ss jim zdi vredno ns taka godlo odgovarjati, Is ne »matrejo to pod njih čaatjo, a« ga goto. vo ne bodo zbali, kakor aa baje I Mijo, |fla«*»m te f<»dl*. du-hov ne gospode. Tako g. Trunk meni, da na mojo "godlo" odgovarjati ni vr* dno, je pod č«»tJo, poleg tega C» Je ta "godla" tudi pod vsako rltlko, kar f* njega ne moti, da bi n« odgovarjal na to — "godlo"! Enkrat že sem omenil, da Je father Trunk zelo nedosleden, čeprav se Je učil —* logike v "visokih" šolsh .. .nI vedno odgovora... pod vaako kritiko.... pod čast,.,, pa Je navsezadnje vseeno vredno njegovega odgovora! Ali nI to malo — čudno? Zaro», »trašanako velikodušen Je dobri g. Trunk, ki st v svoji velikodušnosti poniža tako globoko, dt kritizira "godlo", katero kritizirati jt pod čattjo, poniževalno In morda tudi — bedasto (po njegovsm mnenju te-vtds). ResnIČnt — plemenitost duht, he, he. a G. Trunk trdi, da mi svobodo-«lalaci pobijamo vero In vet, kar jt t njo v zvezi, zato, ker ee — bojimo; tudi "čudeže tajimo" it istega vzroks. Pa se — mot!.£e bi se mi bali, bl gotovo molčali ( Ampak ml ns molčimo, niti ne bomo molčali t Ml smo prepričani, da je vera v božanstva In v posmrtno življenje navaden bun kakor tudi trditve o rasnih "nadnaravnih" čudežih, In to zelo škodljiv bunk, zato smo s« In se bomo ša v bodoča borili proti služabnikom teme In novtde ter tkušali po svojih močeh odpreti oči tlNtim, ki »lepi In gluhi tavajo po temi nevede ter Jim pokazati — ne tisto "resnico", katere pravo Ime Je — laž —- temveč prsvo resnico, ki bo nekega dne tudi zmagala nad lažjo! ("Pa-t rova skala" tudi nI tako trdna kakor nekateri mislijo In žslijo. če Je «(sls dva tisoč lat, to š« rti zagotovilo, da bo preživela prihodnjih dva tiaoč). In to bo-mo delali brst vsakega etrahu, j bi bili bedasti, če bi »e bali nečesa, o čemur smo prepričani, ds ns obstoja, ker j« nemogoč. Sgj nismo takt — bedaki, ln vr-hetega š« — atrehopetrl kot glklljo o naa rasni "učenjaki" It črn«ga tabora. Profili avtae dražb« Detroit, Mieh, — Franklin A v-tomobile Co. j« v prošUm letu napravila $1,188,1 U č!et«ga dobitka. Profit j« sa atodva odeti vtke večji kot js bil i. iasea Povprečna mezda delaveev v tovarni U družb« j« bila v preteklem Mu $22 n« teden. S TT* • : ■ » ! > rI □ □ IZGUBLJENI * (THE LOST WORLD) SVET □ □ "Moram povedat», sir," )e rekel lord John z dokaj resnim glasom, "da pomeni vat prihod za nas znatno olajšanje. Mialil aem 4e, da je gojen našemu početju predčaani konec. P« te zdaj mi nikakor ne gre v glavo, ¿emu vam je bilo treba tako čudno postopati." Namesto odgovora je vstopil profesor Challenger v jedilnico, stisnil roko meni in lordu Johnu, se je žaljivo vljudno priklonil profesorju Summerleeju in se srušil v slamnati naslanjač, ki je zaškripal in se zazibal pod njegovo težo. "Ali ste te pripravljeni na potr je vpra- tal. * ' "Lahko odrinemo kar jutri." - "Naj bo. Zdaj ne potrebujete zemljevidov, ker se vam nudi neprecenljiva ugodnost _ moje osebno vodstvo. Od kraja sem le sklenil prevzeti vodilno vlogo pri tem potovanju. Pritrditi mi seveda morate, da bi tudi najboljii zemljevid ne bil v stanu, nadomestiti mojega lastnega duha in mojih nasvetov. Kar ite tiče one zvijače, katere sem se napram vam poelužil s tem pismom, j« razlog jako preprost: če bi vam zaupal svoje namene, bi me prosili, naj odpotujem z vami, pa bi se moral braniti tega neugodnega nadlegovanja." "Jaz vas te ne bi s tem nadlegoval) sir! je pripomnil iskreno vmes profesor Summer-Ite "Nikakor ne, če bi se ml le nudila prilika, da bi se mogel poslužiti druge oceanske ladje." Challenger ga je uničevalno zavrnil s kretnjo svoja debele kocinaste roke. "Vaš razum bo pritrdil, prepričan sem, mojim razlogom pa vam dokazal, da sem storil naj bol j te, ker sem potoval sam in sem se tu prikazal iele v onem trenutku, ko ja postala moja navzočnost neobhodno potrebna. Zdaj je napočil ta trenutek. Pod dobrim vodstvom sta. Ne moreta več zgreftiti poti k svojemu cilju. Z današnjim dnem prevzamem vodstvo na tem potovanju, in vas prosim, dovršita še nocoj vse priprave, da odrinemo lahko Jutri zgodaj. Moj čas je dragocen, in isto velja, dasi v manjši meri, nedvomno tudi za vas. Zato vam predlagam, da pohitimo kakor le mogoče, dokler vam ne pokažem ono, kar ste prišli ogledat." j Izkazalo s« je, da ja ia najel lord John Rozton veliko motorno barko "Esmeraldo", ki naj bi peljala po reki navzgor. Podnebje nam nič nI bilo na poti pri določitvi časa za potovanje, ker imamo v teh krajih enako poleti in posivi od 25 do 33 stapinj toplote po Celziju, ne da bi se občutila posebna razlika v vročini. Zato pa ja drugače z vremenom: od decembra do maj ii tka traja delavna doba in raka polagoma narašča v tem času skoro sa 40 čevljev nad navadno višino. Takrat poplavi obrežje, v stvari velike mlake v brezmejni puščavi in tako nastaja razsašno področje, katero imenujejo domačini Gapo in katero je premočvlrnato za pešce ter preplitvo za čolne. Junija prične voda upadati in je oktobra Ur novembra najbolj nizka. Naše potovanje se je torej vršilo ob suhi dobi, ko Je velika Amazonka s svoji* ml pritoki v več ali manj normalnem stanju. * Tok ni posebno močan, ker znaša padec kvečjemu oeem palcev na miljo. Nobena reka ni bolj pripravna za plovldbo: ob njej namreč prevlada jugovzhodni veter tako, da lahko potujejo jadrnice stalno in brez presledkov do perujske meje, dočim Jih nese navzdol kar voda sama. Toda "Esmeraldin" Izvrstni motor nas Je itak rešil vsaka odvisnosti In prišli smo tako hitro naprej, kot da bi jadrali po stoječem jeseru. Tri dni smo potovali proti severo-zapadu po reki. in Ja bila še tu, skoro tisoč milj daleč od ustja, tako veličastno Uroka, da sta se videla s srade bregova samo kakor senci daleč na odbzorju. Na četrti dan po našem odhodu Iz Manaosa smo zavili v neki pritok. •——-rnmmmmmmmmmmmmmrnmm i— ki Ja bil ob ustju le malo o*J i kakor Amazonka sama. Potem pa aa Ja hitro zožil in dva dneva pozneje smo prišli do indijanake vasi, kjer Je odredil profesor, naj se izkrcamo, da bi lahko poslali "Eamaraldo" nazaj v Manaos. Pojaanil nam je, da pridejo kmalu pragovi, kjer ne bi barka ni ničesar opravila. Dodal j« tudi zaupno, da bomo kmalu na pragu nepoznane dežele, in bo torej boljše, zaupati to nato skrivnost čim manjšemu številu ljudi. Slednjič mu je moral vsak izmed nas dati častno besedo, da ne bo objavil ali izjavil «Iteaar, kar bi dovolilo točno sklepati o smeri našega potovanja. in v istem smislu so biM svečano zapriseženi vsi naši služabniki. Iz tega vzroka sem pač pri mor s n biti nekoliko nedoločen pri nadaljnjem pripovedovanju in opozarjam svoja čitatelje, da so po meni v kateremkoli zemljevidu ali načrtu navedene razdalje med posameznimi kraji sicer točne, vendar Pf sem skrbno izpremenil pri označbi smeri resnične podatke kazalca kompasa, radi česar nikakor ne morejo služiti moj* podatki kot opora pri potovanju skozi popisano deželo. Na vem, v koliko so tehtni vzroki, radi katerih varuje profesor Challenger svojo skrivnost. Vsekakor pa smo morali sprejeti njegove zahteve: nedvomno bi nas rajši pustil na cedilu, kakor privolil bpremeniti pogoje, pod katerimi Ja prevzel vodstvo nad nami. Ko smo se dne 2. avguata poalovlli od "E-smeralde", smo izgubili zadnjo vast z ostalim svatom. Tekom ttirfh dni, ki so minuli po njenem odhodu, smo al na&evlli pri Indijancih dva velika čolna (canoas), ki sta tajto lahka (kože, ki so napeta povrh bambusovega ogrodja), da Ju bomo prenašali čez katerekoli zapreke pri plovbi. Natovorili smo Ju z vso našo prtljago, in smo najeli še dva Indijanca, ki boata pomagala pri vealanju. Kolikor sem razumel, sta oba — imenujeta ss Ataca in Ipetu — baS lata, ki sta profesorja Chsllengerjs spremljala na njegovem prvem potovanju. Zdelo se ja, da sta se zgrozila pri misli na ponovno vožnjo, toda glavar Ima pri teh rodovih neortejeno oblast. Ca sa mu Ja zdelo, da pri tam dobro zasluži, ni preostalo Indijancema ničesar, nego na to pristati. Torej jutri sa poglobimo v nepoznano. Potlljam to poročilo s čolnom, ki odrine po raki navzdol, pa morebiti bo to zadnje slovo od vseh, ki se zanimajo za našo usodo, kakor sva se domenila, naslovim pismo na vaa, dragi Hr. McArdle pa vam prepustim popolno prostost: lahko ga uničita, lzpremenite In sploh razpolagate z njim, kakor vam ja drago. Samozavestni nastop profesorja Challenger j a na dopušča nobenega dvoma — tudi kljub stalnemu nezaupanju profesorja Summerleeja ne — da bo res naš vodnik doprinesel potrebne dokaze za svoje trditve In da kmalu res dožlvlmo nad vsem porazna dogodke. OSMO POGLAVJE Prvi vestnlki novega sveta Naši prijateljev domovini se lahko veselijo z nami vred, zakaj na cilju smo in ponekod se Je tudi izkasslo, da bo mogoče doprinesti dokaze za trditve profesorja Challengerja. Nismo sa še sicer povzpeli na planoto, vendar pa leži prad nami, in Še profesor Summer-lee sa ja nekoliko omehčal. Na mara sicer niti sa trenutek priznati, da bi lahko Imel njegov neprijatalj prav, toda manj nagaja z neprestanimi opazkami, in je ponajveč zatopljen v molčeča opazovanje. A moram se povrniti in nadaljevati svojo povest tam, kjer sam Jo prekinil. Domov zdaj pošiljamo enega Izmed tukajšnjih IndUuoev, ki aa Ja poškodoval, pa mu Izročam to piamo, da ga odpošlje, čeprav močno dvomim, da bi prišlo kdaj na naslov. (Dalj* prihodnjič.) prosveta Profesor Word saje včaraj poročil a kraljico katrana Nastar-rijo Jnmpersovo. Ko so ga o ton spraševali, Je znameniti avtor jajca odvrnil; "T J i ili sani ae mora vsakdo pokoravati T Poleg tega je veliki profesor baje vložil 10 milijonov dolarjev v francoska banka. O ciljih in namenu teh vlog nI dal profaaor Valentía Katajev: (Se t uspehom odigrava med stolpci ameriških čaaopiaov.) 16. januarja 19.... Včeraj Je v veliki dvorani newyortkegs društva za znamenite poizkus« redni član društva, znani profesor mr. Word, prečl-tal srnsacionalno poročilo o no-voix umi jeni raketi, katero namerava spustiti z zemlje na mesec. da ni bilo zbranil 8 milijonov, kakor smo poročali, ampak 16. V, uredništvu smo nastavili posebnega sotrudnika. ki ima nalogo obveščati občinstvo o napredovanju dela duhovitega profesorja. 10. februarja. Na vprašanje našega sotrudnika. kaj misli o mednarodnem položaju. Je duhoviti izumitelj mednarodnega jajca Izjavil tole: Mislim, da ja mednarodni po- ti !" Je dejal glasovlt! profesor, "marsikaj aem že napravil _ ---- „..P1J. .... .mirnim, na je meonaroani Ta raketa bo imela obliko jajca ioUj v tem trenutku Jako sado- na |talici, njen zgornji del pa bo!vo|j|V" napolnjen s 12 tiaoč tonami di- Na vprašanje o svojih nada-namita. Pri njegovem padcu na |jnJH, de|ih na poiju ftn|Jalne. lunino j»vrtine bo nastala tako-;ft ,gumm Je vUlno silna «ksplocije, da Jo bo z aem I e, vd in ce|0 možno opazovati z dalnogledl. ' Navdutenja poslušalcev ni mo marNKaj „ „ napmvi* goče (Hipinati. Pridno pobirajo V okolici lxw» Angeleaa aem kupil podpise, da bi ae U genijalni na- plastno vilo. kjer bom lahko črt tm preje izvedel. Tudi nekaj |ivrševal avoja dela. Poleg te«a uglednih finančnih mogotca je nabavil jahte In par si- rainiereairanlh pri tem Izumu, jajnlh arabeklh konj." 30. januarja. I Na nafte vprašanje, čemu bo-\ dopolnilo k naši pripel»! z «u profeaorju jahta In par konj. dne IS. januarja, zastran izuma j«. «aljivo poftogal a prstom in »Pg ne more dotakniti tati vpra-čenje duhovitega projekta le unj, ki apadajo v tajnost nje-zl»ramh 8 mili ionov dolarja. gov«»fa Izuma. 31. januarja. » Zunanji minister je objavil no-V včerajšnjo številko natega va oenaarionalna odkritja o de- l»«ta ae Je vrinila neljuba pomo., lovanju Kominterne. V rokah I ta. Za iznajdbo profesor* Wor-1 ma dokumente, ki Jasno dokazu ajo. da ja isumltalj glaaovite-jsjca, profaaor Word, agent Cominterfie, vsa njegova svita mshinacije a poletom na mesec M niso nič drugega kakor pols-(us podminlrati Beli dom v Wa-ahingtrmu In proglasiti v Ameriki sovjetski rešim. Na dokumentih so podpisi Trackega, Karla Makaa, Baku ni na in Do-mjana Bjednaga. Minlstar sa itavs preiskavo ter odpust pro-kuratorja In državnega pravdni-ka r.aradl malomarnosti. 28. februarja. Prokurator je na izpad auna nJega ministra odgovoril v natu takole: "Gospodu ministru še seda frak diši po olju (smeh v oen tru) zato naj ne poizkuša od vrniti oči Javnega mnenja od te panamr, pri kateri on sam nima poslednja vloga. Kar ae pa tiče da bi aa v sprednjem delu popularnega Jajca nahajal dina-mit, varno prav dobro, da nI to dlnamit, temveč naftove akcije na katere tako ailno špekulira nat viaokoapoštovanl nasprotnik (Odobravanj* na levi.) 18 marca. Minister Je objavil nove do-kamente, po katerih Je Jaano, kakor dvakrat dve. da Je profeeor Word — preoblečeni Stepa nov Skvorrov. znan urednik "Isve-stij SlK^aSSR,- nikakih pojasnil, poudaril pa Je, da bo raketa jajce kmalu gotova In da bo 4. julija nepreklicno poletela na mesec. Zbiranje prispevkov aa nadaljuje. 1. maja. V zvezi z nameravanim poletom na luno je predsednik prepovedal praznovanja prvega maja, ker aa tone bi ujamaloz rea-nostjo trenutka. 10. junija. Cas poleta je končno vendarje ia določen. Raketo poleti dne 4. julija in bo potovala štiri dni, tako da bo dne 8. julija človeštvo lahko z daljnogladi opazovalo silno ekaplozijq na površju lune. 20. junija. * Vršila se je manifestacija aa-ljuMjenihr ki so zahteva« pdgo-ditev nečloveškega'poleta na luno. Zaljubljenim so aa s raskkn (anjeto pridružili še pel in izjavili, da ne bodo imaH na koga lajati, če bo luna radi silne eksplozije uničena. Obenem ae ja vršila tudi tiha demonatracija tatov, ki ao a svoja strani sahte-vali skorajšnje uničenje luna is čisto profeaijonalnlh razlogov 1. julljs. . ' Na kraj starta ao sa odpeljali vsi predstavniki znanstvenega svata. V pogovor^ s našim so-trudnikom je gospod profaaor izjavil, da ja rasen nekaterih malenkosti sa polet ža vse pripravljeno. 8. Julija. V noči s 2. na 8. julij je profesor Word s sipjo mlado ženo poletel v neznano smer. Pred odhodom ja znameniti profesorvu-tegnil še sporočiti našemu ao-trudnlku, da odloiil polet za ne-ločen čas. Tako sta se izvršila oba dogodka hktitu: polet ¡Js eksplozija. Polet fWorda In ekepioadja splošnega ogorčenja. (Is ruščina B. Z.) Roberto Bracco: KDO JEJCRIV? "Lulgl...." . "Livija f "Kakšno pismo Jato?" "Katero pismo?" "Nu, tisto, ki si ga U trenutek skril!" Draga moja, vedi da pisma nisem skril, samo spravil aem gs." ■"In sakaj gs nisi pračiUl?" "To lahko atorkn pozneje." "Lulgl,.nlti razpečatil ga nisi!" 4Ne mudi se mi, drags ženica." "Ali hočeš počakati, da boš sam?" 1- ' • "Da." , "Tedaj vem, da Ja pismo od neke lanska." x "Glej, tegs ne bi mogel niti aa reči." "Ne more»reči? Jaa pa dobro vem. PoduhalS aam ga ta videla, da je parfumlrano, vrhu tega pa še podolgovate oblike. O, in tudi rokopis kaže, da ga ja pisala ženska roka. O tem ni dvoma. "Dobro, bodi kakor praviš. Tudi jas mislim tako. Zato je naj bolje, če o tej stvari ne govoriva več." v "Lulgi, pokaži ml pismo!" "Ali kaj vendar mlsHsr "Daj mi ga — če ne se bom maščevala nad tabor* "Ah. pojdi še. pojdi s tem smešnimi pretnjami! Ce bi šlo aa pismo, ki bi ma utegnilo kompromitirati, aaj veš, da bi si ga bil dal poslati v urad, ne na dom, Ali si moraš misliti, da bi bila kakšna ženaka tako neoprezna. da M na tak način izzvala ljubosumnost moje žene?" "O, dragi moj, poznam mnogo žensk, katerih Uubeten postane šele potem dragocena, kadar vedo, da preži nanje nevarnost. In sploh! 2e nekaj časa te Imam na aumu. da mi nial zvest. Preljubeaniv si nasprot meni. Gotovo al takšen, ker ae čutit krivega In Hnaš a pet kako prijatelj ieor Lulgi ae Ja preeirljivo nasmehnil. pismo, ki ga je žena s taktno upornostjo In trdovratnoat-jo zahtevala od njega. Je pa še bolj odmaknil. 'Ta tonska laže!" Trajalo je nekaj minut, pa je že spremenila taktiko. NI več kričala, niti se ni kregala, kratko in glasno je zaplakala, roteč moža, naj ji vendar pokaže ptamo, kar mu bo rada vaa oprostila. Mož, videč, da ji ne more več prikrivati dejanskega stanja, je zdaj rekel: - "Nu, pa naj bo, kakor z&hhte-vaš. Prav imaš, ko sodiš, da me ■spmo zavest krivde pred tobo prisilila k temu, da aem si nadel to maako ljubeznivosti. Grešil sem, bil aam ti nezvest, varal sem to! To pismo je pinato ženska, moja prijateljica. Takoj sem spoznal njeno pisavo aa omotu. Nu, moram ti pa tudi povedati, da se je ogiMjem že mesec dni. Pretrgal aam z njo vsa vezi. In zdaj — evo ti P»«®*;,0* ga lahko nemoteno prečitašr Livija je Plenih P° ponyde-nem ji pismu in hlastno raztrgala ovoj. Med tem, ko je njen mož strahotna opazoval njesio li ca. Je ona naglo čitala, drhteč od razburjenja: / "Oatavil al me, da bi ae vrnil k avoji ženi. To ai mi naznanil * nesramno brejfobrirnoatjo, ki ai jo kratil aa skromnoat! Ker ai me sapustil zaradi avoja laatne žene, dovoli, da ti povem, da -1 ae a tem še strašne* prgvi kakor mene. Ti ljubiš evojo *e-no! Ne vaš Pf, da ti je nevesto IndatevarajOeblbflinalojo-zornejši nanj* bi moral opaziU, da odhaja s doma v pósete vrak ponedeljek, sredo In soboto. Po-utnimaj se za njenega ljubOca, bi in ^fo^ft^íwSr^ja u" Livija je drhtela. Podatki < njenih sestankih ao biM točni Prebledela je kakor smrt in » zrušila v naslanjač. Kakor s kleščami je stisnila dajalsko pismo, njen mož pa istočasno padel pred njo na lena. Gladil ja njene lase in j poljubljal roke. Livija, Livija, dragica moja Zdaj sama vidiš, da ni bilo prav ko si segla po tem pismu. Saj vidim, da ni niti pike reaniee na tem Obrekovanja. Maščevati ae je hotela nad menoj zaradi tvoje ljubezni! Rotim se pri živem Bogu, da je ne ljubim več, da s' mi ti edina draga med vsemi Med njo in mano je vse končano. Prosim U; vrni mi to strašno pismo!" Livija se je zavedela: "Tega pisma ti ne dam!" "A kaj nameravaš s njim?" jo 'To pismo je mojs last!" "Dragica, ti hočeš a tem pismom k njej! Izzvati kanit Skan dal! Saj vse to nima nikakega zmlela.... Ti je sploh ne ameš «poznati. Rotim te, Livija! Ker je ša vedno krčevito drža-| piamo vroki, ga ji je Lulgi vso alio isvil. Morala je popueti-ti. Po kratki, ogorčeni borbi je fapustila papir v njegovo roko. ■Uvije se je lotil Obup. Nenadoma je vzkriknila na vea glas:| Luigi, vea srešen, da je preprečil škandal in ves blažen, da ja pet tiščal piamo v roki, je miril Uvijo: "Nikar ae ne razburjaj, dragica! Njeno obrekovanje ae me ne prime. Jaz je niaem nikdar ljubil, 'oglej, kaj storim z njenim pismom !" Približal se je kaminu in arečen, da se je tako končalo, prižgal papir ter si z njim zapalil di-ačo smotko. Plamen ja obliznil papir. Livija t je še enkrat stresla. Bilo ji je, kakor da leži v poslednjih dihih. dele zdaj, ko je piamo zgorelo do kraja, ae ji je jela polagoma vračati zavest Šele zdaj ji , e prisotnost duha govorila, da . e rešena.... H| Kri ji je mahoma zalila lica.' Čutila ae je blaženo in bila je možu hvaležna kakor še nikoli dotlej. Bnigi pa je med tem puhal dim ust. Livija je žarela od sreče in ae mu je vrgla v naročje. O-vila ga je s svojimi dolgimi, ton kicni, kačjimi rokami in govorila, kfkor bi ga hotela uspavati: "Luigi, Luigi, možiček, ljtA-ček! Ti moj angel! ....In niVdolgo #gjalo, da je smotka ugasnila.... izje ko- PETEK, 14. FEBRUARJA, I Ničesar se neda pS jati njegovi zanesljit Ak» na čistita va* motor, rrt tt. Ako ne ¿letita vataga Ulod* -1» Ampak u 1 Iti najbolj« , J kar vat talodae je salo delik*t«J Vedno rabita samo ■ TRINERJEVO GRENKO I — prigarata«» ed to* idr, v .¿T Ono ja preskuteno od miljorie ki trpa na talodeu y udgS letih, niteaar ga ne n.S ^Chicago, MU, II. jen. - Ju| da ssora Trinerjevo grenko nagati vaakomor, ki trpi vil*] prtnke, in enakih iolodčnih a«J Jas ga imam vedno atekhZa rokah. Mrs. J. Maas." V vseh kj nah. RaMte ga redno! Vto¡3 bito od Jes. Triner Co i SI Ashland Ave., Chicago. 111. KUPON ZA BREZPLAČNI V ZOO Dep^ lase .........i............. Uliea ...................... Mesto, država .............. ŠT Dil PREKO OCEANA PARIS, 21. IH.-21.iam . UP.iU (5 P. MJ i liidifraiei,7. airea-28, aar, Cl P. ML) (S P. M.) FRENCH UNE miv. Mém DL KLOBASE , , - mmmmmmm Zopet so tu prave domaČe klobase, ravnotako kakor sta jih oče in mati doma delala. Cena je 38c funt Denar se naj pošlje z naročnino. Poštnina plačana. Pišite na: JOSEPH LESKOV AR 632 High Street. Racine, Wla ŽENITVENA PANUDBA Vdovec* star 86 let, po narodnosti Hrvat, imam štiri otroke v starosti od 10 do 17 let, dva fanta in dve deklici. Želim se seznaniti s Slovenko ali Hrvatico v starosti 86 do 40 let v svr-ho ženitve. Ce katera resno\ml-ali, naj piše in priloži naj svojo sliko, katero ji na željo vrnem. Tajnoat jamčena. Pišite na naslov: Vlade Gostovich, P. O. Box 31, Dehue, W. Va. (Ad.) ____________v oaredn jo Em» velikim Cunardovim parniksi Bersngarla 4. junija Cunard Line družba je a znanila, da bo Mr. L. Goldnul iz Cunard Pittsburgh uni spremljal v Evropo na veliki parniku Bercngaria izletol organizirane pod njegovo aiu| Cijo. . Mr. Qoldamith je dobro p znan med Slovenci in je popi noma vešč in kkutenj v va osirih tikajoči h se potovanju Evropi. On je vodil že velik» letov v Evropo na Cunsrdoi rasnih paraikih v prošlih leti valed tega se lahko pričakuje,! bo izlet 4. junija ns pand Berengaria splošno pstroniife od mnogih prijateljev Mr.Gal smitha v Ameriki. Mr. H. P. Borer, Gena Pasenger Manager Cunard I nije družbe je rekel: 'Iua smo, da a pošiljanjem hkuis Cunard Linije uslužbencev, vodijo potnike v razne kraji Evropi, je zelo zadovolik) pot ško publiko. Poslužba sk» nega človeka kakor je Mr. Ga amith je neprecenljiva nt po vanju. Potniki so popoln« prosti vseh sitnosti in W valed pritljage ali drugih rat kot na železnicah, itd. in m vedno zanesljivega svetova ia prijatelja, Cunardovegr ditelja med njimi. ^ t' * m t* * tf ^ u i' ^ " 'ju " 'i u * utf " u v ^ u t*r n c " m tf ^ uu^ u u ^ 'j ur ^ uriic ry u " lii/r 'j tfä ut ' * 'j cvj u1 fjTI v tiskarsko obit smimosl dela Tiska vabila sa veselice in shode, visitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, nemškem, angleškem jeziku in drugih „ . ^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ-. DA TISKOVINE NAROČA .V SVOJI TI8KARNI * ■■ LL%i ' '___* —— —ii SIL- ff?- SkiVi'if' î„ ,¿ ^a.. ..-V 4. Vaa pojasnila daje vodstvo tlakama. Cene smerna, unljako dalo prva mte. f PWte pe Infirma 11 je m S.N.P.J. PRINTERY 2657-69 So. Lewndale Avenue i .j ! r'i I • CHICAGO, ILL. TAM SK DORE NA 2EUÔ TUDI VSA lIsTMENA POJASNILA