irSJST leto LXI. «ev. Z95 v pefeR Z8. decembra 19Z8. m Oin 1 izhaja rsak dan popoldne, iz^zemii aedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. dr, 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru Inseratni davek posebej •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Naše telefonske števirke so 3122. 3123. 3124, 3125, in 3126. Kriza vlade že danes Po zadnjih beograjskih vesteh je razpad četvorne koalicije neizogiben - Novo vlado bo baje sestavil Velja Vukičević, dr Korošec pa bo postal zunanji minister Beograd, 28. decembra. Danes dopoldne se je vršila v prostorih demokratskega poslanskega kluba dolgotrajna seja vodstva demokratske stranke, to je glavnega odbora, predsedstva poslanskega kluba in demokratskih ministrov. Na tej seji je Ljuba Davidović referiral o svojih včerajšnjih razgovorih s šefi četvorne koalicije ter o poteku svoje dolge sinoćnje avdi-jence. Po informacijah iz demokratskih krogov je kriza vlade neizbežna in jo pričakujejo že za danes popoldne ali najkasneje za jutri dopoldne. Razpad četvrone koalicije je gotova stvar. Gre samo še za formalnost glede otvoritve vladne krize. Istočasno sta se posvetovala v vladnen. predsedništvu dr. Korošec in Velja Vukičević. Radikali in klerikalci hočejo na vsak način zvrniti krivico in vso odgovornost za krizo vlade na demokrate, odnosno na Ljubo Davidoviča. Radikali še vedno širijo vesti o trojni koaliciji radikalov, klerikalcev in muslrnanov, ki naj bi oo raznadu četvorne koalicije ostala še nadalje na krmilu. Iz njihovih vrst so razširili celo že nekako listo te nove vlade; ministrski predsednik naj b? bi1 Velja Vukičević. dočim bi ore-vzel dr. Korošec zunanje ministrstvo. Notranji minister bi postal sedanj? m'nister pravde Vuji-cič, finance pa bi dobil dr. Milan Stojadinović. V političnih krogih smatrajo, da so vse te kombinacije preuranjene in da je gotovo le toliko, da so Koroščevi vladi ure že štete. Z največjo pozornostjo zasledujejo v beegraj*k;h krogih verzije, da bosta takoj oo otvoritvi krize pozvana na konzultacijo oba predsednika KDK Sve-toza**- Pr'bičevfc in dr. Maček. Novinarji so se obrnili na Ljubo Davidoviča ter ga po konferenci v poslanskem klirbu prosili, naj iim vendarle nove kaj podrobnejšega o stanju svojih razgovorov in Dogajanj £l<*de demokratskih zahtev. Ljuba Davidović na se je izognil odgovoru in je samo izjav'1, da so razpravljali 0 politični situaciji. »Ostali smo tam, kjer smo bili.« Minister Grol, ki je bil tudi navzoč, pa ie še dostavil- »GoTOod Korošec nam mora odgo- Naše telefonske številke so 3122, 3123. 3124, 3125, in 3126. Katastrofe in nesreče širom sveta Nenadna sprememba temperature v severni Evropi. — Katastrofalna posledica na Dunaju in v Budimpešti. — Snežni zameti v Rumuniji — Potres v Bolgariji. — Dva velika požara. — Berlin, 28. decembra. V Nemčiji in v | zveze Železniške proge so tako zasnežene, velikem delu srednje Evrope je včeraj ba- J da je železniški promet večinoma popolno- *\T t* " * * • * it v r\jk ____ Oglasi za novoletno številko se sprejemajo samo še jutri, v soboto do 6. zvečer Zajebu grozi stavka gostilničarjev Ker namerava mestna občina uvesti v svrho kritja deficita nove doklade na alkoholne pijače, groze gostilničarji z generalno stavko. — Zagreb, 28. decembra. Občinski proračun za prihodnje leto izkazuje 1 milijonov deficita Finančni odbor mestnega sveta je na svoji zadnji seji sklenil, predlagat v svrho kritja tega deficita uvedbo novih občinskhi dr>klad na alkoholne pijače. Ta namera je vzbudila pri gostilničarjih velik« ogorčenie Danes dopoldne je posetila Župana deputacija gostilni carske zadruge, ki je v obširni spomenici obrazložila da go-stilničarska obrt ne prenese nikakih novih bremen Obenem so gostilničarji obvestil* župana, da bodo jutri sklicali velik protest nj shod. če bj občinski svet na svoj- današ nji seji sprejel predlog finančnega odbora V tem slučaju bi vsi zagrebški gostilničar! oroglasilj stavko ter do nadaliniga zaprli vse lokale Ali bo ta grožnia kaj pomagala seveda še ni mogoče prerokovati, vsekakor pa se obeta Zagrebu zelo zanimiva stavka. Senzaci jonalna razkritja o moskovskih manipulacijah Brat sovjetskega komisarja Litvinova obtožuje moskovsko vlado, da je z lažnimi menicami pridobivala denarna sredstva za svojo propagando na zapadu. — Pariz, 28. decembra B.at sovjetskega komisarja Litvinova. ki ie b?1 nedavno aretiran pod sumom ponarejanja menic, ie objavil v Parizu izhajajoči ruskih listih odorto o?smo. v katerem povdarja. da ni oostorjal na lastno nest. marveč po nalogu iz Moskva Pridobivamo denarni sredstev s oomočjo lažnih menic ie že večletna metoda sovietske inozemske oronajrande. To se je prakticiralo na ta nač?n. da so razne sovjeske trgovinske misije izstavljaj drusa za drugo menice, a denar, ki SO za dobivale na ta način. Se ie unorabil izkliučno za sovjetsko propagando na zapadu. Nekak center za te mampiilac!je je bil zadnia leta v Berlinu. Denar ki so ?a dobivali, so uporam>l? fcttgno komunistično orooauando v Nemčii? Franci?7. BeleiiR m Anel'ji. Tami ageul moskovske vlade *e r*o<;»e ?e Ml Durov, ki se mudi še .sedaj v Rerl*m» Končno naglasa Litvmov. da "J mne**' samo enkrat takega naloga iz Moskve marveč da ie že vsa zadnja leta Izkriv- ljal nekrite menice. Da sedaj baš njega postavljajo na sramoto" oder. ie oosfe-dica političnih intrig v Moskvi. EJtvi-nov napoveduje še nadalina senzacionalna razkritja o denarnih manipulacijah sovjetskih mogotcev. Proračun zagrebške oblasti. — Zagreb, 28. decembra Ker finančno ministrstvo do danes ni potrdilo niti zavrnilo proračuna zagrebške oblastne skupščine in je med tem že potekel v zakonu predpisani rok. je stopil novi proračun avtomatično v veljavo. Ameriški ooazovalci v repara-cijski komisiji. VVashlngton. 28 decembra Po zadnjih in-formaciiari prihaiata kot ameriška opazovalca na reparacijski konferenci v prvi vrsti v poštev bivša člana Dawesove komi-sire Oven Young »n Rut* Da\ves Slednji je brat podpredsednika komin:? in očeta Dn-wesovega načrta izdal ie tudi knjigo o postanku Dawesovega načrta. Proračun ministrstva pravde Beograd. 2S decembra Finančni odbor le danes razpravljal o proračunu ministrstva pravde ter ga jep o daljši debati spre-iel v nespremenjeni obliki Minister pravde je v svojem eksoozeiu povdarial, da mu :e bil proračun reduciran za 37 milijonov ^emlioradnrk loca Jovanovič ie kritiziral ninistrov ekspoze ki prav ničesar ne pove o stanju našega sodstva Sodišča so preobložena z delom tako da se objavita vedno ečn zastoj Vrhuteea pa hoče vlada tud: ■sodišča staviti v službo svoieea partizanstva kar iznodkoDava med narodom zadnjo vero v sodišča V nadalini debati ie prišlo do ostrih spopadov med zemljoradnikom Kokanovićem in radikali ker ie Kokanovič T.inistru pravde očital da pušča v svoiem resoru na najvplivnejših mestih liudi. ki so bili že sodno kaznovani zaradi poneverb in 'rilcih takih deliktov Ho hrupnega prerekanja je prišlo tudi. ko Te radikal Jankovič napadal sodišča v pre-janskih krafh češ da so pristranska in ne nodoiraio vladne politike Tziavil ie da obiluje da ie bila sodnikom že priznana •stalno«^ Ceda Kokanović ga ie zelo ostro zavrnil ter naglasi!, da bi radikal- hoteli tudi prečanska sodišča staviti v službo svoje stranke. Mokri" božični prazniki v Newyorku — Newyork. 28 decembra Med prazniki se je konzumiralo mnogo alkohola; v mestu je umr-o II oseb zarad* zastruplje-nja z alkoholom Pod vodstvom nnvega policijskega predsednika je policija poostrila boj proti tihotapstvu z alkoholom ter zaplenila v enem dnevu za 100.000 dolarjev wiskyja; 12 oseb je bilo aretiranih Ameriške oblast5 natančno preiskujejo vse iz Evrope prihaiajoče parnike Pri preiskovanju parnika »Majestica* je prohibicijsk* uradnik odda1 strel v zrak. kar ie izzvalo med potnik; velik srnh Množi med njim-so zmetali svoje kovčege v morje Zaplenjenih ip bilo več tisoč steklenic z alkoholnimi pijačam5 rometer nenadoma zelo padel. Temperatura se je zvišala in v več krajih je pričelo deževati. Na Dunaju in v Monakovem je nastala poledica, ki je za dolgo časa onemogočala ves promet — Dunaj. 28. decembra. Včerajšnja poledica je zahtevala v mestu nad sto žrtev. Mnogo ljudi je težko ranjenih V splošno bolnico so prepeljali tokom dopoldneva 70 oseb s polomljenimi rokami in nogami. Med ranjenci je rudi mnogo znanih dunajskih osebnosti, med njimi slovita filmska igralka grofica Estertiaszv. Poledica se je pojavila tako naglo, da mestni delavci niti ni-ao utegnili posuti prehode s peskom. Policija je razposlala na vse strani ojačenja, rešimo društvo in ognjegasci pa so imeli polno dela z ranjenci. — Budimpešta. 28. dec. Po kratkem dežju je nastala danes dopoldne po ulicah poledica, vsled česar je mnogo oseb padlo in se več ali manj poškodovalo. Rešilno društvo je moralo pomagati kakim sto osebam. 1*2 oseb si je zlomilo noge. Proti poldnevu se je pričelo tajati in so se prometne razmere izboljšale. — Bukarešta. 28. decembra. Nad (instanco je divjala včeraj strahovita snežna burja, ki je povzročila mnogo škode. Mesto j,e popolnoma odrezano od ostalega sveta, ker so pretrgane vse telefonske in brzojavne ma ustavljen Le na nekaterih progah z največjim naporom vzdržujejo zasilni promet. — Sofia, 28. decembra. Potresni sunki v Cirpanju in Borisovgradu se ponavljajo. Po odredbi oblasti sta bili obe mesti evakuirani. — Moskva, 28. decembra. Po močnih potresnih sunkih je polotok Aja na Krimu izginil v morje. Katastrofa je zahtevala tudi 80 človeških žrtev. VeČ ribiških Čolnov, ki so bili ob obali, se je potopilo. — London. 28. decembra. Pri Karthumu se je ponesrečilo vojaško letalo. Pilot in dva potnika so bili ubiti. — Bukarešta, 28. decembra. Davi ob 4. je trčil na postaji Butoesti iz Bukarešte prihajajoči temešvarski brzovlak na brzovlak, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Oba stroja in dva manipulacijska vagona &ta bila razbita. Ubit je bil en železničar, docim med potniki k sreči ni bilo ranjenih. — Goteborg, 28. decembra. Davi ob 4. je nastal ogenj v tukajšnjem največjem hotelu. Kljub takojšnji pomoči gasilcev je hotel do tal pogorel. Goste so se sicer rešili še pravočasno, pač pa so zgorele Štiri sobarice, ki so bile nastanjene pod streho in jim je ogenj onemogočil rešitev v nižje ležeče prostore. Skoda znaša več milijonov. Ogenj je nastal radi pokvarjenega dimnika. — Genova, 28. decembra. Včeraj je zgorela tukajšnja tržnica. Škodo cenijo na poldrugi milijon lir. Epidemija španske v Ameriki Po uradnih ugotovitvah je obolelo doslej nad 3 milijone ljudi* — Izredno visoko število smrtnih slučajev. — Newyork, 28. decembra. V Ne\vyorku je zadnje dni začela strahovito razsajati epi demija španske. Po dosedanjih uradnih ugo lovitvah je zbolelo samo v Nevvvorku nad 1 milijon ljudi, dočim sodijo, da je skupno obolelo nad 3 milijone ljudi. V vsem mestu golovo ni hiše, ki bi ne imela vsaj enega bolnika. Nekatere hiše so se spremenile do besedno v bolnico, kjer so oboleli vsi stanovalci. Bolnišnice so prenapolnjene. Število smrtnih slučajev je izredno visoko. Doslej je umrlo že nad 9000 oseb. Tudi v drugih Radikalni ukrepi turške vlade _ Carigrad. 28. decembra. Komandant mesta je odredil mobilizacijo vseh moških v starosti od 18. do 50. leta. Vsi mobiliziranci so se morali javiti pri svojih komandah, kjer so bili formirani posebni oddelki. Vsakemu oddelku je bilo prideljenih potrebno število učiteljev, ki imajo dolžnost, da v roku štirih mesecev nauče mobilizirane čitanja in pisa nja v latinici Kdor se v tem roku ne bc naučil, bo moral ostati pri vojakih vse dotlej, dokler ne bo obvladal latinice. Za ženske je bilo v Carigradu osnovanih 28 posebnih šol. ki bodo poučevale ženski svet v pisanju in čitanju. Drobiž z vseh strani — Šanghaj, 28. decembra. Nizozemska Švedska, Danska in Portugalska so se odpovedale s prvim januarjem 1930 pravici eksteritonjalitete na Kitajskem. — Pariz, 28 decembra. V premogokopih v okrožju litienne so stopili rudarji v stavko _ London, 28 decembra. Po zadnjem izkazu ministrstva dela je bilo 7- decembra v Angliji 1,271.000 brezposelnih oseb, to je za 171-048 več kot minulo leto. Francoski tobačni monopol. Pariz. 2S decembra Francoski rohačni monopol je prinesel zadnie leto držav, blagajni 3167 milijonov čistega dobička. Klerikalne ovčice se puntajo Blamaža dr. Kulovca na shodu Ljubljana, 28. decembra Snoči je imel klerikalni narodni poslanec dr Kulovec shod v mežnariii pri Sv Petru Na shodu je bilo okoli sto ljudi, samih pristašev klerikalne stranke Toda pokazalo se je. da so klerikalne ovčice že site samih obljub in lep;h fraz, zakaj shod ie končal F popolnim fiaskom in moraličnim neuspehom za g. dr Kulovca Poslanec Kulovec ie ta-koi za uverturo svojega govora povdarjal. da pač vsi znaki kažejo da se sedanja vlada ne bo več dolgo držala Nato ie govoril o delovanju Doslnnskega kluba SLS in kaj vse le stranka do-hrega storila za slovenski narod Že med niegovim sovoTom so mu poslušalci vpadali v besedo, še boli so se na vneli ori debati Tako ie neki h-olnvčni uradnik vprašal z poslanca kdai bodo vendar izplačane uradmške razlike O Kulovec ie odgovoril da to ni njegova stvar, da o 'em ni informiran in da za to ve sam ministrski predsednik g. dr Korošec. Sicer je bil pa mnenja, da bodo uradniki, ki so lahko krajih Amerike je bolezen zelo razširjena v Montrealu beležijo povprečno 3000 obolenj na dan in nad 100 smrtnih slučajev. Oblasti so izdale obširna navodila za pobijanje epidemij^. Vsi zdravniki so morali stopiti v javno službo in morajo na državne stroške zdraviti bolnike. V nekaterih tovarnah so morali ustaviti obratovanje, ker je obolelo vse delavstvo. Tudi železniški promet zelo trpi, ker je polovica osobja v bolnicah. čakali pet let, lahko potrpeli tudi še par mesecev, zakaj taka reč se ne da napraviti v dveh ali treh dneh. Radi poslančevega odgovora je zavladalo med klerikalnimi ovčicami veliko ogorčenje, ki se je še stopnjevalo, ko ie poslanec Kulovec tudi na vprašanje nekega železničarja, kaj je s kronskimi vpokojenci. odgovoril, da ne ve. Nekdo ga je vprašal, kai vendar v Beogradu dela, če ničesar ne ve. G poslanec je bil v vi-dni zadregi in je de-ial, da je pač treba opraviti sto in tisoče potov in da se ni mogel za vse zanimati. »Saj imate za to dnevnice!« se ie oglasil nekdo G. Kulovcu je postajalo kar neprijetno. Ka«j takega ni pričakoval Oziral se je po navzočih in kar zdelo se mu je, da so na shod prišli sami njegovi nasprotniki z namenom, da mu shod razbile jo. Toda zaman ie iskal nasprotnike. Bile so same klerikalne ovčice, ki so dajale glasno duška svojemu nezadovoljstvu ima G Kulovec ie uvidel, da jo je pošteno polomil Skušal se ie izmazal! na vse načine, a ker se mu to ni posrečilo, je shod predčasno zakliučf! Skoda, da ni cul tmenja klerikalnih ovčic po sho dn To bi ga bolela ušesa ... Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunal 800.54. Berlin 13.525, Budimpešta 9.91, Milan 297.40, London 275.75. Newyork 56.63, Pariz 222.30. Praga 168.38, Curih 1095.6. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275 Dunaj 73.05. Budimpešta 90.35. Berlin 123.40. Praga 15o5. JVlilan 27.135. Pariz 20.295, London 25.16. Newyork 518.10. 35 Stran a. .SnOVFM^l N A R n D, tjne 28. decembra 1928. SLS ubija akcijo za sporazum med Srbi in Hrvati Stev 9Q; — Zato dr. Hrvatov. — MnavSčina--Vse delo dr. Korošca in njegovih ljudi da U ne prišlo do sporazuma med Srbi in Hrvati. Korošec tudi neprestano povzroča nova izzivanja Vel&a odgovornost SLS za izdajalsko početje. Največji šlager te sezije je selefilm Včeraj je imelo načelsrvo SLS sejo, na kateri je odobrilo politiko dr. Koro* sca in ostalih klerikalnih poslancev. Nič izrednega ni bila ta seja, kakor '.p'3v':a današnji »Slovenec sam, ker bi bilo zaman pričakovati, da bi morda načelstvo SLS obsodilo politiko nafte!« nika SLS dr. Korošca. Samemu sebi rac nihče ne Izreka nezaupnice. •Slovenec* je smatral seveda za pri* merno. da je ob tej priliki objavil dolg članek, v katerem poje slavo vodstvu SLS. Med drugim poroča, da je načel* stvo SLS ugotovilo, da se jc «SLS v zadnjem letu izkazala kot eden najmoč* nejSih stebrov m braniteljev jugoslo* vanske države«. Kdo se ne spominja pri tem časov, ko je dr. Korošec proglašal fe samo jugoslovensko ime za greh? Ako se pa vprašamo, v čem se je izka* zala SLS kot steber in hraniteljica ju* 'Soslovenske države, potem se more sa* mo reči. da ie krepko sodelovala pri širjenju razdora med Srbi in Hrvati, med srbijanskim! m prečanskimi kraji v podpiranju srbijanske^* hegemoniz* na, ki noče priznati enakosti in ravno« pravnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slo« vencev v naši državi, bistvene vsebine Jngoslovenske misli. Kar počne kl eri* kalna stranka, je ztfolj htnavšfina, ker Bi nihče bolj vneto podpira! hegemo* nizma v boju proti ju gos !o venski ide i i ravnopravnosti kakor ona sama. SLS ni opustila nobene prilike, da ne bi sku* šala poglobiti razdora med Srbijanci in prečani. ker je dobro vedela, da more ostati v viadi samo tako dolgo, dokler ho vršila svoje Izdajalsko delo in do* Her se ne sporazumejo Srbijanci s Hr* vati in zastopniki ostalega prečanskega prebivalstva, ld zahtevajo enako pravi* co za vse. Storila je po svojih pred* stavnikih. zlasti pa po dr. Korošcu kot predsedniku vlade vse, da bi ne prišlo do pomirjen j a. Dr. Korošec je kot no* trm ji minister Izzival vedno nove kom fltkie, ki so še povečali napetost. Treba je samo pomisliti na ponovno preliva* nje krvi na zagrebških ulicah in na Imenovanje polkovnika Maksimoviča za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu, kar je vsa hivatska javnost smatrala ne samo za kršitev zakonov, ampak tudi za novo izzivanje Hrvatov, ki jim do danes še nihče ni dal zadoc Scen j'a za umor njihovih predstavnikov. Bodočnost jugoslovenske države je v slogi Srbov. Hrvatov in Slovencev ki pa so jo dr Korošec in njegovi krepko pomagali razbijati. Zato je tudi laž. kar trdi «Slovenec», « sedanji organizaciji kmetijskih kreditov potom direkcije za kmetijske kredite v smislu zadevnega zakona. Drugi del resolucije pa zahteva hrez ozira na načelno stališče družbe, da .bi Kmetijska družba kot kmetijsko - gospodarska organizacija zastopstvo v upravi oblastne zadruge za kmetijski kredit v Zagrebu, da se družba včlani pri omenjeni zadrugi ln da izposluje pri njej cenen kredit do zneska treh milijonov dinarjev. Ravnatelj g. T e r č e k je obširno utemeljeval resolucijo ter ?e navajal v prvi vrsti pomanjkljivosti zakona o kmetijskih kreditih. Sedanja organizacija ne odgovarja pravim interesom kmetijstva. Potrebno pa je. da Kmetijska družba dobi cenen kredit, ker mora sedaj plačevati pri bankah 9 do 12%, dečim bi lahko plačevala pri oblastni zadrugi za kmetijski kredit v Zagrebu 6 do 7% Žito priporoča, da družba pristopi k omenjeni zadrugi. Delegat in narodni poslanec Ivan Puce 1 i je med splošno pozornostjo navajal gotove pomisleke proti resoluciji zlasti glede njenega drugega dela. Načeloma se je izrekel proti Izvedbi zakona o kmetijskih kreditih, kaiti tendenca zakona gre za tem, da se oškoduje zdravo zadružništvo in zlasti Je zakon škodljiv slovenskim zadrugam. Umesten Je protest vseh gospodarskih organizacij v državi proti temu zakonu in potrebna Je njega temeljita revizija. Zato odobrava samo prvi načelni del resohiciie. ne bo pa glasoval za drugi del, ker je o por tu-cističen in občni zbor skuša s tem doseči nekaj nenaravnega Ravnatelj g. Trček je nato kratko reagiral na izvajanja predgovornika ter branil staliSče glavnega odbora. Glavna stvar je, da pridejo ogromni milijoni, ki se stekajo iz Slovenije v oblastno zadrugo, zopet nazaj. Predsednik Je nato dal resolucijo glavne-ga odbora na glasovanje. Za njo je glasoval samo en član. V dvorani je nastala splošna konsternacija. Delegat Trček je znova skušal pojasniti zborovalcem praktičen pomen resolucije. Tudi delegat Z u p a n i Č iz Jareni-ne pri Mariboru se je izjavil za predlog. Predsednik g. Sancin je opozarjal na okolnost. . Ožanić je služboval v Beogradu za časa obznane. V kavarno cRuski car> je zahajal tudi Grauar. Ker je Ožanić izpovedoval svoje komunistično prepričanje preglasno, so ga iz Beograda izgnali. Ožanić je bil prepričan, da ga je Grauer ovadil policiji in ga je zato sovražil- Grauer je razen tega navede) imena dveh mladeničev, ki sta baje sodelovala pri atentatu. Urednik , da je mogel opazovati vse goste. Zadnje čase je dobival od zagrebških omladince v grozilna pisma. Teh pisem in groženj te Grauer ni bal Pač je pa nosil v desnem iepu suknje vedno samokres, pripravljen, da se brani is strelja. Če bi ga kdo napadel- Tudi v trenutku, ko ga je zadela krogla, je pograbil za samokres, toda ▼ naslednjem hipu se je že onesvestil. Na vprašanje, koga sumi kot atentatora, je detektiv izjavil, da bo preiskava, ki je v polnem teku, atentatorja gotovo razkrinkala. Prepričan pa je, da od atentatorjev nihče ne pripada HSS ali SDS. Gotovo pa je, je nadalieval detektiv, da je atentat dobro organiziran in so ga izvršili trije. Eden je prišel in se je informiral, če sem v kavarni Nato je odšel na telefon in me poklical. Drogi je stal na straži v Gunduli-6eri ulici; tretji j« pa bil skrit za zaveso in je streljal name, ko sam hotel v telefonsko oslica Preiskavo bo olajšalo dejstvo, da je bil atentator, ld ie bil skrit za zaveso, zelo dobro poučen o razmerah v kavarni . Prepričan sem. je zaključil ranjeni detektiv, da bodo atentatorji še danes aretirani Na največje začudenje zagrebške policije se Ja včeraj Marko Ozanič, za katerim je bila izdana tiralica, sam javil policiji Izjavil je. da res sovraži is dna duše detektiva Grauerja, ker mn je zagrenil življenje in ga skoraj spravil ob službo, vendar Grauer ni vreden, da bi si kdo zaradi njega uma zal roke. Ožanić dokazuje tudi svoj alibi. Iz Sarajeva poročajo o strašnem umoru v Alipašinem mostu pri Sarajevu. Armenski trgovec Taquor Taquorjan jja bil zaposlen več let pri neki tvrdki v Hamburgu. Potoval je mnogo po svetu in tako je prišel nekega dne tudi v Sarajevo. Mesto mu je bilo tako všeč, da je zapustil Hamburg in se nastanil v Alipašinem moetu pri Sarajevu. To se je zgodilo pred letom dni. Armenski trgovec si je pridobil veliko bogastvo in je hotel svoje zadnje dni prebiti v Sarajevu. Ker ni bil oženjen, je nameraval poklicati v Sarajevo tudi svojo mater, ki živi v Smirui. V Alipašinem mostu je trgovec sezidal lepo vilo in živel v ujej na prav čudaški način. Nikdar ni zahajal v družbo. Bil je vedno zaprt v svoji hiši. Po okolici so ee razširile fantastične govorice o njegovem bajnem bogastvu. To je tudi neznanega roparja premotilo, da se je odločil bogatina in Čudaka oropati. Predvčerajšnjim zjutraj so videli tr-go\Gii, kako je uekaj delal na dvorišču pred svojo hišo. Cez dve uri mu je voznik pripeljal pesek, ki ga je čudak prejšnji dan naročil. Ko je zavozil na dvorišče, se mu je nudil strašen prizor. Ves s krvjo oblit je ležal Taquor sredi dvorišča. Bil je ves razmesarjen. O strašnem umoru je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki je uvedla preiskavo. Ugotovila je, da je vsa hiša v velikem neredu. Morilec je ubil najprvo trgovca, nato je pa premetal vso hišo, da bi našel dukate in denar, ki ga je imel trgovec v skrinjah, kakor je tamošnje prebivalstvo govorilo. Sodna komisija je truplo ob-ducirala in ugotovila, da je morilec zabodel svojo žrtev osemkrat z velikim nožem. Rana v srce je bila smrtna. Med njim in morilcem se je vršila po vseh znakih sodeč strašna borba na življenje in smrt. Taquor ima razrezane pesti od noža, ki ga je hotel morilcu iztrgati, ko se je branil. Dosedaj morilca ie niso našli. Domneva pa se, da je strašen zločin izvršil kak seljak iz okolice. Iz Osijeka poročajo, da je bila na božični večer umorjena starka 65 letna Pavlina Vodopivec. Našli so jo mrtvo v stanovanju. Sosedom se je zdelo čudno, da starke ni bilo že par dni na spregled. Ko se tudi na trkanje ni oglasila, so s silo odprli vrata. Nudil se jim je grozen prizor. Na tleh je ležala starka v mlaki krvi. Na sebi je imela nočno srajco. Stanovanje je bilo popolnoma razmetano. V?e omare so bile vlomljene. Po vsem tem sodeč je postala starka žrtev roparskega morilca. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da je starka pred tedni prepisala svojo hišo delavcu Mirku Baisu, ki se je pa zavezal, da bo skrbel za starko do njene smrti. Zato je bi prvi osumljen delavec Bais. Zdi se, da se je hotel starke znebiti. Sum je še večji, ker se je starka svojim sosedom večkrat pritožila, kako grdo ravna delavec z njo. Policija je Baisa takoj aretirala, toda mož odločno taji vsako kriv do. Truplo umorjene starke so obdurirali in ugotovili, da je morilec Vodopivčevo najprvo udaril s topim predmetom p«- »t:»vi in jo omamil, nato jo je pa zadušil t blazino. Policija je aretirala tudi Baisovo ženo, ker je osumljena, da je sodelovala pri umoru. V selu Kraljevcu pri Sesvetih je bil izvršen na Štefanovo strašen umor, ki je razburil vso okolico. Seljaka Stjepan in Tomo Pavlovič sta napadla čevljarja Frana FiŠerjn. Čevljar Fjšer ima v Kraljevcu svojo hišico. Na Štefanovo je bila v gostilni zabave, n.t katero so prišli številni gostje, da se ob vinu in godbi pozabavajo. Pili so precej in pod večer so bili skoraj vsi že pijani Na za bavi sat bila tudi smrtna sovražnika Čev ljarja Fišerja brata Ste«pen in Tomo Pavlo vič. Med njimi je kmalu nastalo prerekanja. Brata Pavlovič sta večkrat vstala od mize in izzivala čevljarja ter tako povzročila pretep Tudi Fišer se je razburil in se začel braniti z nožem. Pretep je bil vedno hujši. Stjepan Fišer se je razburil in se začel braniti z nožem. Stjepan in Tomo sta dobila kolce in napadla čevljarja. Stjepan ga je udaril najprvn po glavi in mu razbil lobanjo. Fišer je božal in se zgrudil pred svojo hišo, kjer ga je dohitel Tomo in ga se nekolikokrat udaril s kolom po glavi. Čevljarja so prenesli v hišo. kjer je kmalu podlegel težkim poškodbam. Sovraštvo med čevljarjrem in se-Ijakoma je nastalo pred petimi meseci, ko je Fišer v trafiki kupoval cigarete. V trafiki je bila tudi Pavlo viceva žena, kateri je čevljar začel nagajati. Njen mož je zato napadel čevljarja z nožem in mu zadal težko rano. Zaradi tega je bil delj časa zaprt. Ko se je vrnil iz zapora, je iskal prilike, da M se čevljarju osvetli. Stjepan Pavlovič je v vasi znan kot velik prepirljivec in pretepač. Vsi so se ga bali. Fišer zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Brata Pavlovič so orožniki aretirali in izročili sodišču v Zagrebu. £6eiežnica KOLEDAR. Danes: Petek, 28. decembra 1928; katoličani: Nedolžni otročiči; pravoslavni: 15. decembra, Elevt. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: . Jakčei'a razsta\*a v Jakopičevem pavi* tjonu. Razstava Karle Bulovčeve v Narodni galeriji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Ktiralt, Go sposvetska cesta. Vsem športnikom v vednost! Beli stadijon prekrasni film o letoSnjS oJimpJBadJ v St. Morttzu ponavljamo v kfera Matica danes ob 18.18 url Zveza kulturnih društev. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Sobota, 29. dec: Zaprto, Nedelja, 30. dec: Ob 15. . Iarv. Znižane cene. — Ob 20. »Krog s knedo». Izven. Znižane cene. Sreda, 2. jan.: ^Ukročena trmoglavka*. B. OPERA. Sobota, 29. dec: «Lepa Vida*. Red C Nedelja, 30. dec: «Janiiy svira». Premijer* ski abonma. Ponedeljek, 31. dec: Ob 16. uri «Boccaccio», opereta. Ljudska predstava po zelo zal* žanih cenah. Izven. Torek, 1. jan.: Ob 15. cNikola Subic Zrin j * ski*. Ljudska predstav* pri znižanih oe- nah. Izven. — Ob poi 20. «Cardaška lene* gin>a». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Jutri, v soboto, 29, r. m. se poj« Risto Savinova opera cLepa Vida*. V clavnih partijah nastopijo ge. Majdočeva, Ribičeva, gdč. Španova ter g g. Banov ec, Betetto, Jan* ko, Bor krt. Predstava je za abonma G V nedeljo 30. t. m. zveoer se ponovi senzaoijonaina Krenekova opera aJonny svi* ra» z g. Robertom Primožičem v naslovni partiji. Predstava je za premierski abonma. Na Silvestrovo priredi operno gleda* lišče ljudsko predstavo po zelo znižanih cenah ob štirih popoldne. Poje se melodijozna Suppejeva opereta cĐoccaccio*. Predstava se vrši popoldne in je primerna tudi za ml«* dino. Na novega leta dan se poje v operi ob 15- popularna Zajčeva opera cNikola So* blc Zrinjski», zvečer pa Kahnanova opereta oečardaška kneginja*. Obe predstavi sta pri znižanih cenah, V sredo 2. januarja je ope* ra zaprta, Sprememba dramskega repertoarja. Zaradi obolelosti g. Lev ar j a se dramski rt* pertoar deloma izprement V soboto 29. t. m. odpade predstava *rUkročena trmoglav * ka» ter ostane dramsko gledališče ta dan zaprto. V nedeljo 30. t m. popoldne oh 15. uri bo v dramskem gledališču predstav., po enotnih, izredno znižanih cenah. (Vstop niče ed Din 8.— navzdol). Gledališče na novega leia dan. Na no vega leta dan popoldne ob 15. se igra * drami »Betlehemska legenda» (Kralj brez pravnih). Igra, katere snov ie zajeta iz ča sov rojstva Jezusa Kristusa. Zvečer zanimi va kitajska drama »Krog s kredo*, ki je pri dosedanjzih vprizoritvah dosegla lep uspeh. Obe predstavi sta po znižanih cenah. Silvestrov večer v drami. V ponede* ljek dne 31. t. m. igra drama po izredno znižanih cenah priljubljeno komedijo «Do* bri vojak Švejk*. Stev 2Q5 .< f o v f v c k , v a c? c d» dne 2S. decembra 1"28. Dnevne vesti. Dases smo priložili vsem cenjenim naročnikom položnice in jih prosimo, da blagovolijo naročnino takoj oziroma prve dni prihodnjega meseca obnoviti. — Uprava »Slov. Naroda«. Carinski oddelki pri finančnih direkcijah. Finančni minister je na temelju uredbe o organizaciji finančne stroke in službe fJiaočne upravne oblastj odredil, da se ustanove pri vseh finančnih direkcijah carinski oddelki. Pri finančni direkciji v Ljubljani se ustanove carinarnice v Ljubljani, na Jesenicah, na Rakeku, v Gederovcih, v Mariboru, Radgoni in Dravogradu - Mcži. — V nase državljanstvo so sprejeti vdova iz Maribora Pij a Košin. učiteljica iz Kaple Olga Mikiavič, ključavničar iz Maribora, K. Filipič, dijak iz Maribora, P. Bader, čevljarski pomočnik iz Nove vasi Peter Kokalj in učiteljica iz Vrha Frančiška ReHc. — Zvišanje provizije za prodajo soli. Uprava državnih monopolov je zvišala provizijo prj prodaj) soli na drobno od 45 na 50 par pri kg, kar znaša pri vsakem vagonu soli 500 Din več, nego doslej. — Konferenca o novem voznem rodu. Generalna direkcija državnih železnic je sklicala konferenco o novem voznem redu. ki stop v, veljavo 15. maja 1920 Konferenca se bo vršila 17. juuarja 1929 v Beogradu Poieg železniških strokovnjakov so povabljeni tudi zastopniki vseh g >sr>c>darskih abarnic in korporacij. — Trg Stjepana Radića. V četrtek je bil na svečan način prekrščen Markov trg v Zagrebu v trg Stjepana Radića. Duga ulica je dobila irne Pavla Radića, Pivarska ulica pa ime dr. O j ure Basarička — Podaljšanje veljavnosti brezplačnih železniških kart. Generakia direkcija državnih železnic je podaljšala do nadaljnega veljavnost vseh brezplačnih železniških kart, izdanih na ime. Med te spadajo tudi novinarske karte. — Zračna zveza med Prago in Zagrebom. Prihodnje leto bo vzpostavljena redna zračna zveza med Prago in Zagrebom preko Avstrije. — Zopet inozemsko posojilo. Finančno ministrstvo namerava baje najeti na Ho-laodskem posojilo v znesku 65.5 milijonov holandskih goldinarjev. Vprašanje je seveda, če bodo holandski bankirji dali posojilo državi, v kateri vladajo tako obupne razmere. — Bivši general Babic umrl. Na sveti večer je umrl v Zagrebu bivši avstrijski general Stjepan Babić. Pokojni je bil rojen v Brovmu v Liki in udeležil se je kot avstro-ogrskj oficir bitk ptj Solferinu in Custozzi ter okupacije Bosne in Hercegovine. Svoj-čas je služil Babic v Zagrebu kot načelnik dfvtzrjskega štaba Ln v Bjelovaru kot poveljnik 16. polka. Leta 1905 je stopil v pokoj in je postal tajni svetnik. Umrl je v starosti 87 let. GRADSKA LJEKARNA. KAMENITA UL. 11. Kosti so me bolele 18 let, sedaj pa ne čutim več ničesar, odkar sem se namazal z Reumarisom, za kar se vam najlepše za* hvaljujem. — Delić Ante, Muć, Dalmacija. — Dve novi radiopostaji. 1. januarja bosta otvorjeni dve novi radiopostaji, prva oddajna v. Veliki gorici, druga sprejemna pa v Maksimirju. — Skrtatinka v Zagrebu pojema. Poročilo o stanju nalezljivih bolezni v Zagrebu navaja, da se je zniažlo zadnji mesec število slučajev škrlatinke za 63. 27 t. m. je bilo v bolnici še 106 bolnikov, od katerih so 20 že poslali v domačo oskrbo — Zima v Srbiji, pomlad v Dalmaciji. V Beogradu imajo zadnje dni hud mraz. Temperatura je dosegla 15 stopinj pod ničlo. V nekaterih delih mesta so popokale vodovodne cevi, ker je voda v njih zamrznila. — Tudi v Prizreou in v bližnjih krajih je zavladala huda zima. Zapadlo je toliko snega, da U udje ne morejo iz hiš. Iz Splita pa poročajo, da imajo zadnje dni zelo lepo toplo vreme. V Splitu samem je tako toplo, da hodijo ljudje brez sukenj. — Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani. Od 1- januarja 1929 do nadaljnega bodo uradne ure pri sodiščih v LJubljani ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob praznikih in ob nedeljah pa od 9. do 12. ure- Ta čas je odprto vložiSče in so dostopni prostori zemljiške knjige ter trgovskega registra. — Poštna hranilnica je uvedla neposredni izplačilni promet s Francijo pod istimi pogoji, pod katerimi je ta promet že upeljan t ostalimi državami. Dosedaj yo uvedla virmanski in izplačilni promet s Češkoslovaško. Avatrijo, Madžarsko, Švico, Belgijo, Italijo in Nemčijo, a s poaredovanjem teh držav vrše izplačila tudi v druge države. Navodila in Tifltanftna pojasnila glede teh nakazil daje brezplačno poštna hranilnica v Beogradu in njene podružice v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Skopi ju. — Himen. Poročila sta se g. dr. Beno Pohani in gdč. Nada Stare, hčerka uglednega ljubljanskega odvetntka dr. Emila Stare-Rilo srečno! — SokoUko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo 30. t. m. popoldne zadnjikrat blaz plamen bencina, ki je nenadoma eksolodi-ral. Farčnik ie zadobil nevarne opekline Tudi njega so prepeljali v bolnico. l Senzacija f Senzacija! | KOZAKI ogromno filmsko ve!e, v slavni vk>gi John Gilbert strasten v ljubavi, hraber v boju in s tražen v osveti. Pride! Pride! Elitni kino Matica — Z nožem v hrbet. Na Štefanovo ie menda v naših krajih že kar tradicija, da mora teči kri. Skoraj vsako leto pripeljejo po božičnih praznikih v bolnico ve£ žrtev te grde razvade. Talko tudi včeraj. V bolnico ie moral delavec Jože Južnik iz Dob-runj. Na Štefanovo je popival v družbi z drugimi fanti. Med njimi je nastal prepir in nekdo ga je med prerekanjem z nožem sunil v hrbet. Lužnfkova poškodba ie precej težka Junaka noža išče sedai policija. — Pri želodčnih in črevesnih težkoČah, slabem teku, zaprtju, napetosti, z^agi, oslabelosti, bolečinah v čelu, slabostih v želodcu povzroča 1—2 časi naravne grenčice »Franz Josef« temeljito izpraznjenje in čiščenje prebavljenih snovi. Izjave raznih oolnic .n klinik nam pričajo, da uporaba grenčice »Franz-Josef« zelo uspešno in >la šev.?l«io vpliva na zelo bolne ljudi. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in špccer:i>^in trgivi. nah. ?6-T — Lajša t je našo neizmerno bedo in se često spominjajte Podpornega društva slepih. 994-n ŠPORTNI KLUB GRAFIKA PRIREDI ZABAVNI VEČER S PLESOM V SOBOTO 29. T. M OB 8. URI ZVEČER V LJUDSKEM DOMU. NA SPOREDU RAZNE ZABAVNE TOČKE. — SODELUJE PEVSKI ODSEK »GRAFIKE*. Iz Ljubljane —lj Jubilej deja. V intimnem krogu svojih prijateljev praznuje danes g. Joža Kurent 40-Ietnico, odkar je bil imenovan za slugo Kranjske hranilnice in sicer ravno na tepežni dan 28. 12. 1SSS. Obenem praznuje 70-eltnico svojega rojstva. Slavljenec je doma iz kamniške okolice. Po 10-letni vojaški službi je prišel v Ljubljano, kjer so ga sprejeli v službo pri Kranjski hranilnici. Nad 18 let je upravljal omenjenemu zavodu lastno starodavno »Strelišče« za Gradom, kjer je nekdaj zboroval slavni deželni zbor kranjski. V prvem nadstropju je bila zboro-valna dvorana, spodaj pa ljudska kuhinja, kakor še danes. G. Kurent je bil priča prve obstrukcije v deželnem zboru, ki jo je vpri-zoril pokojni dr. Šušteršič i. 1898. Takrat so po dvorani grmeli bobenčki, piščalke in drugi obstrukcijski instrumenti. Kot najstarejši uslužbenec Kranjske hranilnice je prenesel — kakor sam pravi — že mnogo milijonč-kov godlinarjev, kron in sedaj dinarjev. Ogromna je svota, k: jo je g. Kurent že raz« nesel iz hranilnice k raznim zavodom ali na pošto odnosno s pošte. Bil bi pač prvi slovenski miljarder, če bi bil ta denar njegov. Ob svojem jubileju se g. Kurent spominja vseh predsednikov, ravnateljev, 22 pokojnih uradnikov in drugih tovarišev G. Kurent je kljub visoki starosti še vedno čil in zdrav kot prava gorenjska korenina —Ij Žigosanje vžigalnikov itd. za mesto Ljubljano (desni breg) se bo vršilo pri sre-s5d upravi finančne kontrole Ljubljana II. v LJubljani, Breg, hišna številka 6-1. od dne 29. decembra 1928 do dne 10. januarja 1929. Po tem termirnj se vžigalnikov ne bo več žigosalo ter se bode z vsakim imetnikom neŽLgosanega vžigalnika postopalo kot s tihotapcem. Rok žigosanja za levi breg se objavi pozneje. —Ij Velikanska senzacija. »Velika tatvina v tovarni »Saturous<. Pod tem naslovom je današnji »Slovenec« napravil pravcato senzacijo, češ da gre za malverzacije v naj-Ttanj milijonskem obsegu. Informirali smo se pri vodstvu tovarne In zvedeli, da znaša skupna Skoda celih 2000 Din. odnosno niti toliko, ker je med tem tovarna blago že dobila nazai. Res velikansika senzacija! _lj Ciril Metodova veselica mestne ionske in molke podružnice v Ljubljani se vrši dne 5. januarja 1929. L v Sokolski dvorani. Vbod z Bteiweisove ceste. 998/n —lj Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu se vrti kakor običajno vsako leto v društveni telovadnici. Vhod z BIeiweisove ceste. Bogat spored bo vsakemu nudil mnogo nabave. Po polnoči velika plesna revija modernih plesov. K obilni udeležbi vabi odbor. 997/n —lj Velika Ru>ija. (Filmsk;) predavanje Zveze kulturnih dru^lev.) Prihodnji spored Zveze kulturnih društev od 9cbote dalje je filmsko predavanje o Veliki Rusiji. Ob predavanju univerzitetnega profesorja dr. Vtg~ obrašenskega se bo predvajal film, ki bo pokazal ogromno rusko carslvo pred svetovno vojno, slike in posnetke iz življenja zadnjega ruskega carja in njegove rodbine, nadalje krvave bitke in rusko armado v svetovni vojni do zloma earizsma ter prehod v današnje razmere v ttusiji. Ha o izredno zanimivo filmsko predajanje opozarjamo ljubljansko občinstvo že danes. —lj V Ljubljanski župi JPZ včlanjene zbore obveščamo, da se vrši župni koneert 3. februarja prih. leta ob 3. uri popoldne v *Unionu>, letni redni občni zbor pa na Svečnioo ob 3. pop. v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani. Podrobnosti v in okrožnici. Odbor. —lj Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Danes vaje ob 6 % za ženski, ob 8. za moški zbor. Smo pred nastopom, zato vsi U vajami Odbor. —lj Beli stadijon. Na željo iz športnih krogov, zlasti upoštevajoč želje vseh onih, ki so porabili božične praznike in odhiteli v planine, tako. da si niso mogli ogledati filmskega predavanja o letošnji olimpijadi, sporoča Zveza kulturnih društev, da se predvaja ta prekrasni film nepreklicno zadnjikrat danes ob IS. uri 15 min. v prostorih Elitnega kina Matice. To je zadnja prilika, da si zamore vsakdo ogledati bajno lepo delo, ki je vzbudilo v Ljubljani o božičnih praznikih splošno zanimanje in občudovanje. Opozarjamo, da je pričetek točno ob 18.15 uri. —lj Mnogo zabave bo nudil Silvtstn>v Tečer, ki ga priredi pevsko druStvo Krako-vo-Trnovo v dvorani gosp. Franc Derende na Aškerčevi cesti (poleg Tehniške srednje šole). Začetek ob 20. uri. 995/n —lj SK Slavija - Vodmat poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba umrlega, agilnega tovariša Frana K e r § i č a, ki se vrsi jutri, v soboto ob 2. popoldne iz hiše žalosti. Vodmat, Društvena ulica št. 48. —I j Vzgoje valno in podporno društvo »Mladika« v Ljubljani je dovolilo goj^rkam na tukajšnji ženski realni gimnaziji sledeče zneske: eni gojenki ustanovo Din 500, drugI sejenki podporo Din 200. —lj Samomor starčka. Včerai se je na svojem stanovanju obesil neki 751etni starček. Pokojni je že več let bolehal na raku in je samomor najbrž izvršil v globoki duševni depresiji. —lj Tatvina kolesa. Iz veže Lozarieve gostilne v Rožni ulici je bilo včeraj odpeljano kolo ključavničarskemu mojstru Ivanu Meg-liču. Kolo je bilo znamke »Champion«, vredno 2000 Din. Številka kolesa je bila 663.505. —Ij Zastrupi j en je s plinom. Čudna nezgoda se je pripetila danes v opoldanskih urah na Turjaškem trgu. V delavnici čevljarskega mojstra Ivana Šetine v hiši št. 5 je uhajal plin. Nenadoma ie postalo pri mojstru uslužbenemu lSletnemu vajencu tako slabo, da se je onesvestil, pa tudi mojstru je postalo slabo. Imel je še toliko moči, da je poklical rešilno postajo na pomoč. Uslužbenci rešilne postaje so takoj uvideli, da gre za zastrupljenje s plinom, na kar sta bila mojster in vajenec prepeljana v bolnico. Mojstm je kmalu odlego. pa tudi vajenec si je že opomogel. Katastrofalne posledice svetovne vojne Čez nekaj let nastopi veliko pomanjkanje delovnih moči. — Industrijska podjetja bodo prisiljena sprejemati v službo nekvalificirane delavce in ženske. Iz Celja —c Volitve v celjski okrajni zastop. KDK je vložila v Celju skupno listo z nosilcem g. dr. Juro lirašovcem odvetnikom v Celju. Skupno listo je vložila tudi na Vranskem z nosilcem g Omladičem, županom v Braslov- Čah. —c Ekspozitura lavne borze dela v Celju se je preselila v svoje nove uradne prostore v stari deški okoliški šoli (sedaj v hiši ljubi i delavske zbornice). —c Umrl je pri Novj cerkvi zasebnik g. Kari Dickin v starosti 69 let. 25- t. m. je bil pokopan na celjskem mestnem pokopališču —c Sokolski Silvestrov večer se vrši 31. t m. z bogatim vsporedom v veliki dvorani Celjskega doma. —c Trgovski ples priredijo trgovski nameščenci v Celju dne 5. januarja v Narodnem domu KOZAK*! veleiilm po istoimenskem roma-nu L. N. Tolstega, posnet v proslavo stoletnice njegovega rojstva Pride! Pride! Elitni kino Matica. Pariški krvnik noče v pokoj Pariški kolega pokojnega Mausnerja Anatole Dei«bler je star že 75 let, pa noče še opustiti svojega poklica, dasi je že davno zaslužili skromno pokojnino. Pariški krvnik je v mestu zelo popularen in vsi ga poznajo pod imenom »Monsieur di Pariš«. Krvniške funkcije je pirevzel po svojem očetu in na oni svet je spravil že več sto zločincev. Njegova pflača pa v primer z napornim delom ni posebno sijajna. Mož je dobival doslej 11373 frankov letno m šele sedanji pravosodni minister mu je zvišal plačo na 18.000 franlkov. Pole« tega dobiva dotelade za vzdrževanje krvniške-ga orodja, fci so mu bile zdaj tudi primerno zvišane. Pariški krvnik se pa ne omejuje samo na mesto, marveč nastopa kot gost tudi v drugfli mestih. 30 odsotkov vseh justtftkactj v Francih" opravi on. Kandidatov za njegovo mesto je že zdaj mnogo in vsi trdijo, da je Deibler za tako naporno delo že prestar In da ima slabo srce. Pravosodno ministrstvo ga je dalo zdravniško preiskati, toda zdravniki so ugotovit« da ie mož še krepak m da lahko še nekaj tet opravlja krvnički poklic. O gospodarskih posledicah svetovne vojne se ie že mnogo govorilo in pisalo, nihče se pa ni doslej resno pečal s problemom, kakšne bodo posledice manjšega števila porodov med vojno in večje detske umrljivosti. Še noben sociolog se ni zamislil nad vprašanjem, kakšne razmere zavladajo v Evropi, ko doraste mladina, ki je zagledala luč sveta med svetovno vojno. O tem vprašanju je priobčil zanimivo razpravo v zadnji številki -»Gospodarske politike« češkoslovaški profesor dr. Emil Schonbaum, ki pravi, da ie dočakalo na Češkem, Mo-ravskem in Opavskem 1. 1927 še 91.067 dečkov 14. leto starosti, letos 89.118, v prihodmem letu jih bo še 65.352, leta 1930 46.009, leta 1931 41.547, leta 1932 samo 39.313 in šele leta 1933 naraste niih število zopet na 63.000. Velika je umrliivost tudi med deklicami, kajt; lani iih ie doživelo 14. leto S9324, letos 87.413. leta 1932 jih pa dočaka 14. leto starosti samo 38.561. S 14 leti postane mladina sposobna za produktivno delo. Prof. Schonbaum je izračunal, da bo znašal v letih 1929 do 1933 priman rklia j na delovnem trgu okrog 166.000 moških in 96.000 žensk. Podjetja, ki zaposlujejo mlade delavce in delavke, pomočnike, vajence itd., bodo preživliala najhujšo krizo leta 1933. Po tem letu preide kriza na starejše letnike, ker bo število mladih delovnih moči znova naraslo. V 1. 1933—1937 bc pa zopet primanjkovalo za delovni trg: in vojaško slušbo odraslih moških. Brezposelnost bo popolnoma izginila in na njeno mesto bo stopilo katastro- Žena z 10 dušami Pred leti je ameriški psiholog James Hystop opazoval neko deklico iz Filadel-fije, ki se je v časovnih presledkih trikrat izpremenila. Zdaj pa poroča angleški tisk o zanimivem znanstvenem dejlu angleškega psihologa dr. Alberta Wil-sona. Večletni predsednik angleškega kraljevskega zdravniškega društva v Londonu opisuje čuden primer 40-letne Marv Barnesove, čije duŠevnost se je desetkrat izpemenila. Prva izpremem-ba k nastala že v zgodnji mladosti. Kritičnega dne >e bila Barnesova povsem normalna. Naenkrat je začela govoriti kot 4-letno dete, dajala je ljndem povsem drugačna imena, mater in očeta nI več poznala, pozabila je tudi čitati in pisati ni znala več. Takrat je bila stara 14 let in izpremenila se je tako, da bi človek mislil, da ima pred seboj 4-letno dete. Roditelji' so jo morali znova učiti, da je za silo govorila, poznala svojce in vedela, kako se ta ali ona reč imenuje. To čudno duševno stanje pa ni trajalo dolgo. Cez sedem tednov je nastopil preokret. Dekletce je začelo znova dobro govoriti in čitati, pisalo je pa od desne proti levi. Tudi čitalo .ie pa često narobe. Glas se ji je temeljito izpre-menfil in tmena svojcev je znova pozabila. Pri tretji izpremembi se je vedla kakor gluhonema. Barv sploh ni razločevala in sčasoma je popolnoma oslepela. Končno je postala gluha, nema in slepa. Posedala je po kotih in se za nobeno reč ni zmenila. Čez osem tednov je dekletce znova oživelo, slišalo je in videlo, začelo je govoriti in z navdušenjem je slikalo. Čez tri mesece je nastopila nova izpre-memba. dekle se je začelo zanimati za glasbo, govoriti ni moglo dobro, pač pa je izborno igralo na gosli in klavir. Sigrida Undset o ženskah Slavna norveška pisateljica Sigrid Undset je dobila letos Noblovo literar* no nagrado in s tem je njeno ime še bolj zaslovelo po svetu. Undsetova pa ni samo odlična predstavnica norveške književnosti, marveč tudi ženska v naj* boljšem pomenu besede. Ona je mati, ki ni samo rodila otroke, marveč je tu* di popolnoma razumela njihovo dušo in temeljito pojasnila roditeljem, zlasti materam moralne dolžnosti do dece. Ženam, ki razmišljajo o sposobnostih ženskega spola, pojasnjuje Sigrid Und* set ta problem do najmanjših podrob* nosti. Obenem odgovarja možem, ki ženskam odrekajo vse sposobnosti za udejstvovanje v javnem življenju. — Mnogo se je že govorilo in pisalo o sposobnosti ženske za razne poklice iz? ven doma. Moški navadno trdijo, da je ženska mnogo manj produktivna nego moški. Malo da je žensk, ki bi ustvarile kaj novega v umetnosti in znanosti, še manj pa v politiki. Če pa kaže ženska na teh poljih talent, ni po mnenju mo* ških nikoli ustvarjajoči element, ker gre po stopinjah moškega. K temu pripominja Sigrid Undset, da moški pozabljajo na eno. 2ena, če je res naravna ženska, mora dati iz sebe človeštvu več ustvarjajoče sile in lastne energije, nego moški. Ustvarja* joča sila žene je zlasti v materinstvu. Poleg materinstva, ki je temelj člove* ške družbe, prinaša ženska v rodbino in družbo veliko bogastvo plemenitih čustev, od katerih živi deca, mož in po* gosto tudi cela družba. Vse to zalite* va mnogo sile, samozatajevanja, potr* pežljivosti in energije, kakršne bi ve* čina moških ne mogla razviti. Ustvar* jajoča sila ženske pride do veljave v I prvi vrsti v njenem lastnem življenju, i dočim ustvarja moški več v znanosti faino pomanjkanje delovnih sil. Težke posledice tega pojava bi se dale deloma ublažiti, če bi vladala v tem Sašu huda gospodarska kriza. Posledice tega naravnega razvoja bodo zelo občutne in poznale se bodo skoro na vseii poljih gospodarskega in javnega življenja. Prof. Schonbaum trdi, da bodo cene vseh življenjskih potrebščin občutno poskočile, da jih bo primanjkovalo in da se bodo delavci energično borili za zvišanje mezd. Delavske zavarovalnice bodo imele v teh letih ogromne dohodke. Podjetja bodo prisiljena obdržati v službi starejše uslužbence, rabila bodo nekvalificirane delavce za delo, ki bi ga morali opravljati kvalificirani, obenem bodo pa prisiljena sprejemati več žensk, kakor je bilo to med svetovno vojno. Na nadomestilo delovnih sil iz inozemstva n! računati, kajti tudi sosedne države bodo preživljale enako krizo delovnega trgi. V Nemčiji bo položaj najbrž še težji. Kakor je zdaj na delovnem trgu ponudba znatno večja od povpraševanja, tako bo čez leta povpraševanje znatno preka. šalo ponudbo. Delo se bo občutno podražilo, obenem bodo pa poskočile tudi cene življenjskili potrebščin, zlasti industrijskih izdelkov. Industrijskim podjetjem se obeta še hujša kriza, kakor jo preživljajo zdaj. Industrija čuti zdaj večinoma samo posledice manjšega kon-zutna, dočim o kakem pomanjkanju delovnih sil ne more biti govora. Čez nekaj let bo pa čutila najbolj posledice pomanjkanja delovnih sil. in umetnosti. Oboje je treba pravično oceniti. Materam pravi Sigrid Undset: Ne pozabite, da zavzema vsaka ženska, ki je dobra mati, v življenju važnejši p°s ložaj, nego minister. Vsaka mati je ne* nadomestljiva. O ministru tega ne mo* remo trditi. Na svetu je mnogo mini» strov, ki bi storili svoji državi največjo uslugo, če bi si ne domišljali, da so ne* nadomestljivi in če bi se umaknili z mi* nistrskega stolčka. Sigrid Undset je v prvi vrsti ženska, ki razume žensko in njeno misijo. Svo* jo ustvarjajočo vlogo dokazuje v svoji trilogiji aKristin Lavransdatter*. To delo je res umetniško, nesmrtno. Rodi* teljem pravi Sigrid Undset, da morajo biti sami plemeniti, idealni in moralni, če hočejo svojo deco dobro vzgojiti. Oe se star panj vname Do čudnega dvoboja je prišlo te dni v Atlantic City v Ameriki. 65 letni vdovec Charles Seiwert, ded dveh odraslih vnukov, se je zaljubil v 20 letno lepotico Mary Rice. Zaljubljeni ded je pa imel tekmeca v osebi 20 letnega Wfl-liama Rustona, ki se je iz podjetnega starčka neusmiljeno norčeval. Zaljubljeni starec se ie čutil užaljenega in je pozval mladega tekmeca na dvoboj. DrugI dan sta se za mestom res spoprijela. Streljala sta se z lovskimi puškami. Mladi Ruston je bfl ranjen v trebuh, Seiwert je pa odnesel zdravo kožo. Zdelo se mu je pa, da je svojega tekmeca premalo kaznoval in zato je potegni! iz žepa revolver in je še petkrat ustrelil na ležečega Rustona ter ga težko ranil. Starega ljubosumneža je policija aretirala in zapria, njegovega mladega tekmeca so pa odpeljali v bolnico. Če bo okreval, bo moral tudi on odsedeti kazen za dvoboj, ki je v Ameriki strogo prepovedan. Mlada lepotica bo morala iskati tretjega kavalirja. Zopet požar na Bledu Bled, 28. decembra. Zločinska pozi galska tolpa, ki že celo leto strahuje Bled in vso Gorenjsko, še vedno ne miruje. Teden za tednom prihajajo z Bleda poročila o požigih kmetskih domov, teden za tednom uničuje zločinska roka imetje naših vrlih Gorenjcev, toda o požigaleth ni duha ne sluha. Vse prebivalstvo je zbegano in v strahu se ljudje vprašujejo, kdaj vendar bo konec peklenskega početja neznanih zločincev. Predrznost in brezobzirnost pofi-galcev res ne pozna nobene meje. Ni se Se poleglo razburjenje ob požaru, ki je nastal te dni na Bledu* že je na Štefanovo rdeči petelin znova zapel. Goreti je začelo pri posestniku Zupančiču blizu blejskega gradu. Ogenj je izbruhnil okoli 23. v gospodarskem poslopju in se je naglo razširil. Ogromni ognjeni zublji so kmalu daleč naokoli razsvetljevali vso blejsko okolico. Na pomot »o takoj prihiteli blejski in okoliški gasilci in posrečilo se jim je ogenj po triurnem napornem gaSenju uduSiti. Kljub temu ima Zupančič veliko škodo, ki je pa k sreči krita z zavarovalnino. Oba imata prav. — V eni cigari je toliko strupa, d« se lahko zastrupi 20 mačk. — Oprosti, kako pa more 20 mačk naenkrat kaditi eno cigaro? Ženska matematika, • Ženske so v matematiki zelo slabo podkovane. Šteti znajo namreč samo do ene. Vsakemu moškemu pravijo, da ie bi'1 prvi Podpirajte tvrdke, ki inserirajo v »Slovenskem Narodu"! Stran 4. «S L o v r v s k 1 NAROD, dne 28. decembra 1928. 9Q5 Edgar VVallace: 25 Kdo je morilec ? r? o m a n. Vrnil se je in nastrgal še eno prgišče oblanja. — Nedvomno je kri, — je izjavil odločno. — Toda čigava kri? Nekai časa se je oziral po sobi. pa ni ničesar opazil. — Treba bo temeljito pomesti po tleh, — je dejal. Pred pečjo je ležala raztrgana preproga, drugače so bila tla gola. — Da, to .ie kri. Le poglej, tu je madež in tu drugi, a ta se vleče do vrat. Morda najdeva sledove v veži. .Odšel je iz sobe in njegova domneva je bila pravilna. V veži so se poznali sledovi krvi. ki so vodili na vrt. Toda pri vratih ni bilo več sledov. Dež je iz-pral krvvae madeže. Vrnila sta se v sobo in Sakrates je začel razmišljati, kaj bi to pomenilo. — Kaj je pa tole? — je vprašal naenkrat V stropu nad mizo je bila dokai široka špranja. Sokrates je stopil na mizo in dolgo ogledoval špranjo. Slednjič je potegnil iz žepa nož in ga vtaknil med deske. — Les, najbrž hrastov les. Lexi, daj mi luč, špranjo moram razširiti. Odstranil je omet tako, da je lahko vtaknil roko v odprtino, in posvetil je v njo. — Saj sem si mislil. Previdno jc dolbel s konico noža in kmalu mu je padlo nekaj na dlan. Bil je košček kovine. — Kaj je to? — ie vprašal Lexington. — Krogla, krogla, ki je pa že prebila telo. kajti bila je že stlačena, ko se je zarila v tram. Lexington jo je presenečeno ogledoval — Misliš, da je bil tu nekdo umorjen? — je vprašal tiho. — Vse kaže. Bodisi umor, ali pa... — Ali pa? — Ali pa poskusen umor, — je dejal Sokrates. Kroglo je spravil v žep in odšel v prvo nadstropje. Tam sta bili dve sobi, v obeh sta stali postelji, toda samo na eni je bila perina ali bolje rečeno to, kar je ostalo od nje. Pri eni postelji je stal odprt usnjen kovčeg, ki je pa bil prazen. Opazila sta, da je bil listek s platnene stene strgan. Tudi pod posteljo je bil prazen ročni kovčeg. — Hm, potniki ne jemljejo seboj obleke in tudi kovčegov ne pozabljajo. Zdi se mi, da najdeva pojasnila te zagonetke v kuhinji. Kuhinja je bila v zadnjem delu hiše. Imela je nizek strop in masivna okna. Sokrates si je najprei ogledal ognjišče. Slo je starinsko ognjišče, polno pepela, ka je ležal tudi po tleh. Kraj njega je stala ožgana in ogoljena omara. Sokrates je vzel iz nje stekleničico in jo poduhal. Parafin, — je dejal. — Nekdo je tu podžigal suhljad in glavo stavim, da je tole ostanek ovratnika. Potegnil je iz pepela ogorek in Le-xington je takoj spoznal, da se ne moti. — Rad bi vedel, je-Ii so tudi drugje kaj podžigali, — je dejal Sokrates za- mišljeno in se vrnil v jedilnico. Tudi tu je bilo vejiko ognjišče, polno pepela. — Morda pa ogenj tu ni tako temeljito opravil svojega posla kakor v kuhinji. — je dejal in začel brskati po pepelu. Našel je triogiat papir, ki je tičal med dvema opekama. S tem, da je prišel med opeki, se je menda rešil ognja. Sokrates ga je potegnil s kleščami iz peči in ga previ do položil na dlan. Znova je pogledal skozi povečevalno steklo in Lex. ki mu je radovedno gledal čez ramo. se je čudil in razmišljal, kaj neki je na koščku papirja tako zanimivega, da je Sokrates presenečeno vzkliknil: — Poglej. Lexi! Lex je videl skozi povečevalno steklo samo mrežo vijoličastih črt na rdečkastem ozadju. Bile so izredno fine in mislil je, da ima pred seboj košček pergamenta. — To je ostanek bankovca, samo ne vem, ali sto- ali tisočfrankovega. To bo povedal strokovnjak. Če držiš ta papiT proti luči. boš videl tudi košček vodo-tiska. — Košček bankovca? A kdo bi seži-gal denar? — je vprašal Lexington začudeno. — Tisti, ki je bil prisiljen sežgati ga. — se je glasil odgovor. — Zdaj je treba iskati Še nekaj. Vrniva se v hotel, kjer se bova kopala. Mislim, da sva oba potrebna kopeli. Vrnila sta se k nestrpnemu in radovednemu šoferju. Bila sta menda zeiO umazana, kajti šofer je počil v smeh, ko ju je zagledal. — Tam mora biti polno prahu, gospoda, — je dejal. — Malo sva si ga vzela za srx>rnin, — je pripomnil Sokrates. Na povratku je šofer vprašal, če namerava kupiti posestvo. — Najbrž, — je odgovoril Sokrates. — Ali veste za kakega dobrega vrtnarja? Za zanesljivega moža, ki bi pokosil travo na vrtu? — Saj lahko sam storim to, — je odgovoril šofer. — Stanujem v Ashburts-nu in prihodnji teden pridem sem na počitnice. To je bilo Sokratu dobrodošlo. Ni hotel, da bi mu gledali tuji ljudje na prste, a šoferja ie smatral za poštenega in zanesljivega moža. — Pošljem vam ključ od veznih vrat, toda v hišo nikar ne hodite, — je dejal. — V hišo ne bom hodil, toda vrt se mi zdi zelo zanemarjen in treba ga bo pošteno urediti. — Ne mislite, da bi rad imel na vrtu rože, — ga je potolažil Sokrates. — Rad bi samo, da mi nekdo pokosi travo in spravi vse, kar bi našel v nji. Ko je stopil iz kopeli, je dejal: — To ni bfla napačna ideja. Če bi bil najel koga iz mesta, bi se o tem govorilo. Tako me pa smatrajo za kupca in povsem naravno je, rja hočem imeti vrt pokošen. — In kaj misliš, da najde na vrtu? — je vprašal Lex. — Gotovo ne mnogo, — je odgovoril sta/rejši brat zamišljeno. — Sicer pa človek nikoli ne ve . . . — Ali slutiš, kai se ie v oni hiši zgodilo? — Imam dve ali celo tri domneve Nedvomno pa je, da ie bil mož. ki so ga v Močvirju na Blatu ubili, vlomilec iz Lyonske banke Deveroux, in zdi se mi, da ga je umoril Mandle. XVIII. MOLLY IZGINE. Lexington je onemel. — Ubil ga je? — je vprašal ves iz sebe. — Ubil da je onega moža, ki je bil na poti v tujino? Saj je vendar ta mož odpotoval v Južno Ameriko. — Morda. Če bo to dokazano, se sesuje v nič vsa moja teorija, — je dejal Sokrates. — Ne pozabi, da je to samo domneva. — Bob je pravil, da sta bila usodnega dne skupaj v Cardiffu. Sokrates je prikimal. — Morda sta res bila tam. Meniš, da je bil dan, o katerem piše Mandle v svojem dnevniku, 27. februar? Toda s tem še ni dokazano, da je Deveroux umrl istega dne. Sicer pa ima Bob Stone samo poročilo o skupnem delu z Mandlejem do nedelje, ko sta se vrnila v London. In če bi bil tak pikolovec, kakor sem jaz, bi vedel, da je bil Bob mesec dni na počitnicah v Švici. To >e bilo v času. ko se je predstojnik jezil na oba, da jima je Deveroux odnesel pete. Morda je Bob mislil, da bo najpa-metneje izginiti predstojniku začasno izpred oči. — Kaj se je torej zgodilo 27. februarja? — je vprašal Lex. — To bomo šele dognali, — je odgovoril Sokrates. Napotila sta se nazaj in prenočila v Londonu. Drugo jutro sta se odpeljala s prvim vlakom iz Londona, kajti zvečer je nestrpni Lexington zaman prosil centralo, naj mu da telefonsko zvezo s Hindheadom. Telefonist v Iiaslemeru je odgovoril, da je zveza prekinjena ali pa da telefon ni v redu. — Ali poveš Bobu. kaj sva našla? — ie vprašal Lex spotoma. — Ne. — se ie glasil nepričakovani odgovor. — Preveč pripovedovanja lahko še bolj zamota to zadevo. — Ne razumem, zakaj bi mu ne povedal, — je pripomnil Lexington in njegov brat se je pomembno nasmehnil. — Takoj ti povem, naivnež, — je dejal Sokrates. — Recimo, da mu povem, da je do-tičnega moža ubi'1 Mandle. Bob bo skušal takoj s pomočjo dnevnika in drugih argumentov dokazati, da je povsem izključeno, da bi bil Mandle tega ali onega dne v Močvirju na Blatu. Niti jaz, niti policija bi se ne zadovoljila z alibijem, kajti doslej še ni bila izrečena nobena obdolžitev. Povem Bobu, da sem pregleda! osamljeno hišo in zapuščen vrt. Vse drugo mu povem po vrsti, ko bom imel v rokah dokaze proti Man-dleju. In ko zberem dokaze, bom imel v rokah nedvomno tudi moža, ki je 3. iunija ustrelil Johna Mandleja. Ko se je avto približal vrhu klanca, je sedel Bob na širokih stopnicah, vodečih na teraso. Kadil je običajno jutranjo cigaro. ^- Halo, že nazaj? — je zaklical radostno. — Kako sta opravila? — Ne posebno dobro, — je odgovoril ^okrates. Bob je pogledal v avtomobil. — A Molly nista pripeljala? — Čemu bi vozila MoIly s seboj? —-ic vprašal Sokrates flegmatično. — Kaj oomeni to? Žag ar Pozor! Cenjene dame, oglejte si pred nakupom zalogo ravnokar do> slih krasnih brzošivalnih strojev, n jnovejšc iznajdbe moder* ne tehnike. NTa vsak stroj popolnoma enostavno šivate vsa* kovrstno blago, našitke in čipke s cikcak šivom, vezete naj* modernejše m Iufcnjičaste vezenine, gumbe m gumbnice. — Pouk v vezenju br.rplačen! — Ceniki franko. — Prodaja tu» di na obroke. — «TRIBUNA» F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubl>aai, dobri soprog in brat, gospod Gabrijel Urabec, zasebni uradnik v petek dne 26. t. m. po dolgi in mučni bolezni, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v so* boto dne 29. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Sv. Petra cesta 17, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. decembra 1928. KATARINA URABEC in SESTRE * a - S 52 ■° SL. £ j t* B 2 za venecijanski Jarmenik, ki reže izključno bukovino, se sprejme takoj. Prosto stanovanje in drva. — Obrniti se je na naslov: Parna žaga, Koprivnik pri Kočevju. 2941 Jabolk večjo količino prvovrstnega blaza kupim takoj V poštev pridejo samo večje in dobre zaloge. Po-nudbe na naslov: Duša-n O n j a t i 6, poštno ležeče, Mokronog, Slovenija. 2940 Mladenič vojaščine prost, išče službo pisarniškega sluge aH stično. Ponudbt na »Sk>v. Narode pod »Mladenič 2939«. Trg. pomočnik mešane stroke, star 19 let. agilen prodajalec, vsestransko zanesljiv, želi svode sedanje službeno mesto premeniti. najraje v kako večje mesto v Sloveniji CenJ ponudbe na upravo »S. Naroda« pod šifro »Trgovski pomočnik 2925«. 1 11 11 1L ■ JU1JDULIU1 B 11 H JUULK Krušno moko iaibo banaške išjenice — pn manjših množmar po takoi zamenjamo za moke in otrobe. inrjnm m a n b n t rn m n mnr Slike za le£itimac:ie zJHule aaihrtrete fotograf rlugos -I hfte* LJubljana. Sv Petra cest« it 25 »n Inteligenten mladenič s perfektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine želi primernega mesta. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda« pod »Stalno 2803«. Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo I srebrno krono Din 3 60, 2 srebrni kroni Oio 7 20. 5 srebmib kron Din 18.— Prevzamemo v pozatenje in posrebre-oje — Tovarna za toćenfe dragih kovin. Sp Slška. Sv. Jerneja cesta stev. 8. 110-T Deklica stara 16 let, močne postave, ki je dovršila petrazredno ljudsko šolo, dobra racunarica, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom • Ponudbe na npr. lista pod »Pridna«. 2913 Klavirji, piani m tSbsentfOffer, ifldlzl * Heitsminn1 Fdrster. Stingl so nesporno naiboliši Dobite jib za na mani še obroke le pn »vrdki Alfonz Breznik Liubliana, Mestni trg 3. domačo zdravo po 230 Din za 100 kg brez vreč dobavlja dokler traja zaloga Jos. Lah, OsMfevd. Božični prazniki na ameriški univerzi Kako praznujejo božič ameriški študenti v internatih. — Osnovna ideja božičnih praznikov je mladim Američanom ljubezen do bližnjega. Na ameriških univerzah praznujejo božične praznike mnogo prej, Dredno se pojavi v koledarju datum 24. decembra. Drugače bi ostali namreč študenti brez božičnih praznikov in onega pravega božiča, ki se slavi v intimnem rodbinskem krogu ob ribji juhi in radiokoncer-tu. Univerzitetna proslava božiča ie pustila božičnim praznikom intimni značaj in ker stanujejo študenti in študentke v mnogih Fratemitetah, Sororitv Houses in raznih Dormitories. priredi vsak dijaški internat svoj sveti večer. Seveda pa študentovski sveti večer ni tak. kakršni so sveti večeri v bogatih ameriških rodbinah, kajti o bogatih dartfih se tudi ameriškim študentom z redkimi izjemami samo sanja. Mnogo prijetneje >e dajati božična darila, negro prejemati jih in letos ie 150 stanovalcev Men's Dormrtore na Tndian univerzi sklenilo 14 dni pred božičem praznovati bož:čne praznike na poseben način. Dijaški internat je priredil veliko gostijo puranov, na katero ie povabil 150 revnih dečkov iz Bloomingtona. Vsak študent, ki stanuje v Men's Dormitori. mora kuniti neznanemu dečku v starosti od 12 do 16 let darilo in mn mora med pojedino streči. Naioe-nejše darilo ie bilo za 10 centov. Tzbi-ra ni b:la lahka, kajti študent! niso vedeli, komu je darilo namenjeno. Kudo-vali so skavtske almanahe. patriiot;čne knjige, piščalke, ženne nože. lopatice in drugo tako robo £e težia je bila izb"ra dariil za House Mother. ki ie reprezenti-ral novi polo-žai stare;ših daim, odgovornih za svoje varovanke. Ker se prijavi vsako leto mnocro dam. ki hočeio obdarovali za božične praznike študentke, so razpisali nekateri internati nekake ankete, da bi bila izbira božičih daril lažia. Internat ie razposlal pole. v katerih so bila sledeča vprašanja: L Ali zna prosilka francosko, nemško, špansko, italijansko ali g^ško? Znanju teh jezikov se ne pripisu ie posebna varnost, vendar je pa dobro, če jih človek zna. 2. Ima prošeka kvalifikacijo za razsodil ico pri tekmi v metanju denarja k steni, metaniu oodkev ali pri tekmah v lahki atletiki? 3. Ali nožna prosilka storijo o treh medvedih? 4. Ali se boji prosilka viharja? 5. Ali ima v njeni rodbini kdo revma-tizem? 6. Ali rada ie piškote v postelji? Seveda mora znati House Mother igrati še brdge in poker, zatisniti oči pri domačih plesih in spravitt druge eardedame v svoje sobe. House Mother v Men's Dormtori je imela še to dobro lastnost, da nikoli ni hod:la dalje od prvega nadstropja internata in da je z drugimi nadstropji občevala samo telefon ;čn o. Tako si ie res zaslužila božično darilo od vseh 150 stanovalcev noverien^era ji internata, Ze mesec dni ored božičem so zbirali po dola.riu za d ar Ho. ki so ga ho-teli kuniti v CTrcagu. kjer je najbogatejša izbira. Dva dni pred veliko pojedino se ie napotila tričlanska delegacija v City na Michigan-kem jezeru, da kupi najlepše darilo. Žal pa delegacija ni imela dovoli moralne sile, da bi ne podlegla zapeljivosti velemesta in zato ie dve tretjin! nabranega denarja zapravila v baru. Tik pred božičnimi prazniki se internat zapre, univerza se izprazni in v internatu ostanejo samo oni dijaki, za katere božič nima posebnega pomena. To so večinoma Kitajci, Japonci in Filipinci. KUUC Najboljše, najtrajnejše, zato !3 najcenejše! Kleptomanija Pred dobrimi 30 leti ie bila kleptomanija v velikih pariških trgovinah običajen pojav. Ni minil dan. da bi ne aretirali kakega dekleta ali žene, ki je v trgovini kaj izmaknila. Na policiji so vse trdMe, da se sploh ne zavedajo, kako je prišlo do tatvine, ker jih je obšla neka čudna sila tako. da se je roka kar sama iztegnila in da so kradle pod-zavedno. Nastala ie teorija o dednosti duševnih bolezni, po kateri so psihijatri dopuščali možnost, da nekateri dedno obremenjeni ljudje brez tatvine sploh ne morejo živeti. Na policiji so celo ženske iz najbolj-ših krogov tako izborno igrale vlo^o kleptomank, da so jih oblasti često oprostile. Toda v resnici so bile to večinoma poklicne tatioe. kakor se je izkazalo pozneje, ko so se začeli za ta pojav zanimati psihijatri. Dr. Rubinovič opisuje neko damo, ki je kradla svilo. Prišla je pred sodne izvedence, ki so ugotovili, da gre za rafinirano tatico. Seveda je trdila, da krade podzavedno in da ne moire nič za to. Če se je tu pa tam prime kos svile. V novejšem času so pa psihijatri temeljito proučili tako zvano kleptomanijo, ki ji zdaj nihče več ne verjame. Na svetu so sicer klep-tomani, ki so pa tako redki, da o klep-tomaniji skoro ni mogoče govoriti. O tem priča statistika ene največjih pariških trgovin, v kateri je bilo leta 1920 vsak mesec povprečno 179 tatvin, letos pa samo še 115. Oblasti so namreč sto-piile dozdevnim kleptomanom na prste in število tatvin je rapidno padlo. Kdor sreče ne odklanja naj si odtrga malenkosten znesek in si naj kupi pri nas srečko držav. razr. loterije. V novem letu bomo marsikomu zopet izplačali kak velik dobitek, ki bo prinesel v marsikako hišo blagostanje in srečo. 7. januarja se bo vršilo že prvo žrebanje, do tja naj bo vsakdo že v posesti naše srečke. Srečke se dobijo: oglasnem odd. »Jutra« v Prešernovi ulici v ekspozituri »Jutra« v Šiški v podružnic] »Jutra« v Celju in Mariboru Urejuje: Jceip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo: Pran Jeseclek. — Za opravo in insera ni del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani.