LETO XXXVII. ŠT. 16 Ptuj, 19. aprila 1984 CENA 11 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 17 VSEBINE: Največ pozornosti delavcu (stran 3) Problemi na področju varstva okolja (stran 4) Mlada trava za rejo prašičev (stran 7) 2e po dveh letih dela prvi uspeh (stran 7) »Kadar se ženski jezik ne suče" (stran 10) POHOD PO POTEH REVOLUCIJE V MOSTJE NA STARIH POTEH OŽIVUENA REVOLUCIONARNA MISEL Priprave na tradicionalni pohod po poteh revolucije v Most je so takorekoč v sklepni fazi. Iz okolij, ki so sprejele obvezo množičnega sodelovanja, prihajajo spodbudne vesti. Še najbolj iz krajevnih skupnosti, po osnovnih šolah je stanje različno, manj pa je podatkov iz delovnih organizacij. Vendar glede na to, da je letošnji 27. april obenem tudi prvomajska proslava, zadrege zaradi neudeležbe delavcev, ne bi smelo biti. Tudi letos pričakujemo veliko udeležbo — od 8 do 10 tisoč pohodnikov. Oboji, sindikati in socialistična zveza raz- mišljajo tudi že naprej: če bo letošnja skupna prireditev uspela, bo postala tradicionalna in obenem prireditev, na kateri se bodo občani. ptujske občine vsaj enkrat v večjem številu, kot običajno, zbirali. Glede poti posameznih odredov (Lackovega, Sagadinovega, Osojnikovega, Kram- bergerjevega in Kvedrovega) je še letos ostalo po starem. Pohodniki pa bodo med potjo obiskali številna obeležja NOB, ob katerih bodo krajši kulturni programi. V Kicarju pa se bo Krambergerjev odred udeležil priložnostne slovesnosti ob olvotitvi vodovcda. Sprememba poti za odrede pa ostaja prihodnja naloga. Odbor, ki vodi priprave pri občinski konferenci SZDL Ptuj, je zbral številne pripombe dosedanjih pohodnikov; nekatere bodo upoštevali že letos, druge^ prihodnje leto. Letošnji program, kot sklepni del pohoda, je nekoliko spremenjen. Odpade recital, bodo pa se zaobljubili mladi vojaki, nastopil pa bo mešani pevski zbor srednje- šolskega centra in vojašnice Dušana Kvedra- Tomaža. Sledila bo podelitev priznanj OF. Sindikati bodo prispevali majsko drevo in del kulturnega programa, ki ga bo zapolnila folklorna skupina iz bratske občine Varaždin. Najpogumenjši bodo tudi plezali na majsko drevo. Po končani proslavi bo zabava, igral bo ptujski instrumentalni ansambel. Za gostinske usluge pa bo skrbel Haloški biser. Na osrednji slovesnosti je na ptujski železniški postaji zbranim govoril Edvard Kupčič. Vsi železničarji so nove stružnice za struženje kolesnih dvojic izredno veseli. (foto: M. Ozmec) OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV V PTUJU Nova Stružnica kolesnih dvojic v počastitev 15. aprila — dneva železničarjev je bila v petek, 13. aprila ob trinajstih osrednja občin- ska slovesnost na železniški postaji v Ptuju. Številne železničarje, pred- stavnike družbeno političnih orga- nizacij in ostale občane, je najprej pozdravil predsednik osnovne organizacije mladih v Železniških delavnicah. Vlado Zgeč. Zatem pa je predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Edvard Kupčič v slavnostnem govoru orisal vlogo naprednih železničarjev v predvoj- nem času, v NOB in v povojni iz- gradnji naše družbe. Kritično je ocenil odnos tistih v združenem delu, ki s svojo neproduktivnostjo težko gospodarsko situacijo še poslabšujejo. Prav tako pa je opozoril na premajhen vpliv samoupravljalcev na posamezne družbene in gospodarske tokove, ter na nenehno dvigovanje cen. S slovesnosti sta delegaciji železničarjev ponesli venca k spo- minski plošči na železniški postaji in k spomeniku ob delavskem domu Franc Kramberger, v bogatem kulturnem programu pa so zatem nastopili člani ptujskega pihalnega orkestra pod vodstvom profesorja Toneta Horvata ter učenci 0§ Franc Osojnik iz Ptuja. Nekaj trenutkov za tem je bila slovesnost še v novozgrajeni hali za vzdrževanje gibnih podstavkov v Temeljni organizaciji za vzdrževa- nje voz v Ptuju, kjer so opravili simbolični pričetek poskusnega obratovanja nove stružnice za struženje kolesnih dvojic. Ta stružnica pomeni veliko pridobitev za celotno železniško gospodar- stvo. Na poznejši interni proslavi pa so članom kolektiva temeljne organizacije za vzdrževanje voz Ptuj izročili priznanja za 10 in 20 letno neprekinjeno delo na železnici. Najuspešnejšim v minulih sindikalnih športnih tekmovanjih pa so izročili pokale in športna priznanja. M. Ozmec VARSTVO OKOLJA Varstvo okolja je neizbežna sestavina gospodarske in razvojne politike. Obstoječe stanje opozarja, da so v okolju objektiv- ni in subjektivni dejavniki, v zavesti delovnih ljudi in občanov še ni povsod v zadostni meri uveljavljeno znanje in humani odnos do okolja in narave, ki nujno terja tudi določeno odpovedovanje ožjih interesov v korist širših družbenih. Celovito varovanje okolja je uresničljivo le ob upoštevanju gospodarskega razvoja, urbanizacije in potreb sodobnega človeka. Varovati moramo vso na- ravo, njene produktivne osnove in ne samo nekatere naravne znamenitosti. Pri vsakršnih posegih v okolje je torej potrebno dosledno varovati naravo nasploh in ne samo nekatere njene dele. Ustrezen odnos vseh do življenjskega okolja lahko postane del naše kulture in idejne zrelosti le po poti izobraževanja. Le z vzgojo in to od mladih let, do izobraževanja za poklic in še naprej s kontinuiranim izobraževanjem iz dela in ob delu ter v vseh ostalih sre- dinah, bomo dosegli iskano ravnotežje, ki je danes že na mnogih področjih ogroženo. Dolgoročnih posledic pa pogosto niti ne slutimo. V tem mesecu smo Ptujčani organizirano strnili si- le in amatersko in poklicno ,,čistimo" naše okolje, žal je to še vedno premalo, da bi lahko rekli, da je varstvo okolja prisotno v vsakršni naši odločitvi. MG in podobna opozorila niso nikoli odveč. Foto: L. KOTAR SKUPŠČINA OBCINE PTUJ Komisija za odlikovanja in priznanja Na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Ura- &\\ vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/76, 12/79 in 9/82) ter 2 člena pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/76), Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj objavlja RAZPIS za podelitev priznanj občine Ptuj I. Za posebne In izredne uspehe na posameznih gospodar- dpalj seje leta 1964 začela ta velika vsejugoslovanska manifestacija bratstva in Prijateljstva s katero se vsako leto spomnimo tudi ^dike solidarnostne akcije ob poplavah, ki so prizadele Zagreb. Lani so bili gostitelji srečanja učenci "1 učitelji osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo, ki se ga "deležujcjo že od vsega začetka. Kidričevsko osnovno šolo bodo letos predstavljali učenci: Jožica Artenjak in Panzalovič Teodor iz 6. a razred, Manja Potočnik in Simona Smolinger iz 8. a razreda, Vesna Zagoranski 8. b, Metka Dolenc iz 7. b razreda, Damjan Škafar 8. a, Boštjan Meglic in Andrej Soršak iz 7. a razreda in Peter Pišek iz 7. b razreda. Z njimi pa bodo odpotovali v Zagreb še trije spremljevalci. mš Sekretariat MS ZKS za Podravje v Ptuju Včeraj, 18. aprila se je v Ptuju sestal sekretariat Medobčinskega sveta ZKS za Podravje Maribor. Pod pred.sedstvom sekretarja Slavka Kleindiensta so ocenili programsko-volilne konference ZKS v Podravju, za tem pa so obravnavali osnutek poročila o delu CK ZKS in njegovih organov. O obeh točkah dnevne- ga reda so predhodno razpravljala in dala svojo oceno predsedstva občinskih komitejev ZKS, o če- mer so sekretarji predsedstev občinskih komitejev na seji se- kretariata poročali. F Janko Zemljič vroča pohvalo Slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava tov. Marici Fajt, takrat predsednici OK SZDL Ptuj Pobvala za OK SZDL Ptuj Poročali smo že, da seje, 10. marca letos, delegacija ptujska občine udeležila občnega zbora Slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava v Frankfurtu ob Maini v ZR Nemčiji. Ob tej priložnosti je Janko Zemljič, predsednik društva izročil pohvalo OK SZDL Ptuj za medse- bojno sodelovanje in skrb za zbiranje Slovencev ter ohranjanje kulturnih dobrin naših rojakov v pokrajini Hessen. S PROGRAMSKO-VOLILNE SEJE OS ZSS ORMOŽ Optimizem za pribodnost Istega dne kot Ptujčani, so tudi Ormožani sprejemali oceno enoletnega dela občinskega sindikalnega sveta. Uspehi, ki so jih v obravnavanem obdobju dosegli, so skupen rezultat dela večine članov občinskega sveta in njegovih organov ter vodstev osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij ter tudi obeh odborov dejavnosti, so poudarili. Prav tako so se ob premagovanju težav, ki so jih pestile, opirali na lastne sile. na lastna sredstva, zato se novih težav, ki jih bo prineslo zlasti še letošnje leto, ne boje. V osnovnih organizacijah ZS so se odgovorno lotili tudi izdelave stabilizacijskih programov, pri tem so sodelovale tudi druge DPO. Malo se zatika pri uresničevanju vsebine, izvajanje je bolj akcijsko in ni trajna naloga. Kljub temu pa ni mogoče trditi, da bi v OZD ne skrbeli za dobro gospodarjenje. Lani so v ormoškem gospodarstvu kljub zaostrenim razmeram dobro gospodarili, industrijsko proizvodnjo so povečali celo za 18 odstotkov (brez upoštevanja tovarne sladkorja). Razveseljivo je tudi, da seje izguba zmanjšala za okrog 23 odstotkov. Stabilizacijo pa so v ormoški občini v glavnem gradili na osebnem dohodku delavcev. Glede na znane podatke ugotavljajo, da bi smela sredstva za osebne dohodke, ki so v preteklem letu porasla za 31,7 odstotka glede na doseženo ra.st dohodka v globalu, rasti še hitreje. Poprečni izplačani čisti mesečni OD v gospodarstvu občine na delavca pa je znašal 15.531 dinarjev in se je ob 40,3 odstotni stopnji rasti cen življenskih potrebščin povečal za 28,2 odstotka. Pozorno so v preteklem letu tudi spremljali uresničevanje načel delitve po delu in rezultatih dela. Delni rezultati so že vidni, prenekaterem okolju so se lotili analitskih ocen del in nalog. Očiten je tudi napredek pri obravnavaniu neriodičnih in zaključnih računov. Kot pozitivni rezultat ocenjujejo v občinskem svetu dejstvo, da je akcija zaključni račun postala stalna oblika aktivnosti osnovnih organizacij ZS, ki na osnovi lastnih programov aktivnosti vztrajajo, da so poročila o rezultatih gospodarjenja celovita, sistematična, napisana v razumljivem delavskem jeziku. Za uspešno delo sindikatov pa je nujno, da se uveljavijo vse oblike in metode dela, ki jih poznajo. Za predsednika občinskega sveta ZSS Ormož so ponovno izvolili Vekoslava Kosija iz Mercatorja — Ograd, ki je občinsko organizacijo vodil že doslej, za podpredsednika pa Otmarja Medika, zaposlenega v Mercator — Zarja Ormož. PREDSEDSTVO OK ZKS ORMOŽ O inovacijski dejavnosti in izobraževalnih oblikah v torek, 17. aprila popoldne je bila v Ormožu seja predsedstva OK ZKS Ormož. Po pregledu sklepov zadnje seje so ocenili razprave v pripravah na problemsko konferenco ZKS o inovacijski dejavnosti, sprejeli sklep o razpisu izobraževalnih oblik v OK ZKS Ormož za obdobje 1984/85 in sklep o imenovanju sekretarjev in namestnikov sekretarjev v aktivih ZKS v enotah teritorialne obrambe na območju občine. Po IL in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, št. 27/72 in 8/78) ter 202. členu .statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21-99/79) je Izvršni svet skupščine občine Ormož na seji dne 13.4.1984 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskega dela družbenega plana v občini Ormož za obdobje 1981 — 1985 1. v javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj se razgrne: — o osnutek prostorskega dela družbenega plana v občini Ormož za obdobje 1981 — 1985. 2. Osnutek prostorskega dela družbenega plana bo razgrnjen v prostorih komiteja za družbeno planiranje, razvoj in javni vpogled v uradnih dneh. 3. V času razgrnitve lahko k osnutku poda pripombe ali predloge občan, organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija ali skupnosti. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 351-2/84 Datum: 13.4.1984 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan RITONJA I. r. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 19. april 1984 - fjjg|^|gj||| il delu skupnosti za cene občine Ptuj v letu 1983 Pogoji, v katerih seje izvajala pohtika cen, so bila neugodni. Eden izmed najpomembnejših vzrokov za neugodno gibanje cen je bil v pre- majhnpjn prizadevanju za intenzivnejšo rast produktivnosti dela in za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. Zraven tega so pritiskali na rast cen še drugi dejavniki kot: neusklajeno razmerje med ponudbo in povpraševanjem, visoki proizvodni stroški, sistem delitve dohodka in drugo. V resoluciji o politiki družbenogospodarskega razvoja so bile oprede- ljene naloge na področju politike cen predvsem v smeri zmanjšanja stop- nje inflacije (zmanjšanje rasti cen tako proizvodov kot storitev). Resolu- cija je temeljila na predpostavki, da bo znašala stopnja inflacije okrog 20 V skladu s tem ter z družbenim dogovorom o uresničevanju politi- ke cen v letu 1983 so bili sprejeti ukrepi za postopno opuščanje določanja najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve. V drugi polovici leta 1982 je bil sprejet Odlok o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve, ki je bil veljaven do konca januarja 1983. in s katerim so bile vse cene v maksimiranju. Po prenehanju veljav- nosti tega odloka je bil pritisk na cene izredno vflik. Da bi se držali reso- lucijskih opredelitev, je Skupnost za cene občine Ptuj v soglasju z Izvr- šnim svetom SO Ptuj sprejela Smernice izvajanja politike cen v letu 1983 v občini Ptuj, s katerimi je določila najvišji možni odstotek rasti cen pro- izvodov in storitev iz občinske pristojnosti. Režim potrjevanja je bil v veljavi do sredine meseca julija, ko sta bila sprejeta Odlok o proizvodih in storitvah iz pristojnosti republik, avtonomnih pokrajin in občin, za kate- re morajo OZD pošiljati cenike v potrditev ter Sklep o proizvodih in sto- ritvah iz pristojnosti republike in občin, za katere morajo Republiški skupnosti za cene in občinskim skupnostim za cene pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja. Z odlokom so ostale v režimu potrjevanja cene komunalnih storitev, kruha, prevoza potnikov ter stanarin. Za ostale pro- izvode in storitve pa je veljal režim spremljanja, kar je povzročilo, da je bil pritisk na zvišanje cen v drugi polovici leta izredno močan. Predlog za uveljavitev cen proizvodov in storitev iz odloka je moral biti predložen dva meseca pred uveljavitvijo cen, medtem ko je za cene proizvodov in storitev, ki so bile v spremljanju, veljal 30-dnevni rok. Skupnost za cene se je ob obravnavanju zahtevkov zavzemala za čira strokovnejši pristop k oblikovanju cen, zaradi tega je ob predlogu za zvi- šanje cen zahtevala zraven sklepov delavskega sveta in OSS še podatke o poslovanju, kajti Se vedno je očitno, da mnogokrat sklepi pomenijo le formalno podkrepitev danih zahtevkov. V zadnjem trimesečju so bile sprejete tudi usmeritve skupnosti za ce- ne pri izvajanju politike cen, ki so bile navodilo za nadaljnje delo. Pri oblikovanju cen, ki niso vplivale večji meri na življenjski stan- dard občanov, je skupnost zavzela milejše kriterije. Tako so se najbolj povečevale cene gostinskih storitev zaradi zvišanja nabavnih cen vhodnih komponent. V decembru so bili vloženi predlogi za zvišanje cen vseh gostinskih storitev, ki jih je Skupnost za cene rešila pred potekom 30-dnevnega roka. 23/12-1983 pa je bil sprejet Odlok o najvišjih cenah oz. najvišji ravni cen in o načinu oblikovanja cen proizvodov in storitev iz pristojnosti vseh družbeno-političnih skupnosti, s katerim so bile cene večine proizvodov in storitev „zamrznjene". Zaradi tega je morala skupnost za cene v skladu z zahtevo republiškega izvršnega sveta in Republiške skupnosti za cene razveljaviti vse potrjene zahtevke, pri katerih ni bil upoštevan v sklepu določen 30-dnevni rok in so bili predlogi vloženi po 29. novembru. Pri oblikovanju cen komunalnih storitev, kruha in stanarin pa je po- tekalo usklajevanje na nivoju republike. Tudi ostale cene proizvodov in storitev so se oblikovale na podlagi usklajevanja s skupnostmi v drugih občinah in na nivoju republike. V vseh primerih je bilo upoštevano Navo- dilo o uporabi meril za oblikovanje cen (upoštevanje 14. točke, ki določa 6-mesečni rok, v katerem se cene ne bi praviloma spreminjale). V dveh primerih skupnost za cene ni potrdila predloga za zvišanje cen (avto-moto storitve, brivsko-frizerske ter kozmetične storitve). Zaradi tega je pritožbe obravnaval IS SO Ptuj, ki je cene avto-moto storitev potrdil v povprečju cen teh storitev v podravski regiji, pritožbo Obrtnega združenja za zvišanje cen brivsko-frizerskih storitev pa zavrnil kot neute- meljeno. O vsebini tega poročila je razpravljal izvršni svet SO Ptuj in sprejel sledeča stališča: Poročilo o delu Skupnosti za cene je odraz stanja in dela na področju cen v letu 1983. Pristojnosti in obseg dela skupnosti so bile omejene v za- četku in na koncu leta 1983 zaradi zveznega predpisa o zamrznitvi cen, ki trenutno še vedno velja. Izvršni svet kot drugostopenski organ v primeru pritožb na izdane in- dividualne akte skupnosti, ocenjuje, da je bilo delo skupnosti zakonito, pravočasno in v skladu z usmeritvami na področju oblikovanja cen, saj sta bili vloženi zoper izdane odločbe, ki jih je bilo 102, le dve pritožbi, pa še ti je izvršni svet zavrnil. V bodoče bo izvršni svet podpiral stališča za prosto oblikovanje cen razen pri stanarinah, komunalnih storitvah osnovnih vrstah kruha. Kje bodo letos letovali naši otroci? Letos bo kot kaže še manj možnosti za skupna, družinska letovanja, saj bodo visoke cene primorale marsikatero družino, da se morju odpove. Prikrajšanih pa bo ostalo tudi nekaj sto otrok iz ptujske in ormoške občine za katere smo v prejšnjih letih organizirali letovanje v počitniški Koloniji Biograd na morju. Tam so letos, po njihovem urbanističnem načrtu, začeli urejevati privez za čolne, kar pomeni, da je v neposredni bližini veliko gradbišče. Predstavniki centra za socialno delo, ki so si zadevo ogledali, so ugotovili, da jim v tej sezoni ne bo moč zagotoviti ustrezne varnosti za otroke, pa tudi hrup je tolikšen, da bi bile počitnice vse prej kot pa prijeten odmor. Res pa je tudi, da kuhinjo in druge ob- jekte uporabljajo gradbinci. ,,Kljub temu v centru nismo ostali križem rok. Obrnili smo se na zvezo prijateljev mladine Slovenije, da bi si prek njih zagotovili nekaj prostih mest," pravi Anka Feguševa, ki je v centru zadolžena za to področje dela. Ob našem pogovoru so razpolagali s podatkom, da bi jim lahko v avgustu zagotovili okrog 75 prostih mest na Debelem rtiču, od 22. avgusta do 3. septembra, za predšolske pa v mesecu septembru v neomejenem številu. Obljubili pa so jim, da bodo te dni izvedeli dokončno število — koliko bi bilo prostih mest za otroke iz ptujske občine. ,,Vse to seveda pomeni, da bodo naši otroci močno prikrajšani. Pretekla leta je bilo za letovanje v Biogradu vse večje zanimanje, saj so bile tudi cene ustrezne, nekateri so organizirali šolo v naravi ... Iz ptujske občine je letovalo 400 do 450 šolariev, letovali so še otroci iz ormoške občine in nekaj predšolskih. Letošnja, doslej znana številka pa je tako majhna, da to pomeni veliko nazadovanje. Mislim, da si bomo morali še naprej prizadevati, da to vprašanje rešimo in da izkoristimo vse možnosti, da si počitniški dom pridobimo nekje drugje in da bi našim otrokom lahko spet v enakem številu omogočili desetdnevno bivanje na morju med poletnimi šolskimi počitnicami. Vertio pa tudi — kateri otroci so v glavnem letovali in da bodo imeli sedaj še manj možnosti videti morje . . ," pravi Anka Feguševa, ki je zadnjih nekaj letih pri skupnosti otroškega varstva v Ptuju uspešno skrbela za letovanje šolarjev. mš IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ STALIŠČA K POROČILOM O DELU PRAVOSODNIH ORGANOV Delegati v temeljnih delegacijah in konfe- rencah delegacij za zbore Skupščine občine Ptuj te dni razpravljajo tudi o poročilih o delu Postaje milice Ptuj in pravosodnih organov. O vsebini teh poročil je v začetku aprila raz- pravljal tudi izvršni svet SO Ptuj in k posa- meznim poročilom dal pripombe, mnenja in stališča, ki jih v celoti objavljamo. K POROČILU O DELU POSTAJE MILICE PlUJ Izvršni svet ugotavlja, da so delavci Postaje milice v skladu s pooblastili in razmerami dobro opravljali svoje naloge. Pri ugotovitvah v poročilu pa je treba posebej izpostaviti stanje na področju mladoletniškega prestopništva. V zvezi s tem bi bilo potrebno posvetiti večjo pozornost delu z mladino v okviru vzgoj- noizobraževalnih institucij. skrbstvenih organov in organizacij ZSMS. Osnovno skrb temu vprašanju pa morajo posvetiti starši, ki so odgovorni za vzgojo in postopke svojih otrok. Zaskrbljujoč je podatek, da seje kljub pre- ventivnim ukrepom povečalo število požarov, da se v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela izdelajo temeljite ocene po- žarne ogroženosti in zagotovi opravljanje vseh subjektivnih in objektivnih vzrokov za nasta- nek požarov. Izvršni svet si bo v letu 1984 prizadeval, da se v okviru materialnih možnosti izboljšajo prostorski pogoji Postaje milice v Ptuju z ure- ditvijo dodatnih prostorov in centralnega ogrevanja. K POROČILU O DELU OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE PTUJ Izvršni svet ugotavlja, daje selektivni pristop do posameznih kršitev s strani predlagateljev in angažiranje organov in organizacij izven pra- vosodja k preventivnim ukrepom za prepre- čevanje prekrškov dal željene rezultate, za kar gre udeležencem pohvala. Izvršni svet podpira prizadevanje Sodnika za prekrške glede povezav z Upravo za druž- bene prihodke in Oddelkom za notranje za- deve zaradi zagotovitve izvršitve denarne kazni in varstvenega ukrepa izven rednega delov- nega časa teh organov. K POROČILU JAVNEGA PRAVOBRA- NILSTVA Izvršni svet ugotavlja, da je javno pravo- branilstvo v skladu s pooblastili opravilo svoje naloge. Izvršni svet podpira pobude javnega pra- vobranilstva, da delegati občine ob razpravi o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem pravobranilstvu predlagajo takšno zakonsko ureditev. — da bo javno pravobranilstvo lahko za- stopalo tudi delovno skupnost državnih organov, če že ne po zakonu, kot je bila praksa do sprejetja načelnega stališča Sodi.šča zdru- ženega dela SR Slovenije, pa vsaj po pooblas- tilu; — prav tako je treba vztrajati na stališču, da v danih razmerah gospodarske stabilizacije in nujnega zmanjševanja števila administrativnih delavcev bolj racionalno, cenejše in učinkovi- tejše za družbo, da obstoječa služba javnega pravobranilstva pokriva tudi področje SIS in njihovih izvajalcev, kot pa vztrajati na sistem- skih rešitvah ter ustanavljati nove službe in novo administracijo (pravna pomoč). K POROČILU DRUŽBENEGA PRAVO- BRANILCA SAMOUPRAVLJANJA Izvršni svet pozitivno ocenjuje sodelovanje z družbenim pravobranilcem samoupravljanja pri urejanju samoupravnih dohodkovnih odnosov in razporejanja dohodka in se zavze- ma za nadaljnje uspešno reševanje skupnih nalog ter ugotavlja, daje kljub začasni razre- šitvi družbenega pravobranilca samouprav- ljanja, služba opravila svoje naloge. Nakazani problemi na nivoju pravne po- moči, sodelovanje s samoupravnimi organi in poslovodnimi strukturami kažejo na razvoj samoupravljanja z nekaterimi težavami, za katere pa izvršni svet ocenjuje, da bodo v na- daljnjem poglobljenem delu službe rešljivi. K POROČILU TEMELJNEGA TOŽIL- STVA — ENOTE V PTUJU Ker je delegatom dostavljeno le poročilo o delu enote v Ptuju, izvršni svet predlaga, da temeljni javni tožilec na sejidelegatov poročilo enote dopolni še s poročilom temeljnega tožilstva v poglavjih, kjer je to potrebno. K POROČILU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA Izvršni svet ugotavlja, daje pripad zadev za leto 1983 pri tem sodišču iz naše občine zaskrbljujoče velik. Ker ni podatkov o rešitvah spornih zadev, je težko oceniti utemeljenosti zahtevkov. Zato izvršni svet predlaga pred- stavniku sodišča, da na seji zborov poročilo dopolni s temi podatki. Izvršni svet podpira predlog sodišča, da bo opozarjalo samoupravne organe v OZD — skupnostih na pomanjkljivosti v postopkih. Izvršni svet hkrati meni, da je potrebno sa- moupravne organe opozoriti tudi na druge pomanjkljivosti, ki se v postopkih pred sodišči ugotovijo, prav tako pa tudi družbenega pra- vobranilca samoupravljanja in inšpekcijo dela z namenom, da se te napake odpravijo in jih v bodoče ne bo več, s tem pa bo sigurno upadel tudi pripad zadev pred sodiščem, za kar smo kot celotna družba močno zainteresirani. Izvršni svet opozarja skupščino na tisti del poročila, ki poudarja kadrovsko krepitev so- dišča, kajti to je neposredno povezano s sredstvi za delo teh organov, sodišču pa priporoči ra- cionalnost. V sklopu poročil pravosodnih organov ni poročila Temeljnega sodišča Maribor — enote v Ptuju, ki bo predloženo naknadno. Prav tako m poročila o delu službe pravnr pomoči.kiod l/10-l982vobčiniPtuj formalno pravno več ne deluje, o čemer pa je skupščina že razpravljala. Izvršni svet opozarja skupščino na načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospo- darske stabilizacije v SR Sloveniji, ki nas za- vezuje, da z dolgoročnimi in kratkoročnimi ukrepi zagotovimo samoupravni način izhoda iz gospodarskin težav in utrdimo socialistični samoupravni produkcijski odnos in ki na po- dročju splošne porabe predvideva: — zmanjšanje izdatkov splošne porabe, ki po svoji funkciji ne sodijo vanjo, — boljšo organizacijo, dela na področju pravosodja in hitrejše reševanje zadev. — ter zmanjševanje administracije v združenem delu in upravi. V smislu teh določil izvršni svet podpira le tiste usmeritve jz poročil, ki takšnim usmerit- vam sledijo. VPRAŠANJA FINANCIRANJA PRAVO- SODNIH ORGANOV V večini poročil pravosodnih organov je posebej izpostavljeno financiranje. Izvršni svet je v zvezi s tem že podvzel naslednje: Ob pregledu realizacije sredstev iz proraču- na za leto 1983 za TJT Maribor, Javno pravo- branilstvo Ptuj. Temeljno sodišče Maribor in Sodišče zd ruženega dela Maribor je izvršni svet ugotovil, da so bila istim zagotovljena vsa sredstva v skladu z njihovimi zahtevki po re- balansu. Nadalje je ugotovil, da je zaključni račun proračuna za leto 1983 zaključen in sprejet ter da proračun ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko pokril navedene zahtevke. Pri sestavi predloga proračuna za leto 1984je izvršni svet v celoti pokril z razdelilnikom Re- publiškega sekretariata za pravosodje in upravo SRS pravosodnim organom določena sredstva, kar pomeni ob načinu zagotavljanja sredstev za splošno porabo v letu 1984 bistveno večjo rast. kot pa je rast osnovnega proračuna za leto 1984. Na osnovi teh podatkov izvršni svet ugo- tavlja, da iz sredstev proračuna občine Ptuj pravosodnim organom ne more zagotoviti sredstev za valorizacijo OD za leto 1983 ob tem, da bo za leto 1984 v celoti pokril v proračunu zagotovljena sredstva po razdelilniku Repub- liškega sekretariata za pravosodje in upravo. Izvršni svet pa se strinja, da se s ponovno prerazporeditvijo sredstev za pravosodne organe po razdelilniku Republiškega sekreta- riata za pravosodje in upravo zagotovijo ta sredstva v okviru dovoljene porabe in to ob sprejemanju rebalansa za leto 1984. Izvršni svet bo še naprej dejal pobude za uvedbo in povišanje sodnih taks tako, da bi bilo samofinanciranje pravosodnih organov večje kot doslej. Izvršni svet priporoča predstavnikom pred- lagateljev poročil, da na zasedanjih zborov k posameznim poročilom podajo kratke uvode. Stanje in problemi na področju varstva okolja Na skupnem zasedanju zborov Skupščine ob- čine Ptuj, ki je bilo 22. marca letos, so delegati obravnavali tudi poročila o delu upravnih or- ganov SO Ptuj. Ob tem je MATILDA KLA- SINC, vršilka dolžnosti načelnika uprave za in- špekcije občin Ormož in Ptuj, spregovorila o varstvu okolja. Njeno razpravo objavljamo v ce- loti. ,,V zaostrenih pogojih gospodarjenja je po- membno tudi razreševanje nasprotij med družbenim razvojem in samoobnovitvenimi sposobnostmi n^irave ter njihovih kratkoročnih in dolgoročnih negativnih posledic. Zato bi po- skušala na kratko prikazati stanje na področju varstva okolja. Sem sodi varstvo zr, 'ca, varstvo voda, ravnanje z odpadki, varstvo pred hrupom ter naravna in kulturna dediščina, varstvo pro- stora in kmetijskih zemljišč. Onesnaženost zraka je pomemben dejavnik, ki vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva (po- čutje, obolevnost in smrtnost). Onesnaženi zrak povzroča poškodbe tudi na vegetaciji — na goz- dovih. Tako je že delno ogroženo območje Ki- dričevega. Problem pa predstavlja tudi večje ur- banizirano območje mesta — kotlovnica na Zi- herlovi ploščadi. Glede na sedanje delno vrača- nje na uporabo trdih goriv, ki zrak tudi do 5-krat onesnažujejo, lahko pričakujemo, da se bo one- snaženost zraka ponovno povečala. Vodne koli- čine so naravno dane in jih ni mogoče z nobenim ukrepom povečati. Mesto se oskrbuje s pitno vodo iz zajetja v Skorbi, ostale krajevne skup- nosti pa iz manjših zajetij, kot so Lancova vas, Zetale, Vitomarci, Zavrč. Ta zajetja so pod redno sanitarno kontrolo. V pitni vodi se občas- no pojavljajo nedovoljene kovine in klice, za Kar je vzrok slabo varovan rezervat nu Drav- skem polju (odpiranje gramoznic — gramoznice brez sanaciiskih načtov in brez dejanske sanaci- je), odlaganje škodljivih odpadkov v opuščene gramoznice in v mrtve rokave potokov in spu- ščanje odplak v vodotoke in ponikalnice. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Geološki zavod Slovenije pripravljata celovito oceno stanja in predlog za zaščito podtalnice na Dravskem polju, kjer naj bi bil rezervat pitne vode za občino Ptuj in za mariborsko območje. Temeljne organizacije so sicer pristopile k predčiščevanju lastnih onesnaženih tehnoloških odplak pred izpustom v kanalizacijsko omrežje oz. v staro strugo Drave, vendar so efekti pred- čiščenja slabi in zato so ob nizkem vodostaju tudi pogosti pogini rib. Kako je z odpadki? Od leta 1976 dobro teče odstranievanie kadavrov — velikih živali. No- silec vet. higienske službe je veterinarski zavod Maribor, ni pa bil organiziran odvoz kadavrov perutnine. Te so zakopavali ali odmetavali kjer- .Spomladi, ko skopni sneg in v sušnih obdobjiii, ko upade nivo potokov, se najbo^ nazorno po- kaže kaj vse odmetavamo tam. Kjer tega ne bi smeli. Foto: Alfred Bradač koli oz. krmili drugi živini, zlasti prašičem, kar je z opizootiološkega vidika nesprejemljivo. V zadnjih mesecih pa so stekli dogovori tudi za odvoz kadavrov perutnine iz objektov koopera- ciiske oroizvodnie. Problem komunalnih od- padkov, ki je najbolj splošen in povsod navzoč. je bil deležen posebne skrbi. V zadnjih letih se je povečjlo število prebivalstva, ki je zajeto v urejen odvoz komunalnih odpadkov na smetišče v Rogoznici. Sanacija divjih odlagališč poteka izredno počasi. Prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju ne zasledujemo sistematično. Res pa je, da je največji ob glavnih prometnicah, občasno pu se pojavlja tudi na drugih mestih, predvsem v industrijski coni. Kriteriji varstva pred hru- pom so formalno vključeni v načrtovanje in izvajanje novih investicij in posegov v prostor. Manj definirano in v praksi bolj pereče pa je področje sanacij obstoječega, zatečenega stanja in opredepjevanje dovoljenih emisijskih vred- nosti posameznih virov hruoa. Kmetijska inšpekcija je zastavila svoje aktiv- nosti na področju varstva okolja — glede organiziranosti in ukrepanja za smotrno in intenzivno rabo neobdelanih in sla- bo obdelanih kmetijskih zemljišč, — varovanje kmetijskih zemljišč pri spremi- njanju namembnosti v nekmetijske namene, — ter usposabljanje kmetijskih zemljišč s prostorsko ureditvenimi operacijami (melioraci- je, komasacije, arondacije za intenzivno kmetij- sko oroizvodnio), — preprečevanjem, razmnoževanja samorod- nic vinske trte, — boleznimi, škodljivci in pleveli, ki ogrožajo kmetijsko proizvodnjo in okolje. — pravilno uporabo kemičnih sredstev. Viri onesnaževanja so v glavnem znani. Obe- nem pa lahko ugotovimo in zalsedimo mnogo- tera prizadevanja združenega dela in družbeno- politične skupnosti za sanacijo kritičnih razmer. Sanacije pa navadno niso dovolj celovite in učinkovite, da bi lahko bistveno izboljšali skozi daljše obdobje nastala škodljiva stania. V vsebini in metodah dela inšpekcijskih služb želimo vse bolj poud£U"iti nove medsebojne od- nose med drugimi organi, ki imajo prav tako dolžnost skrbeti za izvajanje zakonitosti in nad subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Res pa je, da se občani v ta sistem družbene samozašči- te premalo vključujejo in da je tudi delavska kontrola vse premalo vkliučena v raziskavo^ vzrokov kršitev zakonitosti in njihovo odpravo. TEDNIK - 19. april 1984 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PUBLIKACIJA O IVANU SPOLENAKU Da bi se kar najlepše oddolžili spominu na uglednega revolucionarnega delavca na ptuj- skem območju — komunistu kovaču Ivanu Spolenaku, ki je skupaj z dr. Franjom Zgečem, dr. Jožetom Potrčem in drugimi revolucionarji Icoval revolucionarno zavest na ptujskem ob- močju in skrbel za povezavo z mariborskimi revolucionarnimi železničarji, je KS Ivan Spole- nak ob svojem prvem krajevnem prazniku izda- la lično poblikacijo ,,Ivan Spolenak 1901 — 1940". Gradivo za publikacijo je zbrala in uredila prof. Ljubica Suligoj, ki je tudi avtorica glav- nega sestavka o Ivanu Spolenaku in začetkih revolucionarnega delavskega gibanja na ptuj- skem območju. Povzet je tudi kratek zapis iz spominov Franceta Klopčiča, ki je Ivana Spolenaka poznal kot delavca železniških delav nic v Mariboru v letih 1925—27. Priobčen je literarni sestavek pisatelja Ivana Potrča ,,Težki koraki bodo hodili z nami" o komunardu Ivanu Spolenaku. Uvodoma je v publikaciji na kratko pred- stavil krajevno skupnost Ivan Spolenak predsednik njene skupščine Drago Klobučar, ravnateljica OS Ivan Spolenak — Sonja Purgaj pa zgodovino te šole, ki nosi ime po revolucionarju — domačinu. Zanimiv je tudi sestavek Marije Hernja-Masten ,,Kratek oris zgodovine Brega." Posebej je naveden seznam vseh 36 ulic in cest na območju krajevne skupnosti, v nadalje- vanju pa je Dušan Radovanovič za vsako ulico in cesto na kratko zapisal, kdo je bil človek, po katerem ulica nosi ime ali zakaj takšno ali dru- gačno ime posamezne ceste ali ulice. Ne bi bilo odveč, da bi se po tem zgledovale tudi druge krajevne skupnosti na območju mesta Ptuj in pripravile podobno poljudno obrazložitev za vse uHce, ceste, trge in poti na območju mesta Ptuj. Tak priročnik ne bi bil koristen samo za občane ptujskih KS, temveč tudi za druge, zlasti še za turiste. FF KDO VSE JE ALKOHOLIK? PRI NAS V KLUBU! Prej smo zvedeli vse o zmernem pitju in kako ostati zmeren pivec do konca življenja. Zdaj se pogovorimo, kdo je vse alkoholik. Ramovš o tem pravi: »Skoraj vsak si najprej predstavlja, da je alkoholik le skrajno propadlo človeško bitje v jarku ali pijan nasilnež v družini. Le kdor seje na svoji koži srečal s drugačnimi posledicami pitja ali pa se je z alkoholizmom globlje sez- nanil, misli drugače. Oglejmo si nekaj primerov, kjer se pitje in posledice pitja kažejo v navidez mnogo bolj nedolžni in prikriti luči. In vendar gre za isti alkoholizem in s takimi alkoholiki je prav tako težko živeti in prav tako njihova alkoholna odvisnost pelje v prepad. Težje pa jih je pre- poznati in ukrepati pravočasno. 1. Dokaj pogosto srečamo med vinjenimi »veseljaka«: dobre volje -e, samo prepeval bi in vriskal, z vsemi se brati in vse objema. Družbo zabava z dovtipi, morda celo igra na kako glasbilo. Ali pa je manj bučno vesel, vendar pa dobre volje. Koliko dovtipov kroži na račun veselih pivskih bratcev in jezne žene, ki pride s povsem drugim razpoloženjem »trgat« moža iz te »vesele družbe.« 2. Pijani »zaspanci« niso tudi tako redki. Čim so vinjeni, gredo domov, ležejo, večkrat kar oblečeni — in spijo kot medved pozimi. Nič ne sitnarijo, nič ne zahtevajo razen miru za spanje. 3. Nekoliko so jim podobni »molčeči samo- tneži«. Ti sami za sebe nekaj tuhtajo. Morda tudi pijejo na samem. Če pa so v pivski druščini, je kot da jih ni, nihče jih ne izbeza iz njihovega samotnega molka in pogreznjenosti vase. Taki so pogosto samski. 4. Blizu so jim »samogovorci«. Ne spijo in ne molčijo, ampak sami s sabo poglasno govorijo in govorijo v nedogled. O vsem mogočem modrujejo, o svetu, sebi, o skrivnostnih stra- hovih. Nekateri hočejo imeti »poslušalce«, nekateri, pa govora kar sami zase. 5. Čedalje manj nenavadna je slika vinjene ženske, čeprav so v naši javnosti in naših predstavah alkoholizma še vedno daleč mani »uveljavljene« kot moški. VEDNO VEČ ŽENSK ČEZMERNO PIJE. Navadno ženske svoje pitje dolgo spretno skrivajo, pa še po- zneje, ko njihov alkoholizem že zelo napreduje, ga rade zakrivajo za razne druge bolezni. Po- sledice v zakonu in družini pa niso zato nič blažje. 6. Precej neverjetno se sliši, da so tu in tam že dojenčki in otroci odvisni od alkohola. Starši jim dajo malo vina ali celo žganja, da otrok mirno spi. Seveda je njegov nežni organizem hitro omamljen. Ko se tak otrok »strezni« je še bolj siten in stvar se nadaljuje. Menda ponekod dajejo malim otrokom vino, da bi se jim utrdile kosti. ČE SE TO RES DpGAJA, JIM »OTRDIJO« KOSTI, MOŽGANE IN SRCE TAKO, DA SE BO POZNEJE V ŽIVLJENJU OB NJIH »OBTOKEL« VSAKDO, KI BI Z NJIMI ŽIVEL. Upajmo, daje tega strahotnega pKKetja malo in čedalje manj. Z naraščanjem alkoholizma pri ženskah pa bo lahko čedalje več dojenčkov, ki se bodo že rodili zasvojeni od alkohola. Namreč, če je mati alkoholičarka, se opijanja med nosečnostjo, ji v krvi po telesu kroži alkohol. S tem pa tudi po njenem plodu, ki lahko tako postane alkoholno odvisen pre- den se sploh rodi. 7. Posebno zaskrbljujoče je nagibanje mla- dih ljudi k uživanju alkoholnih pijač. Po vsem svetu ugotavljajo, podobno kot za ženske, da alkoholizem med mladimi narašča. Ko človek tu in tam prisluhne pogovorom mladih ljudi, skupinam srednješolcev, študentov in drugih, se nehote zdrzne ob tem, kako govorijo o pitju alkoholnih pijač, to zanje ni nedolžna vsak- danja zadeva, ampak jim pomeni kar »vred- noto«. Pivske družbe v gostinskih lokalih da- jejo takim pogovorom težo resnice. 8. Lahko bi še nadaljevali. Srečali bi se še z mnogimi prikritimi oblikami alkoholizma. Srečali bi alkoholike med izobraženci, za ka- tere misHmo, da bi morali ravnati bolj razumno od tistih, ki .se niso toliko šolali, pa alkoholike med ljudmi na visokih položajih, alkoholike celo med zdravniki in duhovniki.. . PRI UŽIVANJU ALKOHOLA IN NJEGOVIH POSLEDICAH TOREJ NISO POMEMBNI POKLIC. IZOBRAZBA IN POLOŽAJ. Vpli- va morda le na to, koliko vpadljiv, oziroma prikrit je alkoholizem pri tem ali onem človeku na uglednem položaju ali v poklicu. NEPRIMERNO VEČ LJUDI JE NE- SREČNIH OB »NEDOLŽNIH« IN ZA JAVNOST NEOPAZNIH ALKOHOLIKIH, KOT OB MOČNO PROPADLIH IN NA- PADALNIH! ' Potreben je torej premislek o liudeh. /a ka- tere pravimo, da »malo preveč pijejo«,o ljudeh, ki »se ga slučajno nalezejo«, ki »gredo morda že malo predaleč«, ki »ne mislijo kaj delajo«, ki »so radi bolj veseli« itd. Če med temi, dragi bralec (bralka), odkriješ svojega očeta, brata, moža, prijatelja, sode- lavca, ženo, in med njimi imaš koga res rad, vzemi v roke knjigo dr. Ruglja »Dolga pot«. Ramovša »Alkoholno omamljen« in druge knjige, v njih boš našel odgovore na vprašanje: kako tem ljudem pomagati?! Dr Z I Do kam seže sodobno spoznanje o kajenju Kajenje je postalo simbol sprostitve, bezanje od krutega vsakdana, odpor proti stresu in drugim oblikam živ- ljenskih pritiskov, ki jim je sodoben človek našega planeta vsak dan vse bolj izpostavljen. Za mnoge ima »magična cigareta« večkratni px)men. Ob krogih modri- kastega dima se pojavljajo trenutki zbranosti ali popolne sprostitve, spre- hajanja po svoji lastni intimnosti. In medtem ko veliko število naših sodobnikov išče izhod v toplem dimu cigarete, se vse bolj postavljajo v ospredje vprašanja o resničnem vplivu tobaka in kajenja na zdravje. O kajenju in tobaku se v glavnem govori na črno — beli način. Na- sprotniki kajenja ga brezkompromis- no napadajo, kadilci pa ostajajo pri svojem; najpogosteje pa oboji, brez pravih znanstveno utemeljenih argu- mentov, edino s strastjo sovraštva enih oziroma obrambe navade drugih. Tako je fenomen kajenje ostal ena od sodobnih ugank in dilem, predvsem zaradi enostranskega informiranje javnosti. Zunaj ozko strokovnih kro- gov je zelo malo celovitih, vseobsega- jočih informacij o resničnih učinkih kajenja in tobaka, do javnosti pa pri- hajajo predvsem delci, iz katerih ni fnogoče oblikovati prave slike. Od časa, ko se je pri nas pojavil tobak, pojavil pa seje skupaj s Turki, ki so ga prinesli v naše kraje, seje veliko spremenilo. Sodobna medicinska znanost z ene strani in razvita tobačna -industrija z druge, vlagata velike na- pore v proučevanje spoznanj o učinkih tobaka in kajenja. Kajenje in zdravje Ko govorimo o kajenju, se pogovor pogosto vrti okrog tega, kako škodljiv UHKE BLEND CIGARETE je tobak za zdravje ljudi. U tem se sedaj prav gotovo ve že vse. Nedvomno dolgotrajno uživanje tobaka škodi človeškemu organizmu in povzroča- določena obolenja. Mišljenja o tem so si pogosto prav nasprotujoča. Včasih se gibajo tudi do povsem nasprotnih mej. Z druge strani pa izkušnje cel:'i generacij kadilcev potrjujejo v prvi vrsti individualnost vpliva kajenja. Dolgo časa je prevla- dovalo prepričanje, daje glavni nega- tivni faktor kajenja nikotin. Čeprav je nikotin glavni farmakološko aktiven del tobačnega dima, pa so učinki ni- kotina pri kadilcih, ki vlečejo dim vase pri eni cigareti relativno majhni, okrog enega miligrama. Tobačna industrija proučuje Z razvojem kemijske industrije je bilo možno razširiti raziskovanja tudi na področje dimnega kondenzata, p«ipulamo imenovanega »ter« ali »katran«. Sodobna, razvita tobačna indastrija vlaga velike napore v to, da bi ugotovila in po možnosti tudi zmanjšala negativne sestavine v ciga- reti. Opremljena z najsodobnejšimi laboratoriji, vrhunskimi strokovnjaki, specialisti, želi poiskati sodobne tipe cigaret s pomočjo že doseženih znan- stvenih spoznani. Eden znanih nemških strokovnja- kov, dr. kemije, pravi: »Tobačni dim vsebuje veliko število substanc, ki pri kajenju cigarete povzročajo poln okus in vonj. Mnoge od teh sestavin, ki po- vzročajo aromo tobačnemu dimu, so v samo neznatnih koncentracijah v kondenzalu ali pa v fazi plina, pa vendar so nezamenljive za okus ciga- rete. Od tod izhaja tudi orientacija to- bačne industrije razvitih držav v pro- izvodnjo tipov cigaret z manjšo vsebi- no nikotina in kondenzata. Več kot 20 let že tehnologija predelave tobaka teži k proizvodnji tako imenovanih lahkih cigaret, katere osnovne značilnosti so manjša vsebina kondenzata in ni- kotina v eni cigareti. Tako je osnovni, najvažnejši pro- blem moderne tobačne industrije in človeške navade za kajenje v zadnjih letih usmerjen k iskanju cigarete, ki bo ohranila okus pravega tobaka, se pravi čim več svojih sestavin, obenem pa bo čim mani škodovala človekovemu zd- ravju. V velikih tobačnih industrijah razvitih dežel se v to vladajo ogromna sredstva. V iskanju najboljše tobačne mešanice so v zadnjem desetletju na- redili novo tako imenovano blend ci- gareto. Praktično predstavlja vsa spoznanja sodobne tobačne industrije, s ciljem nadalnjega zmanjševanja kondenzata in nikotina, da pri tem ci- gareta še naprej obdrži vse bistvene lastnosti, okus in vonj. vse tisto, zaradi česar jo na koncu koncev kadilec tudi kadi. RAČUNALNIKI DOLOČAJO OKUS CIGARETE Zadnja leta vse vrste takšnih cigaret nastajajo v laboratorijih, kjer raču- nalniki »brez kadilskih strasti« izra- čunavajo vrednost mešanic tobaka in določajo njihove značilnosti. Vse re- cepture za nove poskusne mešanice tobaka gredo skozi strogo proceduro nepristranskega ocenjevanja elektron- skih računalnikov. Takšne, danes v svetu že zelo po- pularne znamke lahkih cigaret vsebu- jejo med 0,30 do 0,70 miligramov ni- kotina v cigareti oziroma 10—15 mi- ligramov kondenzata, kar je velika razlika v primerjavi s tako imenova- nimi težkimi cigaretami, pri katerih so vse te vrednosti izražene v dvakratnih pa tudi trikratnih količinah. »Tisti, ki se nikakor ne morejo odvaditi kajenja, naj to počno na način, ki je za zdravje najmanj škodljiv«, je pred kratkim iz- javil eden od ameriških zdravnikov, ki sporoča kadilcem, naj po možnosti kadijo cigarete, ki vsebujejo nižji odstotek nikotina in kondenzata. »Škodljivi učinki bodo tako manjši kot pri kajenju močnejših cigaret,« je končal. Kadite manj nevarno Ali je to sporočilo za tiste, ki se ne morejo odvaditi kajenja? Zdi se da sodobna psihologija usmena kadilca v tej smeri: kaditi drugače, kaditi nekaj drugega, da bo tveganje pri kajenju manjše. Jugoslovanska tobačna industrija v korak s sodobno tehnologijo Za nas je zelo zanimivo vprašanje o razvojni stopnji jugoslovanske tobač- ne industrije v primerjavi s sodobno tehnologijo v svetu. Kljub temu, da tradicionalne drobnolistnate vrste orientalskega tobaka, ki ga vzgajamo pn nas. niso primerne za proizvodnjo lahkih »blend« cigaret, jugoslovanska tobačna industrija vse bolj uspešno proizvaja nekaj vrst lahkih cigaret, pri tem pa uporablja izkušnje velikih svetovnih proizvajalcev. Leta 1982 so bile opravljene anahze vsebine nikotina in kondenzata v li- To so v glavnem stara in nova spoznanja, ki pomagajo predvsem pri izdelavi tako imenovane cigarete bo- dočnosti. Manj škodljiva cigareta je potrebna vsem, še posebno pa kadil- cem. Obenem pa je stalna orientacija tobačne industrije v celem svetu. Vsi se zanimajo za tehnološko inovacijo ci- garet v pozitivnem smislu. Eden od pomembnih strokovnjakov dr. Homburger, ki vodi medicinsko — biološki laboratorij v ameriškem Bos- tonu meni, da orepoved kajenja ni rešilen problem Tobak — zdravje. Po njegovem mnenju je edina pametna rešitev v proizvodnji cigarete, ki jo imenuje »vama«, a bo nudila enako zadoNoljstvo kot današnja cigareta. Dr. Hombur«? r napoveduje, da se bodo na tr/iiči že čez deset let pojavile cigarete ki bodo iz bilološkega in ke- mičner^a stališča še bolj vame za člo- vekovo zdravje, kar pa samo po sebi cenčnih cigaretah, ki jih redno proiz- vajajo jugoslovanski predelovalci to- baka. Analizo je opravil Tobačni inštitut v Zagrebu. pomeni priznanje, da so današnje ci- garete nevarne. Dr. Gio Gori z ame- riškega inštituta za raziskave raka v NVashingtonu se z njim strinja. Tega znanstvenika imenujejo »mister varna cigareta«. On prav tako zastopa sta- lišče, da bi bilo veliko boljše izdelati za kadilce manj nevamo cigareto, kot pa od njih zahtevali, da prenehajo kaditi. Večja družbena skrb za najtežje duševno in telesno prizadete občane v decembru 1983 sprejeti Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zagotavlja večjo, organizirano družbeno skrb za te osebe. Zajema vse odrasle osebe, ki zaradi težje duševne ali telesne prizadetosti, kije nastala pred 18. letom starosti ali do 26. leta starosti v času šolanja, niso sposobne za samostojno življenje in usposobitev za delo. Oseba, ki bo po tem zakonu pridobila status invalidne osebe, bo s tem pridobila pravico do denarnega nadomestila za invalidnost. To nadomestilo znaša 35 % povprečnega mesečnega čistega osebnega do- hodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Sklep o višini nadomestila vsako leto sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Invalidna oseba po tem zakonu, ki večino osnovnih življenjskih potreb ne more opraviti brez pomoči druge osebe, je upravičena do dodatka za tujo nego in pomoč v višini 10 % do 20 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Ko pa je invalidna oseba v celoti odvisna od pomoči druge osebe, ji pripada dodatek za pomoč in postrežbo v višini 20% do 30% povprečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Invalidne osebe, ki imajo pravice po drugih predpisih, kot n. pr. družinska pokojnina, morajo najprej uveljavljati te pravice. Če so pre- jemki iz teh virov nižji kot znaša nadomestilo za invalidnost po tem zakonu, so invalidne osebe upravičene do razlike med najprej uveljav- ljenimi prejemki do višine nadomestila za invalidnost. Status invalidnosti po tem zakonu bo ugotavljala komisija za razvrščanje za duševno prizadete in invalidska komisija pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za telesno prizadete osebe. O pravici do nadomestila in dodatku za pomoč in postrežbo bo odločal organ socialnega skrbstva pri občinskih skupnostih socialnega skrbstva. Strokovna in administrativna opravila bodo opravljali centri za socialno delo. Postopek za priznanje invalidnosti po tem zakonu lahko sproži upravičenec sam, svojci oziroma skrbniki, krajevna skupnost ali center za socialno delo. Vloge je potrebno poslati na pristojni center za socialno delo. Sredstva za nadomestila se bodo zbirala v občinskih skupnostih socialnega skrbstva po enotni prispevni stopnji 0,15 % od osebnih dohodkov. Nadomestilo bo na podlagi odločb izplačevala strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakon se bo začel izvajati s I. junijem 1984. V letu 1984 znaša nadomestilo za invalidnost 6.390.— mesečno. Dodatek za pomoč in postrežbo, ko invalidna oseba potrebuje pomoč druge osebe pri večini osnovnih življenjskih potreb, znaša 1.830.— mesečno. Ko je invalidna oseba v celoti odvisna od pomoči druge osebe, je upravičena do dodatka 3.650.— din mesečno. V Centru za .socialno delo Ptuj so že opravljene strokovne priprave na novo nalogo. Prva ocena je, da bo okoli 300 oseb v občini Ptuj dobilo status invalida in nadomestilo za invalidnost. A. O. Kdor ne more nehati — naj kati manj nevarno Kaj torej na koncu iz vsega tega zakliučiti? Večina udeležencev takšnih ali podobnih pogovorov na temo tobak — zdravje, se bo na koncu strinjala, da je najboljše pač ne kaditi. Prav gotovo pa je to nemogoče doseči v kratkem času. ali pa sploh ne. Zato velja ob zaključku med ostalim sprejeti vse dobronamerne nasvete, med katerimi izstopa osrednji. Ce kadite, če ne mo- rete prenehati kaditi, kadite manj ne- vamo za svoje zdravje in okolico. 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 19. april 1984 - TEDNIK O PROBLEMATIKI DVIGA PODTALNICE ... Ali je odškodnina trajna rešitev? Na pobudo l/vršnega sveta SO Ptuj je v četrtek, 12. aprila potekal razgovor o problematiki dviga podtalne vode na območju KS Budina — Brstje, Spuhlja in Markovci, do katere je prišlo zaradi gradnje dovodnega kanala in celotnega objekta hidroelektrarne Srednja Drava II v Forminu. Razgovora so se pole§ predstavnikov izvršnega sveta občine udeležili tudi predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti, ter predstavnikov Dravskih elektrarn Maribor, ki so investitor hidroelektrarne. Dogovori za rešitev tega obsežnega problema potekajo že nekaj let, največ razburjenja med krajani pa ostaja od leta 1978, ko je bilo v kletnih prostorih poplavljeno s podtalno vodo večje število stanovanjskih hiš na tem območju. Na osnovi raziskav FAGG-a iz Ljubljane pa so sedaj Dravske elektrarne Maribor končno ponudile kompromisno rešitev, po kateri naj bi vrnili vso nastalo škodo zaradi dviga podtalnice vsem tistim lastnikom stanovanjskih hiš, kjer so z natančnimi raziskavami to ugotovili. Upravičenci bodo lahko prejeli pravzaprav dve vrsti odškodnin. Po prvi naj bi lahko prejeli dejansko ocenjeno škodo zaradi podtalnice od leta 1978, po drugi pa naj bi prejeli enkratni znesek odškodnine za sanacijo kleti. Po predlogu Dravskih elektrarn naj bi imeli vsi krajani, ki menijo, da so bili oškodovani pa niso v seznamu, možnost pritožbe z dokazili v šestih mesecih. Kot že nekajkrat nazaj so tudi tokrat v razgovoru ugotovili, da občasna voda v nekaterih kleteh na tem območju ni le zaradi dviga podtalnice, torej zaradi gradnje objekta hidroelektrarne, ampak so posamezniki imeli občasno vodo v kleteh že prej, bodisi zaradi obilnih padavin ali zaradi zalednih voda iz potoka Rogoznice. In ker so Dravske elektrarne od 164 zahtevkov pripravljene povrniti škodo le 46 prizadetim lastnikom hiš, bodo na zborih krajanov v omenjenih KS poskušali razjasniti še kakšen problem. M. Ozmec Začasno brez predsednika skupščine KS Cirkulane Seja skupščine krajevne skupnosti Cirkulane, ki je bila v nedeljo, 8. aprila, je poleg ostalih tekočih zadev po programu obravnavala tudi ustni odstop dosedanjega predsednika skupščine krajevne skupnosti Cirkulane, Mirka Soba. Ker dela morajo potekali naprej, je njegovo dolžnost prevzel namestnik skupščine Zvonko Bratušek. Kdaj bo izvoljen oziroma imenovan novi predsednik skupščine, je seveda vprašanje zase. Vsekakor pa bo potrebno čimprej izvoliti novega ali pa dosedanjega humano, moralno in na primeren način prepričati, da naj ponovno prevzame dolžnost predsednika. Dela in naloge, ki so pred krajevno skupnostjo so zelo velike in bi jih bilo potrebno reševati z vso odgovornostjo takoj, če hočejo, da bomo vse načrtovane naloge uspešno uresničevali. Dolžnost predsednika skupščine je Mirko Soba opravljal dokaj uspešno že drugo mandatno obdobje. Ponovno je bil izvoljen spomladi 1983. Mnenja sem, da bi lahko določena sporna vprašanja, seveda če sploh obstajajo tako težka in nerešljiva, reševali skupno in tovariško, jih seveda podružbljali z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, pa tudi izven nje. Tako bi se veliko hitreje razvijalo samoupravno odločanje in medsebojno sodelovanje ter zaupanje, in nenazadnje tudi enotno ter usklajeno vodenje gospodarske, kulturne in vzgojnoizobraževalne politike v sami krajevni skupnosti Cirkulane pa tudi Janez Korenjak Krajevni praznik v Ivanjkovcili v spomin na junaški boj treh partizanov pri Zmazkovi viničariji v Veličanah, 13. aprila 1944 (letos je od tega 40 let) vsako leto v KS Ivanjkovci praznujejo svoj krajevni praznik. Tako je bila tudi letos v jjeteic, 13. aprila popoldne svečana seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev DPO, na kateri je govoril predsednik sveta KS Jakob Peršak, ki je med drugim podrobneje orisal probleme, s katerimi se spopada ta manj razvita krajevna skupnost. Poudaril je, da že 22 let čakajo na novo osemletno osnovno šolo, da propada kulturni dom, ker ni sredstev za obnovo in podobno. Kljub temu pa so dosegli tudi nekaj uspehov, razširili so vodovodno omrežje in modernizirali precej cest na območju krajevne skupnosti. Na svečani seji je predsednik KK SZDL izročil tudi bronaste značke OF, ki so jih prejeli: Ludvik Hodžar, Vinko Ivanuša in Stanko Žličar. Posebna delegacija je obiskala kraj boja junaških partizanov z nad- močnim sovražnikom in se z vencem poklonila njihovemu spominu. V okviru občinskega praznika so pripravili tudi lep kulturni program in že tradicionalno bogato razstavo ročnih del krajank in dobrot — specialitet iz kmečke kuhinje, ki so jo pripravile skrbne kmetovalke in gospodinje iz krajevne skupnosti Ivanjkovci. _^ Naša krajevna skupnost Naša krajevna skupnost ima stol v Gorišnici. Sestavljajo jo vasi For- min, Gajevci, Mala vas, Zagajiči, Cunkovci, Moškanjci, Tibolci, Zamuša- ni, Muretinci in Placarovci. Leži na Ptujskem poli med Halozami in Slo- venskimi goricami. Po joj teče reka Pesnica, v keroj se kratkohlačniki v vručih poletnih dnevih hladimo. V hribovitih predelih si naši krajani živ- Ijenske moči nabirajo. Saj vena vete, kaj sn hteja s ten povedati. Za tiste, ki še zaj neso gor prišli, na tiho povedano, tii mojo vikendice in gorice. Naj- bolj živo je ton v jeseni, kdo je braje, te pa se malo nafajhtajo, pa prepeva- jo no se veselijo, ke bi jin šo pomogat, če me be povobli, ej ne. No pa poglejmo s čen pa se na poli okvarjajo. Pred letami je bila glav- na kolturo liik. Kaj pa je knešji den preslabo plačeni, pa še bres mesa je prehujd za jesti, ga več tejko ne pripovajo. Pa gnes je že drgačik hudo, ne ke bi še hude stvari k hrami sami spravlali. Ke bi si naši krajani malo živleje boj sladko naredili v cajti stabilizacije, so na vejko začeli ciikernico sejati. Pa ko sn lani enega kmeta na kmetijski zadrogi pri obračiini gleda, se je boj kislo drža, tak kej sn si takoj misla, kej je ciikernica tiidi tisto leto ne naj- boj sladka bila. Ja cajti se naglo spremljajo, z njim pa podoba naše krajev- ne skupnosti. Ce bi nas naši pradedki hteli obiskati, ne bi niti k nčn trofili, tak smo se zmodernizirali. Fejst bogati smo grotali. Stari pregovor pravi, koj je kovočava kobila sploh bosa, pje toti pregovor pa glih za nas vela. Momo svojo elektrarno, pa smo toto zimo bili večkrat v temi, kak pa Lublančani, kej elektrorne sploh nemajo. Bomo pa meli Forminčani eno prednost pred Zamršanci in Tibavci, če do kdo stene kanola popiistle, ke mo vode do rolov meli, kej si oni ne do mogli prvošti. Tak vidite, v naši krajevni skupnosti smo si Udje fest složni. Nič smo si ne fošlivi, kej fsoki pač svojo dobi, odvisno keri konec potegne. V gorišniški samopostrežnici so letošnjo zimo gospodije dostikrot ostale brez jajc, pa so se jezile na vse kriple in glejte, vedla jin je prsliihnati ptujska Perutnina, ki je takoj začela na Formini graditi farme za nesnice. Pa še naj kdo reče, ke nas niše ne razmi in nam neče pomogati. V samen centri Gorišnice so nam pred leti postavli novo šolo. Skoro vsi šolari trdimo, ke so razen telovadnice vsi ostali prostori odveč. Saj resn, šolo so delali, kdo še se jin je ne za vsoki dinar šlo. Tiidi zdravstveni dum mamo, pa vejko kino dvorano, gostilne, železniški postaji, frizerja, privat- nike, mesarja, banko, pošto in postajo milice. Pa še sn vena kaj pozaba, da sn že na fedrah forminske vzmetarne, ki do me vsaki cajt na športplac za- brisale. Dušan Leben, 8/b, 0§ Fran Belšak, Gorišnica Gospodarska stabilizacija - zaključki in usmeritve OBClNSKS^KdNFERENCA SZDL PTUJ Na osnovi izčrpne razprave in usmeritev, ki so jih podali posamezni razpravljalci, je program- ska konferenca OK SZDL Ptuj, ki je bila, 29. marca 1984, sprejela naslednje usmeritve in zaključke, ki jih bo verificirali še predsedstvo OK SZDL Ptuj na jutrišnji seji (20. aprila) potem pa jih bodo poslali vsem KK SZDL. Objavljamo jih v celoti. Socialistična zveza kot frontna družbenopoli- tična organizacija bo morala osveščati delovne ljudi in občane. Naloga vseh struktur SZDL v občini, predvsem pa v krajevni skupnosti je, da pravilno in realno razlaga ukrepe gospodarske stabilizacije. Spodbujati mora zavest delovnih ljudi in delovati v smeri zaupanja v uspehe ukrepov gospodarske stabilizacije. Trenutna situacija nam ne dopušča, da bi večali število krajevnih skupnosti, saj bi vsako povečanje ali preoblikovanje krajevnih skup- nosti povečalo splošno porabo. Skrbeli bomo za skladen razvoj vseh KS v občini, predvsem pa bomo upoštevali soli- darnost. Prav tako morajo krajevne skupnosti enakomerno razvijati svoja območja in mora biti prisotna solidarnost znotraj krajevne skupnosti. Oceniti se morajo vsi programi krajevnih skupnosti in vse tiste naloge, ki bistveno ne vpli- vajo na boljše gospodarjenje in izboljšanje pogojev življenja krajanov, črtati. Izdelati temeljito analizo gospodarskega raz- voja krajevne skupnosti (gospodarska infrastruktura, trgovine . . .) in preiti na realno planiranje. Pri vseh razpisih referenduma za samoprispe- vek se mora upoštevati družbeni dogovor o najvišjem samoprispevku v občini. V kolikor so izrazite želje, da se določena akcija izp)elje v po- sameznem območju krajevne skupnosti, se naj v ta namen z občani sklenejo pogodbe, v katerih pa mora biti upoštevano socialno stanje posameznika. Tajnike krajevnih skupnosti bomo postopoma zaposlovali, največ v dveh KS v letu, saj se bo v nasprotnem primeru prehitro večala splošna poraba. Program zaposlovanja tajnikov KS izdela Izvršni svet Skupščine občine Ptuj. Vsi se bomo vključevali v prostovoljno delo. Potrebna je pomoč med posameznimi KS. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje pa naj že v samem osnutku pogodbe upoštevajo prostovoljno delo krajanov. Vse gospodarske organizacije, ki izvajajo dela gospodarske infrastrukture, morajo prilagoditi svoje delo tako, da se bodo lahko krajani vključevali v prostovoljno delo. Vse krajevne skupnosti v občini so dolžne, da skrbijo za enakomerni razvoj vseh svojih obmo- čij. Večina sredstev se mora združevati v krajevni skupnosti, ki naj predstavlja potencial za večje akcije v manj razvitih območjih KS, predvsem za gospodarsko infrastrukturo. Krajevne skupnosti si medsebojno pomagajo, skupaj rešujejo skupne probleme in po možnosti se tudi skupno vključujejo v razne akcije, ki so skupnega pomena. Vzpostavijo medsebojno kreditiranje raznih akcij in tako angažirajo sred- stva, ki so na razpolago v krajevnih skupnostih. Pri medsebojnem izposojanju pa mora biti prisotna poštenost in upoštevani dogovorjeni pogoji. V dani situaciji ne moremo širiti zdravstvenih domov po KS. Potrebno je ugotoviti, ali so vsi zdravstveni domovi po KS res izkoriščeni, ali bi lahko nekatere ukinili ne da bi s tem prizadeli zdravstveno varstvo ljudi. Bolnišniško nego ostarelih v občini moramo zmanjšati, zato bo potrebno posvetiti več skrbi ostarelim na doinu, predvsem s strani sorodni- kov in sokrajanov. ~ Vsi referendumski programi se morajo preve- riti pred izvedbo referenduma. Vse takšne ak- cije, ki bi povzročile večjo splošno porabo, se iz programov črtajo in se vnesejo le takšne, ki bodo zagotovile boljše pogoje za življenje krajanov, istočasno pa vplivale na dvig kmetijske proiz- vodnje. Vse investicije v krajevnih skupnostih bomo morali predhodno preveriti in šele na osnovi pozitivne ocene investicije, se lahko pristopi realizaciji le-te. V vseh sredinah smo dolžni, da se realno in- formiramo. Vse informacije morajo biti problemsko zastavljene, predvsem pa samo- kritične. Zato bomo morali v bodoče na vseh programskih konferencah, v družbeno političnih organizacijah v KS realno poročati, ne pa v smeri, da prikažemo našo sredino v čim lepši luči. Od izvajalcev raznih investicij bomo zahtevali, da zaključijo dela v čim krajšem, seveda realnem roku in tako pospešijo obračanje sredstev. Naš samoupravni sistem bomo dograjevali na- prej, pri tem pa moramo upoštevati ekonomske zakonitosti. Vsi si bomo prizadevali za večjo produk- tivnost in rast proizvodnje. Predvsem bomo gle- dali, da bomo čim bolj trosili repromateriala. Prizadevali si bomo, da bomo dodatno uvajali več izmensko delo. Pospeševali bomo razvoj drobnega gospodar- stva. Posameznike bomo usmerjali v deficitarne dejavnosti, istočasno pa zagotavljali prostor pa tudi kredite za odpiranje novih uslužnostnih de- javnosti. Prizadevali si bomo, da bomo dvigali kmetijsko proizvodnjo. Vsa zemljišča morajo biti obdelana. V kolikor se ugotovi, da posa- meznik ne obdeluje svoje zemlje, se poiSčejo vse zakonske možnosti, da se zemlja prenese k tistemu, ki jo bo obdeloval. Pridelovali bomo predvsem takšne kmetijske proizvode, ki bodo zadovoljevali lastno oskrbo in take, ki jih bomo plasirali na zunanji trg. Prizadevali si bomo za hitrejši razvoj turizma. Povsod mora biti prisotna prijaznost in korekten odnos do turista. Skrbeli bomo, da bodo vsa območja v občini lepo urejena in čista. Turistom v Ptujskih toplicah bomo nudili še kaj poleg termalne vode. Težišče dela se mora prenesti v okolje, kjer ljudje delajo in živijo. Zaživel mora delo po sekcijah. V vseh naših okoljih se mora zboljšati delovna disciplina, spremeniti moramo delovne navade in odnos do delovnega procesa. Ne moremo več gledati samo na svoje pravice, temveč se moramo zavedati tudi svojih nalog. Ce ne bomo izpolnjevali svojih obvez, se bodo nujno manjšale tudi naše pravice. Vsak vodilni ali vodstveni delavec mora biti vzgled delavcem svojega okolja. Torej mora biti prvi, ki bo gojil dobre medčloveške odnose, imel dober odnos do dela in delovnih sredstev tCT s svojim vzgledom kazal, kakšna naj bo delovna disciplina. Delavci morajo odločati o delitvi dohodka tam, kjer se ustvarja, pri tem pa upoštevajo eko- nomske zakonitosti, predvsem pa cilj, da se mcv- rajo povečati obratna sredstva in da si ohranjajo družbeni standard. Delijo lahko le to kar so ustvarili. Iz dneva v dan mora biti prisotno združevanje sredstev in dela, preseči se mora tozdovska miselnost in lokalizem. Pri tem pa se morajo upoštevati dolgoročni cilji, ne pa, kako bomo živeli in delali od danes do jutri. Zaostriti se mora odgovornost strokovnih kadrov pri investiranju. Le-ti se ne morejo skrivati za odločitvami samoupravnih organov, ki so bile sprejete na osnovi razlage posameznih strokovnjakov. Komisija za zak'jučke in usmeritve Kidričevo ob svojem krajevnem prazniku V počastitev krajevnega praz- nika je bila 10. aprila v prosto- rih družbene prehrane v Kidričevem ob 18. uri svečana seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev DPO, ki jo je vodil pred- sednik skupščine KS Ivan Ma- zera. Na svečani seji je imel govor Vojteh Rajher, predsednik sveta KS, ki je najprej orisal življenjsko pot Borisa Kidriča, na- rodnega heroja in junaka sociali- stičnega dela, ki je prva leta po vojni skupaj s tovarišema Titom, Kardeljem in drugimi sodelavci oblikoval temelje našega družbenega lazvoja, delavskega samoupravljanja in gospodarskega sistema Jugoslavije. Nato je nadaljeval z orisom konkretnih današnjih razmer in med drugim povedal: ,,Tudi v naši krajevni skupno- sti se pojavlja odtujenost, ljudje se zapirajo vase, delo DPO ni na ustrezni ravni, delo društev usiha, delegatski sistem ni dovolj razvit itd. §e tako močna angažiranost posameznikov ne more veliko žaleči, ker ostajajo osamljeni. Angažiranost osnovne šole, sin- dikata TGA in še nekaterih ob praznikih in referendumih ne more nadomestiti vsega. Ljudje v naselju so premalo zavzeti za delo, , naselje vse bolj postaja neka in- dustrijska cona in spalno naselje. Tudi mladina ne čuti potrebe po večji angažiranosti. Dvorana v obratu družbene prehrane prevečkrat sameva, oz. služi le za potrebe TGA in prirediteljev od drugod, krajani Kidričevega pa se je premalo poslužujejo. Osnovna šola je pred leti sprejela program celodnevne šole, kar zahteva sodoben pouk in načrtno uspo.sabljanje otrok, a so zaradi pomanjkanja denarja ostali na pol poti. Stanovanjski fond učiteljev je močno skrčen, več se jih_ vozi iz okoliških krajev. Športni objekti propadajo. Uslu- ge v zdravstvenem domu v Kidričevem se iz leta v leto bolj krčijo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali z zbranimi sredstvi gospodarimo dovolj preudarno in učinkovito?" Za tem je Vojteh Rajher govoril o pripravah na srednje- ročni plan 1986—90 in naprej vse do leta 2000. Tu ne gre samo za relerendumske programe in komunalno urejanje, gre za skladnejši družbeni razvoj, razvoj krajevne samouprave, humanih odnosov med ljudmi itd. Kra- janom je treba nuditi več za njihove kulturne in rekreacijske potrebe, več za delo mladih, ohranjati je treba naše okolje, razvijati pristnejše odnose med ljudmi, vsega tega ne moremo in ne smemo prepuščati stihiji, vse to mora najti ustrezno mesto v programu razvoja. Po govoru je delegacija položila venec k spomeniku Borisa Kidriča. Predsednik skupščine KS pa je na predlog KK SZDL podelil priznanja in pohvale, ki so jih prejeli: OŠ Boris Kidrič Kidričevo za izvajanje kulturnih programov na prireditvah v KS, VVZ Ptuj — oddelek Kidričevo prav tako za sodelovanje na prireditvah v KS, Miro Kovač za razvoj krajevne samouprave, Jože Safranko, Anton Strucl in Franc Emeršič za razvoj krajevne skupnosti, Stanko Kovačec za delo na področju SLO in DSZ, France Meško za družbenopolitično delo v KS in Janez Galun za posebno aktivnost v naselju Kungota. Delegatom na svečani seji so čestitali tudi pionirji 0§ Kidričevo. Ze dan poprej, 9. aprila so v OS imeli svečani zbor pionirjev s kulturnim programom, k spomeni- ku Borisa Kidriča pa so položili šopke cvetja. V okviru prireditev ob kra- jevnem prazniku je bila, 11. aprila ob 18. uri v veliki dvorani obrata družbene prehrane kulturna prireditev, ki jo je izvedla folklorna skupina KUD Jože Hermanko iz Maribora. Program je bil izredno zanimiv in na kakovostni višini, žal pa to ne bi mogli trditi za udeležbo. Prireditve se je udeležilo le 65 odraslih krajanov, čeprav je v naselju Kidričevo 370 gospodinj.stev. Poh- valno je, da so dvorano vsaj delno zapolnili mladi iz osnovne šole. Obiskovalci, ki jih je navdušil nastop folkloristov iz Maribora so imeli več pripomb na ureditev in dekoracijo dvorane, ki niti malo ni spominjala na krajevni praznik. Ob tem se je znova potrdilo marsikaj od tistega, kar je v svojem govoru, dan prej kritično prikazal pred.sednik sveta KS Kidričevo. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Udeleženci slavnostne seje med govorom Vojteha Rajherjai Ivan Mazera podeljuje priznanja in pohvale KS Kidričevo l-olklorna skupina KL I) Jože Hermanko iz Maribora med s>ojifl» naslopom v kidncevem ^ TEDNIK - 19- april IMAŠE KMETIJSTVO - 7 O DELU KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj je bila ustanovljena na podlagi zakona o kmetij- skih zemljiščih in družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti. Z zakonom je določena obvezna samoupravna skupnost v občini, ni pa samo- upravna mteresna skupnost, ker njeno uelo- vanje ne zadeva področij, ki so značilna za samoupravne interesne skupnosti. Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec kmetijska zemljiške politike v občini, zlasti pa: — skrbi za pravilno rabo in izboljševanje kmetijskih zemljišč; — sodeluje pri pripravi elementov in stro- kovnih osnov za sklepanje dogovorov o teme- ljih prostorskega plana občine; — upravlja in razpolaga s kmetijskim zem- ljiškim skladom; — s prenašanjem kmetijskih zemljišč na kmetijske organizacije spodbuja smotrno rabo kmetijskih zemljišč in s tem oblikovanje večjih zemljiških kompleksov; — sodeluje pri pripravi in izvedbi kmetijskih prostorsko ureditvenih operacijah kot so hidro in agromelioracije ter komasacije; — občinskemu upravnemu organu pristoj- nemu za kmetijstvo daje mnenje o tem, dah je občanu priznati status kmeta; — sodeluje v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja na območjih, kjer niso zemljišča namenjena za trajno kmetijsko proizvodnjo — druga vrsta kmetijskih zemljišč; — skrbi za boljšo obdelavo neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč; — pripravlja potrebno tehnično dokumen- tacijo za izboljšanje kmetijskih zemljišč — melioracije in komasacije; — sodeluje pri izvedbi komasacijskega postopka; — predlaga in pripravi seznam kmetij občinski skupščini, za katere velja poseben režim dedovanja — zaščitene kmetije; — išče prevzemnika kmetije v primeru, ko nobeden dedič ne izpolnjuje pogojev za de- dovanje kmetije; — izvaja določila zakona o preživninskem varstvu ostarelih kmetov; — opravlja tudi vse druge naloge po določ- bah zakonov s področja kmetijstva, občinskih predpisov, svojstva statusa in drugih samo- upravnih aktov. Naša osnovna naloga je bila in bo tudi v bodoče usmerjena v usposabljanje kmetijskih zemljišč, ki bi jih lahko z usposobitvami vključili v intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Spremembe določil zakona o kmetijskih zemljiščih v letu 1979 so omogočile, da smo v ptujski občini ustanoviU dve samoupravni in- teresni skupnosti za melioracijo Pesniške in Polskavske doline. S temi akti je bila dana možnost, da smo mnogo hitreje pričeH z iz- vedbo melioracijskih in komasacijskih del. Tako smo na področju usposabljanja kmetij- skih zemljišč v občini dosegli zavidljive uspehe, o katerih smo v Tedniku sproti poročali. MELIORACIJE IN KOMASACIJE Hidromelioracijski sistem Pesniške dohne na območju občine Ptuj obsega skupaj 2.915 ha površin od tega je že melioriranih do konca leta 1983 2.195 ha zemljišč, na 620 ha zemljišč so v izvedbi melioracije in komasacije, ki pa bodo končane do 30. 4. 1984 tako, da bodo površine že to pomlad vključene v redno kmetijsko proizvodnjo. Za izvedbo melioracije in koma- sacije je preostalo le še 100 ha zemljišč, katera bodo meliorirana v jeseni leta 1984. Te po- vršine bodo vključene v redno kmetijsko pro- izvodnjo v letu 1985. Srednjeročni plan Kmetijske zemljiške skupnosti predvideva, da bo na območju Pol- skave do leta 1985 usposobljenih okoli 3.100 ha zemljišč, kar pa v celoti ne bo realizirano, ker je med temi površinami okoli 300 ha gozdov, ki pa bodo ostali tudi po izvedenih melioracijah. Tako nam ostane okoli 2800 ha zemljišč, na- menjenih za usposobitev z agrarnimi operaci- jami, s tem pa tudi za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Nekaj teh površin je že usposob- jenih z melioracijami. Do konca leta 1983 je bilo na območju Polskave meHoriranih in vključeno v redno nroizvodnio 529 ha zemliišč V končni fazi izvedbe melioracij je nadaljnjih 345 ha zemljišč in bodo vključena v proizvod- njo spomladi 1984. Nadaljnjih 1448 ha zemljišč paje v pripravi za izvedbo in bodo predvidoma meliorirane do konca leta 1985. Ce seštejemo vse skupaj do konca leta 1985 na območju Polskave bo v občini Ptuj usposobljenih 2.322 ha kmetijskih zemljišč. Izvedbeni projekt za melioracijo pri predvidenem zadrževalniku v Medvedcah še ni izdelan, ker ni rešen problem zadrževalnika. Velikost tega mehoracijskega območja v občini Ptuj bo okoli 165 ha. Poleg navedenih območij smo v letu 1983 pristopili k pripravi tehnične dokumentacije za ureditev Šturmovca na 400 ha zemljišč, ureja- nju obdravskih zemljišč med Muretinci in Gajevci 200 ha ter usposabljanju zemljišč z manjšimi regulacijami. Sočasno z usposabljanjem zemljišč z melio- racijami in komasacijami smo pristopili k ak- tivnostim, da na območju hidroelektrarne SD-2 pripravimo pogoje za namakanje kme- tijskih zemljišč na površini od 1000 — 1500 ha za kar imamo reSlne možnosti. Kmetijska zemljiška skupnost je ob gradnji hidroelek- trarne SD-2 dala vgraditi v objekte nasipa bazena in dovodnega kanala 9 odvzemnih mest, katera omogočajo namakanje kmetijskih zemljišč, predvsem za pridelovanje vrtnin. V zadnjem času obstajajo realne možnosti, da bi v krajšem obdobju uspeh z investicijo za na- makanje okoli 150—200 ha zemljišč družbe- nega in zasebnega sektorja. Realizacija tega projekta bi dala območju bistveno boljše po- goje pridelovanja kot sedaj, saj so na voljo zadostne količine vode za namakanje v času najbujnejše vegetacije, ko zaradi phtvih in propustnih, teksturno lažjih tal vlage v zemlji primanjkuje. VAROVANJE KMETIJSKIH ZEMUIŠČ V času, ko pridelovanje hrane še ni bil tako pereč problem v naši družbi, smo se do kme- tijske zemlje obnašali zelo mačehovsko in smo njen osnovni namen zamenjali, s tem pa na- pravili nepopravljivo škodo, ko so naša polja neusmiljeno izginjala s pozidavami. Nadzor nad tem sihijskim posegom v širši kmetijski prostor je bil neučinkovit, rezultati takega obnašanja pa so na žalost vidni na vsakem koraku. Kljub velikim problemom varovanja in po- seganja v kmetijski prostor smo pa v preteklem obdobju skupaj s širšo družbeno politično skupnostjo, predvsem z občinskimi upravnimi organi uspeli ohraniti za trajno kmetijsko proizvodnjo velike komplekse zemljišč, ki so jih nekateri želeli nameniti za nekmetijske namene. Omenimo naj le nekatere od njih: — preprečili smo predvideno lokacijo gra- moznice v bližini Markovec na površini 160 ha pretežno njivskih površin; — na našo intervencijo ni bila osvojena lo- kacija gramoznice v bližini Šikol na 180 ha njiv; — lokacija objektov perutninskih farm nam je uspelo preusmeriti na nekmetijske površine — Formin, Mala vas, Stojnci, Kungota itd.; — centralna gramoznica za potrebe občine Ptuj je predvidena na nekmetijskih površinah v k. o. Starošince; — vztrajamo, da se predvidena trasa avto- ceste med Mariborom in Ptujem spelje ob strugi reke Drave, kjer so manj vredna zem- ljišča in ne po njivskih površinah od Zlatoličja do Hajdine. Da bi v občini obvarovali najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, smo pripravili vse po- trebne strokovne podlage od kategonzacije do razvrstitve kmetijskih zemljišč, ki pa jih bo potrebno v najkrajšem možnem času ustrezno dopolniti, da bi kasneje lahko sprejeli planske akte, ki bodo morali zagotavljati varovanje primarnih kmetijskih zemljišč za njihov osnovni namen, to je za pridelovanje hrane. Za realizacijo vseh teh na og pa bodo potrebna precejšnja denarna sredstva, kar paje že drug lereč problem, s katerim se Kmetijska zem- jiška skupnost občine Ptuj ubada v zadnjih letih. STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ K POROCiLU O DELU KMETIJSKE ZEMUIŠKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ Izvršni svet ugotavlja, da poročilo o delu Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj dovolj celovito prikazuje njeno delo, proble- matiko in nakazuje razreševanje na posamez- nih področjih kmetijske zemljiške politike. Smatra, da je potrebno še nadalje nuditi ustrezne pogoje za njeno delovanje z name- nom, da se čimbolj ščitijo kmetijska zemljišča in preprečuje uporaba le-teh v nekmetijske namene. Ni sprejemljivo financiranje kmetijske zemljiške skupnosti iz sredstev pridobljenih zaradi spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč. Ustanovitelji kmetijske zemljiške skupnosti (kmetijske, gozdnogospodarske in živilske organizacije) naj sklenejo samo- upravni sporazum o sofinanciranju skupnosti. S samoupravnim sporazumom naj določijo program dela, samoupravno organiziranost delovne skupnosti, sistemizacijo delovnih mest ter razvid del in nalog zaposlenih, finančni načrt ter obseg obveznosti posamez- nih članic skupnosti. Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, v kar naj pritegne Zvezo kmetijskih zemljiških skupnosti Slove- nije, prične Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj. Sredstva pridobljena zaradi spre- minjanja namembnosti kmetijskih zemljišč se naj uporabijo za usposabljanje novih površin v kmetijske namene. Izvršni svet daje vso podporo prizadevanjem in naporom Kmetijske zemljiške skupnosti pri varovanju kmetijskih zemljišč in obsoja sle- herno stihijo na tem področju. Zavezujejo, da se še vnaprej z vso odgovornostjo vključuje v pripravo prostorskih načrtov ter v presojo in spreminjanje obstoječe urbanistične doku- mentacije. Inšpekcijske službe so dolžne s poostrenim nadzorom preprečevati nenačrtne gradnje, nezakonito kopanje gramoza s strani zasebni- kov, kakor tudi organizacij združenega dela. Kmetijska zemljiška skupnost je vehko sto- rila na pripravi projektne dokumentacije za izvajanje kmetijskih prostorskih operacij (me- lioracije, komasacije). Pri nadaljnjem projek- tiranju je dolžna k sodelovanju pritegniti vse, ki imajo kakršenkoli interes na tem področju. Posebej se zavezuje na pripravi projektne do- kumentacije za področje Šturmovca. Pri pripravi prostorskega in dolgoročnega družbenega plana občine Ptuj je Kmetijska zemljiška skupnost dolžna storiti vse, da se ti dokumenti sprejmejo v skladu z obstoječo kmetijsko zakonodajo. Pri tem je dolžna upoštevati elemente za pripravo agrokarte. Izvršni svet podpira prizadevanje Kmetijske zemljiške skupnosti pri izpolnjevanju nalog, za katere je odgovorna in katerih nosilec je na osnovi obstoječe zakonodaje. Mlada trava za rejo prašičev Pri obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo so se lotih lani treh fX)membnih raziskovalnih nalog, ki jih je omogočila razisko- valna skupnost občine Ptuj. Gre za ugotavljanje možnosti pitanja prašičev z mlado travo ter za novosti v siUranju trave in koruze. Razi- skovalne naloge je vodil diplomirani agronom Florjan Peperko, ki nam je tudi pojasnil bistvo in vsebino vseh treh raziskovalnih nalog: Prva naloga nosi naslov »Vključevanje mlade trave v prehrano prašičev pitancev, kot beljakovinske komponente obroka.« Jasno je, da trava pri krmljenju prašičev pri nas ni nič novega. Se zdaleč pa ne poznamo vseh vplivov mlade trave na prirejo mesa. Namen raziskoval- ne naloge je torej kar najbolj natančno ugotoviti prehrambeno vred- nost mlade trave. V ta namen so izvedli poskus pri kooperantu kmetijske zadruge Ptuj. Obrok je bil sestavljen samo iz sveže mlade trave izredne kakovo- sti. V poštev je prišla trava, visoka največ do 12 centimetrov, po sestavi pretežno iz nizkih trav iz vrst ljulk, mačjega repa in manjšega dela detelje. Poleg trave so dobivali prašiči silirano koruzno zrnje in malo količino mineralno-vitaminskega dodatka. Na začetku poskusa so bili prašiči težki okoli 40 kilogramov, pitali pa so jih do povprečne teže 101 kilograma. Prašiči so priraščali povprečno 640 gramov dnevno. Ves čas pitanja, kije trajalo 90 dni so prašiči konzumirali dnevno 4,1 kilogram sveže mlade trave in 2,93 kilograma koruzne silaže. Za 58 kilogramov prirasla so prašiči porabili 369 kilogramov sveže mlade tr. ve, 264 kilogramov koruzne silaže in 4,5 kilograma mineralno-vitaminskega dodatka, ki je bil pripravljen posebej za ta poiskus. Osnovni namen raziskave pa ni bil dokazati, kohkšen je prirast prašičev. Važnejše je spoznanje, daje tudi takšen način pitanja mogoč. Spoznanje je zanimi- vo in koristno še toliko bolj v času, ko vse bolj omejujemo uvoz in se poskušamo osamosvojiti. Zanimiv je tudi podatek, da bi potrebovali za pitanje enega pra- šiča po omenjenem načinu 3,8 ara površine pod koruzo in 0,8 ara površine za svežo travo, skupno potrebujemo torej za enega praši- ča 4,6 ara veliko površino. To pomeni, da lahko na površini enega hektara pridelamo dovolj krme za več kot dvajset prašičev. Dokupiti moramo le 90 kilogra- mov mineralno-vitaminskega do- datka, ki ga žal v tem času na tržišču še ni, vendar bi ga bilo mogoče zagotoviti, seveda ob angažiranju vseh zainteresiranih za Kmetijstvo. V drugi raziskovalni nalogi so se lotili pi^učevanja amonijaka kot silirnega dodatka in njegove- ga vpliva na povečanje beljako- vinske vrednosti koruzne silaže. V svetu namreč v prehrano molznic, predvsem pa pitancev, uspešno vključujejo nebeljakovinski vir dušika. Amonijak bi lahko postal poleg ureje eden teh virov, ki bi ga lahko dozirah že ob samem silira- nju in tako olajšali delo ob samem krmljenju. Poleg tega je amonijak tudi dober konzervans, kar je posebej pomembno v času, ko je silos že odprt. Z opravljenimi poskusi so v obdravskem zavodu v Ptuju doka- zali povečanje dušika v silirni masi, taka krma pa predstavlja večji potencial za sintezo beljakovin v vampu prežvekovalcev. Tudi trditve o amonij aku kot konzervansu so se izJcazale za resnične, saj so ugotovili, daje bila silaža.v poskusnih silosih tudi štirinajst dni po odkritju silosa povsem čista in je prestala tudi se preizkuse v mikrobiološkem 'abo- ratoriju. Tretje področje raziskovalnega dela je bilo sihranje trave s pomoč- jo anorganskih kislin. To je metoda, ki jo uporabljajo v severnih deželah, kjer trave ni mogoče posušiti na 40 do 45 odstotkov suhe snovi. Tudi pri nas so predvsem v spomladanskih mesecih obdobja, ko vreme ni naklonjeno sušenju trave in je potrebno silirati boli svež material. To pa pomeni slabšo fermentacijo, večje izgube in na koncu slabšo silažo, ki jo živali ne žro rade. Vsemu temu pa se lahko ognemo z uporabo anorganskih kislin. V ta namen so naredili nekaj takšnih silosov in opravili analize, ki kažejo, da bo mogoče tudi to metodo uveljavili v našem kmetijstvu. Tako z uporabo amonijaka kot anorganskih kishn bodo opravih letos še preizkuse na večjih silosih in konec poletja bodo že imeh konkretne rezultate in napotke za širšo prakso. JB Florjan Peperko — diplomirani agronom, vodja raziskovalnih na- log SAMOUPRAVNI SKLAD ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU iN PORABI HRANE Sredstva so preveč usmerjena v porabo Delegatom zborov Skupščine občine Ptuj je za sejo, ki bo 24. (DPZ) in 25. aprila (ZZD in zbor krajevnih skupnosti) le predložena tudi informacija o koriščenju in učinkih sredstev sklada za inter- vencije v proizvodnji in porabi hrane. V uvodu so navedeni splošni podatki, v katerih je med drugim navedeno, da je bil v letu 1982 uveden posebni republiški davek iz osebnih dohodkov delavcev po stopnji 6,4 "Io in na osnovi zakona Ustanovljen republiški samouprav- tii sklad. Sledeč temu je bil tudi v občini Ptuj ustanovljen Samoupravni sklad za intervencije ^.kmetijstvu in porabi hrane v ob- "^ini Ptuj. V nadaljevanju informacije je tiavedeno, za katere namene se t^smerjajo sredstva sklada, pred- vsem: v pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, zagotavlja- t^Je družbeno organizirane kmetij- ske proizvodnje, za delovanje ktrietijske pospeševalne službe ipd. ^ posebnih preglednicah so 'tavedeni prihodki in odhodki Počinskega samoupravnega sklada interventni ukrepi ter Podrobnejša ocena teh ukrepov. yo koncu je zapisano, da izkušnje ■kažejo, da je znanje odločibe^a Pomena za doseganje velikih P'"'delkov. Pri tem je zlasti Pomembno delovanje strokovnja- kov, ki morajo proizvodnjo ^ehno in odgovorno spremljati. ^ tej informaciji je razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj, na seji 28. marca in sprejel stališča, ki jih v celoti objavljamo. Izvršni svet ugotavlja, da so sredstva samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane preveč usmerjena v porabo, saj je po podatkih republiškega samoupravnega sklada skoraj polovica sredstev namenjenih za porabo (pitanje telet in za mleko), v občinskem skladu pa približno tretjina vseh sredstev. Nadalje, da dajemo premije tržnim proizvajal- cem namesto, da bi del sredstev usmerjali preko B programa kot vlaganja v nove zmogljivosti za večje tržno pridelovanje v zaseb- nem sektorju v obliki ugodnejših posojil. Prav tako so sredstva sklada preveč razdrobljena, saj želimo s sredstvi sklada pospeševa- ti številne dejavnosti. Zato si bo izvršni svet tudi v prihodnje priza- deval, da se sredstva republiškega in občinskega samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane uporabijo za manjše število intervencij, ki pa bodo proizvajalce spodbujale k večji tržnosti. Izvršni svet predvideva, da se v okviru razvitejših občin zadržujejo sredstva iz naslova 0,5 % prispev- ka iz osebnih dohodkov delavcev in se prek B programa usmerjajo v najrazličnejše namene, zaradi česar osnovni program samoupravnih skladov ni v zadostni meri spodbu- jan. Zato si bo izvršni svet tudi v prihodnjem obdobju, ob spreje- manju letnih dokumentov (dogo- vor in program) za pridobivanje intervencij, prizadeval za večje intervencije v okviru osnovnega programa. Izvršni svet in občinski komite za kmetijstvo, v skladu z odlokom o ustanovitvi in delovanju samou- pravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Ptuj ter o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985, dobro sodelujeta s samoupravnimi organi sklada. V SLOVO JANEZU ŠTEBIHU v ponedeljek, 9. aprila 1984, v lepem pomladnem jutru, ko so prvi sončni žarki obsijali griče Slovenskih goric, smo izvedeli novico, da je v 82. letu starosti nehalo biti srce dobremu in poštenemu krajanu Janezu Stebihu iz Sovjaka 2. O tem, da ^e bil priljubljen med krajani, so nam povedale rože, številni pogreb in množica ljudi ob njegovem odprtem grobu. Pred 4 leti smo z radostjo v srcu govorili, da Stebihova oče in mati praznujeta zlato obletnico svoje poroke in na tihem upali, da bosta čez 10 let proslavljala biserno poroko. Saj sta takrat bila še oba zdrava, posebno Janez, ki je bil vsa leta dober gospodar na svoji kmetiji, seveda s pomočjo žene Katarine. Pri delu na polju se niso opazila njegova leta. Največje veselje mu je bil vinograd. Vedno ga je z veseljem obdeloval in koristil svoje znanje, ki si ga je pridobil, kot mlad fant od svojega očeta. Spet bo prišla jesen in trgatev. Vendar ob petju slovenjegoriških klopotcev se bomo s solzo v očeh spominjali tebe Janez, ki te ni več med nami. Viki 8 - !Z NAŠiH KRAJEV 19. april 1984 - TEDNIK Dober den! Zdaj pa mi je ie zadosti totega kislega, mrzlega no dežovnega vremena. Gnes gdo van Jaz toto pismo pišem je sobota 14. aprila. Mrzlo je tak, ke še zdaj nesen dugih got doj sleka, na Pohorji pa je snoči sneg zapadna. Pa saj vete, kak provi pregovor za aprilsko vremen: Mere je pes, april pa ves . . . Samo, da je letos marčevsko vremen dosti lepšo no boj toplo bilo, kak je zdaj v aprili. Iz Marproga se mi je drgoč java s pismon , moj soimenjok Lujz, kije tam na začasnem uživanju svoje penzije, drgačik pa je provi slavček iz Slavšine. Med drugim tak piše: ,,To pred krotkin'sen se malo skozi Slovenske gorice voza no si v treh krajih odkup živine ogledna. Povsodik so ble drgočišje cene za kilo živega mesa. Kak more pač kdo koga natenoti. Vmes pa še prekupčevalci hodijo, da je še vejkša cenovna zmešnijada. Je pa že tudi tak bilo, da ie bilo tele težko oda ti. En icek je prelehki, drugi prežmeten, tretji nema prove forbe, strti bi moga rep naprej namesto vzodik meti... , Te pa toti icek, pujcek ali podobna mesnina pride v mesto na klin v mesnico. Samo na ceno pogledaš pa si že sit. Mesori, ki majo v glovi elektronske računalnike^pa so tudi provi mojstri. Ceno zveš pret kak se meso na vogi znajde. Lujz, pišeš, da že kumer lepšo vremen čokaš. Meni je že tudi zadosti totega zmrzovanja. Pa napiši nan še kaj na hec obr- njenega. Saj veš kak provi pregovor, da brez heca niso deca. Vidim pa, da se mlajše družine boj malo hecajo, saj je duže več familij, ki majo samo po enega otroka. Te pa srečno, pozdrovla tebe no brolce Tednika Lujz iz Marproga. Lujz! Hvala za pismo. Resen je tak kak pišeš. Na odkupnih postajah živine resen ne več je tele tisti, ki odovle ali tisti, ki kupuvle. Tista ta prova teleta na štirih nogah so pri tem še najbolj nedužna. Brez heca resen neso deca, kak pišeš. Deca so naša sreča no prihodnost, na žalost pa tudi čedalje vejkši strošek. Zato v toti draginji še boj velo pregovor: Zato se s kontracepcijo borimo, da s'^mi iz mesca v mesec preživimo. Srečno L UJZEK KAJ SO KUHALE NAŠE BABICE 26 priznanj za l(oristne predloge Kulinarični teden »Kaj so kuhale naše babice«, kije bil od 10. do 15. aprila v restavraciji Grozd, je »prinesel« 26 novih jedi. Njihova značil- nost je predvsem enostavnost in cenenost ter kaloričnost. Kuharice temeljne organizacije Gostinstvo Haloški biser so za ta teden predlagale kar 50 receptov, posebna komisija pa jih je izbrala 26. Vse pa bodo dobile denarno priznanje — 700 dinarjev — kar je skladno s pravilnikom o inovacijah v tej gostinski organizaciji. Dejansko sodijo ti recepti med koristne predloge, ki so v teh stabilizacijskih časih še kako dobrodošli. Počakati je potrebno le še na rezultate odzivnosti, potem pa bomo določena jedila, ki so jih gostje najbolje ocenili, lahko pokusili v neka- terih obratih. MG Uspešna akcija šole v Kidričevem Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo je v sredo, 11. aprila organizirala akcijo zbiranja odpadnega papirja, železa in drugih za našo industrijo uporabnih predmetov. Mladi so organizirali celo voz, kije od Kungote dovažal zbrano staro železo. Z manjšimi vozički in drugimi prevoznimi sredstvi pa so zbirali papir, predvsem časopisni. Akcija je odlično uspela, saj so zbrali veliko časopisnega in drugega odpadnega papirja in čez 3500 kg stare pločevine in železja, celo ohišje fička. Še mnogo večji uspeh pa bi bil. če bi občani dali šolarjem vso tisto odvečno kramo, ki jim dela napoto na podstrešjih in v kleteh. Zbrani kupi pločevine in železja na prostoru ob šoli v Kidričevem Upajmo, da bodo pri podobnih akcijah občani, zlasti še starši učencev bolj pomagali, da bo njihova akcija še uspešnejša. Kljub temu so se učenci v akciji odlično izkazali, očistili okolje, z zbranim materialom pa zagotovili tudi precej surovin za našo industrijo. Zbrani papir so začasno spravili v avlo šole, železje in drugi material pa na prostoru zunaj šole. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Komisija za delovna razmerja OŠ Leskovec pri Ptuju razpisuje dela in naloge: 1. Učitelja za MA-FI — PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. Učitelja za nemški jezik — PRU za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom. 3. Učitelja za ZG-ZE — PRU - za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom. Pričetek dela 1. 9. 1984 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa, O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. OBČINSKI KVIZ TITO - REVOLUCIJA - MIR v sodelovanju z osnovno organizacijo ZSMS v krajevni skupnosti Olga Meglic Ptuj je občinska konferenca ZSMS Ptuj v soboto 14. aprila dopoldne v domu občanov na Vičavi izvedla občin- sko kviz tekmovanje pod naslo- vom TITO — REVOLUCIJA — MIR. V konkurenci osnovnih in srednjih šol ter osnovnih organiza- cij mladih iz krajevnih skupnosti se je tokrat pomerilo 10 ekip, ki so odgovarjale na pisna vprašanja. Mladi so pokazali precej znanja, med osnovnošolci pa je bil naj- boljši Tomaž Pliberšek iz 0§ To- ne Znidarič Ptuj, pred Jožetom Milošičem in Marjanom Vindišem — oba iz 0§ Ivan Spolenak na Bregu. Med ocenjevanjem odgovorov udeležencev kviza je govorila borka Fanika Vauda. Med srednješolci je dosegla prvo mesto Darja Habjanič pred Zinko Sori — obe iz Ekonomske srednje šole. Tretje mesto pa je pripadlo Stanetu Kranjcu iz Srednje kmetij, ske, kovinarske in metalurške šole v Ptuju. Vsi prvi trije uvrščeni v obeh konkurencah bodo zastopali mlade Ptujčane na regijskem istoimen- skem kviz tekmovanju, ki bo to soboto, 21. aprila v prostorih 0§ Olga Meglic Ptuj. Med odmorom, ko je posebna komisija ocenjevala odgovore mla- dih tekmovalcev, je borka Fanika Vauda govorila o poti Kozjanske čete o dogodkih v NOB, ter o revolucionarni poti Olge Megličeve. M. Ozmec Za lepši zunanji videz gledališča Zveza kuhurnih organizacij občine Ptuj, ki je od kulturne skupnosti prevzela letni prireditveni prostor. Narodni dom in gledališče, je v tem mesecu že začela urejevati zunanjost zgradbe, ki se je nekdaj ponašala z značilnim neorenesančnim pročeljem s portikom in kipom Melpomene na vrhu. V zadnji vojni pa je bilo gledališče predelano in je dobilo sedanjo pusto nemško fasado. Tako bo tudi ta del Slovenskega trga imel nekoliko GledalBče že dobiva lepšo zunanjost. Foto: I. Ciani lepšo podobo, gledališče pa več možnosti, da urejeno bo tudi njegova notranjost. Le-lo smo pred leti sicer obnavljali, vendar le dvorano, oder pa je ostal tak kot je bil. Lani je sicer dobil novo konstrukcijo in tla, čaka pa še ves tehnični del, ki je med najbolj zastarelimi, oziroma celo nekateri vaški odri imajo boljšo razsvetljavo in ozvočitev. V gledališki zgradbi, v Murkovi ulici v Ptuju pa se bodo kot kaže umaknila tudi sedanja Merkurjeva skladišča, saj je ta del mesta v celoti namenjen manjšim lokalom. Srečanje folklornih in tamburaških skupin bistriške občine v nedeljo, 15. aprila popoldne je bilo v Domu kuUure v Crešnjevcu že četrto tradicionalno srečanje folklornih in tamburaških skupin občine Slovenska Bistrica. Letošnjega srečanja se je udeležilo skupno deset skupin, kjer so prevladovale folklorne skupine iz raznih krajev. Srečanje, v povsem napolnjeni dvorani doma kuhure v Crešnjevcu je v celoti opravičilo pričakovanja, ki so bila predvsem oceniti dosežene rezultate v smeri nadaljnjega razvoja te oblike kuhurne dejavnosti v občini in drugič predstavitev pridobljenega znanja na področju ohranjanja domačih folklornih vrednot širšemu krogu občanov. Med zelo pomembnimi momenti takšnih srečanj pa je tudi izmenjava delovnih izkušenj skupin iz raznih krajev občine, saj se le te, v raznih življenskih okoljih srečujejo z dokaj neenakimi težavami, med katerimi so v ospredju pomanjkanje potrebnih finančnih sredstev, predvsem za nakup primerne opreme in tudi težave z zagotavljanjem prostorov za vadbo in oddaljenost članov skupin od krajev vadbe. Srečanja v Crešnjevcu se je udeležila samo ena tamburaška skupina. Prav na področju povečanja števila tamburaških skupin pa si Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica, ki je tudi nosilec aktivnosti in organizator vsakoletnih srečanj folklornih in tamburaških skupin, prizadeva doseči večjo številčnost. Sedaj v bistriški občini aktivno delujejo samo dve tamburaški skupini. Spodbudno pa je ob tem spoz- nanje, da je največ folklornih skupin prav na osnovnih šolah, kar daje upanje tudi za razvoj te kulturne dejavnosti v občini. Viktor Horvat Skrb planincev za „veiikonočnice" Ljubitelji planin, še posebno pa tisti, ki se bodo v pomladnih dneh odpravljali na Boč, so v teh dneh priča enemu redkih naravnih lepot. Te dni se je na Boču razcvetel eden najlepših planinskih cvetov imenovan ,,velikonočnica". Zal te^ cveta tudi na Boču ni več v izobilju, pa zato planinci, člani PD Poljčane,"kf skrbijo, da cvet ne bi izumrl, prosijo vse obiskovalce, da cvetov ne'bi trgali, saj so povsem prepričani, da so najlepši prav v naravnem okolju. Njihovo prepričanje pa bodo delili tudi vsi obiskovalci Boča, ko se bodo srečali s cvetovi, na poti do planinskega doma kot tudi naprej v smeri razglednega stolpa. Viktor Horvat KS DORNAVA Strojna lopa že pod streho V šestih mesecih je zrasla strojna lopa v Dornavi. V njej bodo člani strojne skupnosti ,,shranjevali" stroje, ki so bili dosedaj deponirani pri kmetih. Člani strojne skupnosti, teh je po besedah Alojza Valenka, predsednika odbora za kmetijstvo v KS Dornava blizu 30, so pri gradnji lope v mnogočem pomagali. Udarniške akcije so bile dobro obiskane, vsakič je sodelovalo od 20 do 30 članov; priskočile so tudi kmečke žene. Tako je bila vsaka akcija tudi ,,vaško" veselje. Stroji že pod skupno streho foto: Ivo Ciani Dokončnega obračuna o tem, koliki so stroški gradnje še ni. Alojz Valenko je povedal, da je bilo skupno 855 udarniških ur, poleg tega še 100 traktorskih ur; člani so prispevali les za ostrešje. V akcijah so sodelovali kmetje iz Dornave in Mezgove, pa tudi iz Mostja, saj tamkajšnji kmetje prav tako uporabljajo te stroje. V pripravah na gradnjo ni šlo gladko, zmagal pa je razum. MG Razstava o slovenski pesnici Ob 40-letnici nasilne smrti in žrtve nemškega okupatorja Anice Cernejeve, slovenske pesnice in borke za pravičnejšo družbo, prireja Ljudska in študijska knjižnica Ptuj razstavo ,,Slovenske pesnice," ki bo odprta v prostorih študijskega oddelka od 23. aprila do 19. maja 1984, vsak dan od 8. tio 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Ker se je pesnica v svojih pesmih dotikala socialnih problemov Haloz in Slovenskih goric, poleg tega pa bodo še razstavljena glavna dela ostalih slovenskih pesnic, je razstava le toliko zanimiva, da si jo bo vredno ogledati. Vstop je seveda prost. £ J TEDNIK -ap^" KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Že po dveh letih dela prvi uspeh Letošnje VII. srečanje gleda- liških skupin občine Ptuj je bila ponovno priložnost, da vidimo in slišimo — kaj se na naših odrih dogaja, kakšna dela izbirajo lju- biteljske gledališke skupine, kaj so naredili režiserji in člani ptujske gledališke komisije — skratka: Kje smo? Iz prikazanega, sodelo- valo je sedem skupin in posa- meznikov, lahko pohvalimo izbor del. kije veliko aktualnejši in tudi zahteven, pa še to. da so se neka- teri zelo potrudili. Ob tem pa ne moremo mimo .scenskih in kos- tumskih pomanjkljivosti, ki so v veliki meri odvisne od velikosti odrov na katerih so premierne predstave in materialnih mož- nosti društva ali sekcije. Nena- zadnje pa tudi od tega — koliko režiser pozna delo. ki ga je postavil na oder. kako se posveča jeziku, igri in podobno. O vsem tem je tekla beseda na pogovorih, ki so bili po predsta- vah v ptujskem gledališču, vse to pa so tudi težave, ki se pojavljajo iz leta v leto. od skupine do skupine. Ob tem pa je tudi kakšna svetla točka, kakšno presenečenje — kot bi letos lahko zapisali za igralce od Lovrenca na Dravskem polju. Pod vodstvom režiserke Majde Vodušek so se lotili aktualnega Partljičevega teksta Moj ata so- cialistični kulak in po sklepu ko- misije, ki sije predstavo ogledala, bodo ptujsko občino zastopali na področnem srečanju v Gornji Radgoni. Obiskali smo Lovrenčane, da nam sami na kratko predstavijo delo v društvu in gledališki sekciji. Podpredsednica društva Anica Kozoderc pravi: »Delo v društvu ie zaživelo spet pred kakima dvema letoma. Že lani smo pripravili gledališko predstavo, letos pa. kot kaže še uspešnejše. Imamo recilaciisko in gledališko sekcij- ki nadaljujeta včasih /elo aktivno kulturno delo pri Lovrencu. Težko je reči — zakaj smo lako dolgo mirovali, naši' nahiga paje. da delo .še bolj o/i\inio in da |iritegnemo tudi nekdaj aktivne danes pa že ne- koliko starejše krajane, ki nam lahko veliko pomagajo in od ka- terih se lahko tudi česa naučimo. Materialni pogoji niso najbolj- ši, težave imamo tudi s prostori pozimi, računamo pa. da bomo z denarjem, ki smo ga prislužili uredili najnujnejše, uredili dvo- rano, kupili reflektorje in podob- no. Uspeha smo zelo veseli, zlasti še. ker ga nismo pričakovali.« Režiserka Majda Vodušek: >> Lanskoletna igra francoskega avtorja Odkritosrčna lažnivka nam seveda ni bila tako blizu kot domače. Partljičevo delo. Najprej v tekstu nisem našla tistega pra- vega sporočila. Ko pa sem ga prebrala nekajkrat, mi je bil ved- no bolj všeč in tudi posamezni liki \ njem. njihovi značaji — laki^kot jih \sako vaško okolje pozna. l)(>mačc občinstvo je delo sprejelo zelo hvaležno, pa tudi na gosto- vanjih smo igrali pred polnimi dvoranami z izjemo Kidričevega. Skupina igralcev in drugih sodelavcev — članov PD Lovrenc, ki sode- lujejo v predstavi Moj ata socialistični kulak. Foto: M. Koltak. Bili smo veseli vabila za občinsko srečanje, še bolj pa. ko smo zve- deli, da smo izbrani za področno prireditev v Gornji Radgoni. To nam je bilo največje priznanje za trud in tisto, kar smo pokazali . . .« Tajnica društva Breda Križan nam je povedala, da je bilo v za- četku vključenih okrog 30 članov, letos paje to število spet nekoliko poraslo, čeprav menijo, daje vsaj kakih petdeset krajanov takih, ki bi jih radi vključili v delo in ki so jjh tudi povabili na letno konfe- renco. Pogovarjali smo se tudi s tremi člani dramske sekcije, ki vsak s svojega stališča gledajo na delo v prosvetnem društvu in kar dva sta takorekoč začetnika. Fredo Bau- man meni: »Moram reči. da smo imeli nekoliko pomislekov pri iz- boru dela. ker ga ravno v tem času igrajo mariborski gledališčniki, mi pa smo seveda z veliko bolj skromnim znanjem in izkušnjami, kar osem nas je novincev. Delo nam je bilo všeč in zato smo se ga tudi lotili. Igram nagajivega kmečkega fantiča Tinčka, ki po svoje kritizira tisti čas in dogodke v njem.« Stanko Rihtarič: »Vloge nam je razdelila režiserka in meni je, kljub temu. da sem star šele 24 let pripadla vloga Ata. Po začetnih pomislekih — ali bom to zmogel ali ne. sem se nekako ujel in kot kaže tudi zadovoljivo odigral kar precej starejšega kmečkega možakarja. Prvič sem bil na odru pred kakšnimi šestimi leti in pri- znati moram, da sem letošnjega uspeha vesel. Za vse nas je to ve- liko priznanje in tudi obveza, da svoje poslanstvo dobro opravi- mo .. .« Zdenka Frank: »Igram učite- ljico, ki poučuje nagajivega Tin- čka. Malce sem sicer oklevala, če bi sodelovala ali ne. na koncu pa so me vseeno prepričali in danes sem zadovoljna, da seje vse lepo izteklo.« Naj ob koncu zapišemo še, da so imeli Lovrenčani kar dve predstavi v Ptuju — prejšnjo sredo in četrtek, v ponedeljek — 16. aprila so se udeležili tudi po- dročnega srečanja v občini Gor- nja Radgona. Nastopili so v kul- turnem domu v Apačah. mš Umetnostna galerija išče likovna dela nastala med obema vojnama Mariborska Umetnostna galerija želi prepla- viti svoj jubilej, letos poteka namreč trideset let od ustanovitve tega štajerskega hrama lepih umetnosti, s študijsko zasnovano razstavo, ki bo osvetlila likovno preteklost v Mariboru in nje- govi okolici v časovnem okviru od 1918 do 1941. V omenjenem času je mariborsko likovno življe- nje povezano predvsem z delovanjem dveh likov- nih društev — ,,Groharja", ustanovljenega 1920. leta in njegove naslednice ,,Brazde", kije kasneje skupaj z ,,Umetniškim klubom" delova- la vse do izbruha druge svetovne vojne. ,,Gro- har" in kasneje predvsem ,,Brazda" sta pod svo- jim okriljem združevala tudi likovnike s ptujske- ga območja, zato smo prepričani, da se v Ptuju in okolici skriva vrsta likovnih del, ki bi dopolni- la mozaik štajerske likovne tvornosti med obema vojnama. Obe vojni vihri sta brez dvoma zabri- sali sled za velikim številom umetnin, nekatere pa so v tej polovici stoletja tudi zamenjale lastni- ke, zato bo odkrivanje ali pa obnavljanje likov- nih sledov tega časa temeljnega pomena za uspe- šno akcijo. ' Tako se obračamo na lastnike del naslednjih avtorjev, ki so se v omenjenem obdobju udeleže- vah razstav klubov ,,Grohar" in ,,Brazda": Vik- tor COTIC, Anton GVAJC, Ivan NAPOTNIK, Vera SIMONiC-BLUMENAU, Oskar PISTOR, Franjo STIPLOVSEK, Ivan KOS, Nikolaj PIRNAT, Nande in Drago VIDMAR, Avgusta ter Henrika SANTEL, Lojze ZAGAR, Ante TRSTENJAK, Jože ŽAGAR, Janez MEZAN, Karel JIRAK, Albert SIRK, Franc RAVNIKAR, Vladimir STOVIČEK, Albert SARNIC, Zoran MUSiC, France MlHELlC, Franc KOSiR, Maks KAVČIČ, slikarja talca Lojze SuSMELJ in Franjo GOLOB, Klavdij ZORNIK, Branko ZINAUER. Vljudno prosimo, da nas o lastništvu obvesti- te na naslov: UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 ali telefonično na številko 21-771. Breda llich-Klančnik, kustos IZ MUZEJSKE FOTOTEKE ,,. . . na desno je mala kasarna, tudi masivna stavba iz starih ča- sov ..." (J. Felsner: Ptuj in nje- gova okolica, 1895, str. 69) ,,Mala kasarna" si je prislužila ime, ko se je v njej naselila invalid- ska uprava. Le-to je leta 1750 usta- novila Marija Terezija, da bi go- spodarsko oslabelemu mestu vsaj malo pomagala iz zadreg. Stavbo, v katero so se leta 175l vselih invalidni vojaki, so sezidali leta 1588, ko so se zaključevala velika utrdbena dela na Ptuju. Proviantna hiša štajerskih de- želnih stanov je bila sestavni del teh utrjevanj. Nad glavni vhod so namesti- li velik štajerski deželni grb. Zgradba se je dvigala tri nadstropja visoko in je sodila med večje hiše v mestu. V času razširjenega protestantizma so bile tu v letih 1603—1610 protestantske pridige in protestantska šola. Proviant- na hiša je bila v lasti deželnih stanov do leta 1754, čeprav so jo invalidni vo- jaki zasedli že leta 1751. Vojakom je kmalu začelo primanjkovati prostora,' pa so leta 1760 ob današnji Bezjakovi ulici prizidali Se trakt z oficirskimi j stanovanji. Ko je bila leta 1860 invalidska uprava ukinjena, je tako malo kot veliko kasarno zasedlo vojaštvo, delno pa so v njih uredili stanovanja. Današnja Bezjakova ulica pred letom 1905. Pod cerkvenim platojem je ,,mala kasarna". Foto Johann VVinkler, Ptuj. Fototeka kulturnozgodovin- skega oddelka PMP št. F 2117. Na začetku tega stoletja so začeli razmišljati o ureditvi novega trga. Za mestno tržnico je dotlej služil kar današnji Slovenski trg. Novi trg pa naj (i bil vzhodno od proštijske cerkve, na mestu rnale kasarne. Odločitev najbrž ni bila ravno lahka. Pri slikarju Alojzu Kasimirju so leta 1905 naročili veli- ko topografsko risbo tega prostora. Kasimir je risbo naredil tako, da se je dalo risbo male kasarne in drugih, rušenju namenjenih hiš odstraniti iz osnove. Tako so se mestni očetje laže odločali za ali proti rušenju. Istega le- ta so podrli malo kasarno, Hlebovo in Kropfovo hišo ter obe beneficiatni hiši. Današnji Titov, nekdaj Tyršev trg je bil dokorčno urejen šele leta 1923. Marjeta Ciglenečki Gallusove značke središkim godbenikom Na predvečer praznika KS Središče ob Dravi je bila svečana akademija, na kateri so središkim godbenikom podelili Gallusove značke in priznanja Zveze kulturnih skupnosti Slovenije. Zlate značke so prejeli: Avgust Dovečar, Karel Kocjan, Rudolf Kocjan, Martin Rakuša, Karel Savora, Ivan Lovrec, Jože Krajnc, Franc Skrjanec in Franc Petek. Srebrni Gallusovi znački sta prejela Otmar Medik in Danilo Žerjav, bronaste značke pa je skupno prejelo nad 20 godbenikov iz Središča. — u Kulturna gostovanja v ormoški občini Igralska skupina kulturnega društva iz Ljutomera je v soboto in nedeljo gostovala na območju občine Ormož s komedijo ,,Smrt pred- sednika hišnega sveta". V soboto, 14. aprila ob 20. uri so gostovali v domu društev v Obrežu, v nedeljo ob 15. uri pa v zadružnem domu pri Veliki Nedelji. V petek, 13. aprila ob 20. uri pa je bil v domu kulture v Ormožu koncert, ki sta ga pripravila in izvedla sindikalni moški pevski zbor Primat iz Maribora in ženski pevski zbor KUD Slovenska Bistrica. — u JE MIŠ MOŠKEGA SPOLA? JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (147) ,,V novoletni naglici sem kupila za svojo triletno vnukinjo Ano priloženo slikanico (Luko Palje- tak, Mačke vrtitačke). Ime preva- jalca, znanega slovenskega pesni- ka, mi ie bilo zagotovilo, da je tokrat prevod dober, pisan v le- pi slovenščini. Pa kakšno razočaranje! Sprašujem se, kako je mogoče, da že naše najmlajše zastrupljamo s tako slabo sloven- ščino. Menim, da moramo boj za slovenščino začeti že pri naših najmlajših, ne šele pri ,jedrih." (M. Z., Ljubljana.) V prevodu je res veliko ,,cvetk". Takoj prva beseda prve kitice ima napačno naglasno znamenje ibM je namesto bila), čeprav je večinoma vendarle pisana prav (podobno je temin namesto teman). V isii kitici je tudi malo navadna beseda gospfca (zaradi rime z Mica). SSKJ označuje gospK:a z ,,zastarelo", torej se izraz slabo prilega muci, ki živi ,,a la mode" (brez naglasnega zname- nja na a), ,,se šmira", ,,par- fumira" in ,,spremlja (. . .) vsak novi trik" ter je sploh ,,strašno šik". (Prevzete in citatne besede za enkrat puščamo ob strani.) Na drugi strani slikanice nas preseneti mLš Riš (pač rima), in ta miš je moškega spola kot v srbohrvaškem jeziku (in ponekod na slovenskem vzhodu). Če je prevajalec hotel moško obliko, bi si jo bil lahko prikrojil po manjšalno-ljubkovalni miški, in potem bi ta mišek lahko bil Rižek. Tudi naglasno mesto bradfca ni dobro (prim.. SSKJ PRI bradica: nosil je črno kozjo bradi- co). Težko se sprijaznimo s tem, da bi v isti kitici isti miš hkrati je- del in jel (šepava pesniška svoboščina licentia poetica). Težava z veliko začetnico: ,,je mačka rekla Hvala in še poljub mu dala". Pa spet naglasno mesto: najezil namesto naje/il. Morda bolj običajno kot zlakuten z rimo aboten bi bilo zlakoten (kar pa se- veda ne da prave rime). Od marsi- česa drugega navedimo še vilice v pomenu .čeljust', pa neznani pomen besede mrkati (Ta miš nenehno mrkal je in smrkal). Kajšele je veselo dvakrat pisan skupaj, v finalu ,,pesnitve" pa enolično rimanje tudi neznanih glagolov, ko je namreč miša ,,vse stezalo /drezalo / ščipalo / pipalo / frčalo / štrcalo / buskalo / cuckalo", in sicer od smeha, med- tem ko nas kar od žalosti stiska. Slikanica se končuje s čudovito vr- stico ,,in kajpada tako ni nič bi- lo". Seveda ne, nič dobrega, sla- bega pa še in še. To je res bilo in je ,,žalostno, da nikoh tako". Slabi prevodi za mlade bralce pri nas niso ravno redki, toliko večja je torej škoda, ki jo delajo zdrave- mu jezikovnemu čutu. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. -MITJA MERSOL- 9. nadalje\anjc V začetku leta 1849 sta z ženo poskušala ustanoviti lastno agencijo, i/ pariškega tiska sla zbirala novice, jih prevajala v nemščino in pošiljala na roko pisane izvode morebitnim strankam v nemških državicah. Toda *^tvar ni stekla in odpoto\ ala sla v Aachen. Tam seje Reuter spet zaposlil v hanki S svojimi bančnimi m novičarskimi i/ku.šniami |e potem v Aachnu šc enkrat poskušal ustanoviti servis s poslovnimi in finančnimi ini. i macijami. Evropo so pretresali viharni dogodki, zaradi katerih so b-U- politične m gospodarske razmere zelo napele. Bankirji, investitorji in irgmci so nujno potrebovali verodt>siojne informacije o finančnih za- dc\ah in nosKnnih 'okovih. Zato je Reuteriev .>inštitut<' (tako se je prvotno imenovala agencij;;) lahko našel svoj prostor v poročevalskem '^vetu. ki sta ga vodili agenciji Havas in Woltf. Ko so oktobra 1849 potegnili prusko državno telegrafsko linijo iz l^crlina v .Aachen. je to Rcuterju omogočilo, da je po hitri poti začel 'iobivati finančna, nosknna poročila in cene iz Berlina. Te je za provizijo prodajal aachenskim bankirjem in trgo\cem. Hkrati je novicam iz f^erlma dodajal še poročila, kijih je po železniški pošli dobival iz Kolna. Ani\\erpna. .Amsterdama in Bruslja, skratka iz mest. kjerje tudi že našel *^iranke za svojo agencijo. Reuter je po približno d\ eh letih ugotovil, da .Aachen očitno ni več primerno mesto, če hoče razširili svojo poročevalsko dejavnost. Zato je Pi^leti 1851 /aprl svoj aachenski inštitut in se priseli! v I.tmdon. Tamje 10. <^ktobra 1851 najel dve sobi v kraljevski borzi in na vrata pribil plo.ščico preprostim napisom »Mr. Reuier"s Office«. Tako seje znašel v najožejm središču londonskega oziroma aniilcškesia poslovnega sveta. Približno mesec kasneje so položili prvi kabel n-.^d Rokavskim prelivom med Dovrom in Calaisom. S tem seje britanski telegraf povezal z linijami na evropski celini. Reuter je to seveda izrabil. Na kontinentu je kmalu poiskal množico dopisnikov, ki so mu vsa najnujnejša in najnovejša poročila pošiljali po novem telegrafskem kablu. Navezal je tudi prija- teljske in poslovne odnose z agencijama Havas in \Volff V Londonu se je kmalu uveljavil in si nabral kopico strank med tamkajšnjimi bančnimi. trgONskimi ustanovami in borznimi agenti. Tem ie dvakral na dan pošiljal najnovejše \ esti iz Fvrope. na celino pa poročila iz k)ndonskega p(-slo\ nega življenja. Rcuterje\a agencija se je polagoma širila. Reuter je kmalu tudi poskrbel, da je začel dobivati poročila iz Indije. Jave. Kitajske in od drugod z Daljnega vzhoda. Te novice so potovale z ladjo do Sueza in Marseilla. potem pa so jih teleerafirali v London. Leta 1857 je začel no parnikih pošiljali novice nev\yorškemu Associated Pressu. Leto dni kasneje pa je postal v New York svojega agenta, ki je lam zbiral in obdeloval poročila .AP in jih pošiljal v London. TIVIFS NF MARA REUTFRJA Podjetni Reuter je že od vsega začetka načrtoval, da bi razširil poslovne novice in jih dopolnjeval s političnimi in splošnimi. Takoj koje v Londonu ustanovil urad.je potrkal na vrata pri Timesu. kije tedaj že užival ugled najboljšega dnevnika, in se mu ponudil kot dobavitelj poslovnih in splošnih novic. Toda pri Timesu so ga hladno zavrnili. Takrat so londonski dnevniki imeli svoje dopisnike iz tujine in niso bili naklonjeni temu. da bi svoja »ekskluzivna« poročila zamenjali z Reu- tcrjevimi. ki bi veljala za vse naročnike. Toda Reuter seveda ni odnehal in leta 1858 je naposled le prepričal Jamesa Granta. zahvnika londonskega Morning Advetiscrja. kije bil za Timeson drugi največji dnevnik po nakladi, daje Reuterjevi agenciji dovolil, da mu je za pcnzkušnjo dva tedna zastonj pošiljala vesli. Reuter seje dobro odrezal in postal redni oskrbovalec Adverliserja z novicami. Grantovemu vzgledu so kasneje sledili šc drugi londonski dnevniki. Fdinole Times je bil nepopustljiv. Ko se je proti koncu petdesetih lei Fvropa povezala z Ameriko s severnoatlantskim kablom., je pcmen Rcuierjevc agencije še bolj nara- sel. Tedaj je tudi Mowbry Morris, manager Timesa. začutil, da bi bila Reuterjeva telegrafska poročila o ameriškem »denarnem trgu« bržkone dobrodošla tudi Timesu. Takrat je moral namreč Times za vsako b'"sedo poročala, ki mu gaje poslal njegov nevvvorški agent, plačati astronomsko vsoto dveh funtov (skoraj 10 dolarjev). Takšno vsoto je moral plačevati seveda tudi Reuter. toda to je še vedno počel z dobičkom, kajti vsa ta poročila je potem razpečeval naprej in dobil za vsako besedo od svojih strank po pet šilingov (približno dva dolarja in pol). Kerje bilo Rcuterju veliko do tega. da tudi Times postane njegov naročnik, je Morrisu nastavil vabo z mamljivo ponudbo: Times bi dobival vsa Reuterjeva poročila po polovični ceni. če bi časopis na svojih straneh navedel, da gre za Reuterjevo poročilo. Morris seje nekaj časa obotavljal, toda na.'adnje je le privolil in sklenil pogodbo z Reuterjem. Kljub temu pa velja reči. da jcTimes tudi poslej zelo redko in čimmanj opazno uporabljal Reuterjeva poročila. Nadaljevanje prihodnjič ZAKAJ SO ČASOPISNE STRANI TAKO VELIKE? Večina današnjih časopisov (vključno z Delom) ima velike strani, prave »plahte«. Vzrok za to':' Sedanji obseg časopisnih strani (z izjemno tabloidnihjje posledica posebnega časopisnega davka, ki so ga uvedli v Angliji leta 1712. Obdavčena je bila vsaka stran posebej. Lastnik časopisa je seveda plačal nižji davek, če je uporabil manj strani, ki pa so bile po obsegu večje. Vzporedno s tem so se razvila tudi takšne tiskarne in vsa grafična tehnologija. Seveda pa je danes obseg in število strani odvisno od »davkov« sodobnosti, med drugim tudi od pomanjkanja in vi- sokih cen rolo papirja. 10 - NAŠI DOPISNIKI 19. april 1984 - TEDNIK MLADI GLASBENIKI NA POHODU Pojavila se je (spet) Atlantida! Fantje so prebrali znanstveno fantastično knjigo z naslovom Atlantida, bila jim je všeč in odločili so se tako poimenovati. Bila pa je Atlantida tudi celina, ki je nekoč povezovala Evropo in Ameriko in je kasneje izginila . . . Zdaj se je spet pojavila, s petimi prikupnimi in i>muzikalno na- vdahnjenimi« fanti. To so: Dani Tement, igra bas kitaro (zaigra pa vam še na številne druge instru- mente). Darko Plohi, ki »šiba« na solo kitaro (in ga boste spoznali po očalih), Bojan Peklar s simpatič- nim glasom in ritem kitaro. Dušan Peklar. ki se med igranjem naga- jivo smeji izza svojih orgel (kla- viature), najbolj »udaren« član skupine pji je Andrej Šmigoc z bobni. Dva izmed njih sta še, osmošolca iz osnovne šole Mar- kovci, ostali pa obiskujejo razhčne srednje šole v Mariboru, njihova povprečna starost (mladost) je 16 let. Ce še vedno velja rek. da iz majhnega raste veliko, potem bodo ti najstiniki nekoč še veliki glasbeniki. Vsi, razen bobnarja, ki pa že od nekdaj tolče po bobnih (in po vsem, kar mu pride pod roke) so obiskovali ali še obisku- jejo glasbeno Šolo. tako da pri ig- ranju s pridom uporabljajo pri- dobljeno glasbeno znanje. Obiskala sem jih na njihovih vajah, ki jih imajo običajno ob sobotah popoldne, saj se sicer za- radi šolskih obveznosti ne morejo sestajati. Vadili so tako zavzeto, kot da bi »šlo zares« in bi njihovo igranje spremljalo veliko poslu- šalcev. Bojan, Dani in Darko so pričeli igrati na kitare in prepevati že na šolskih prireditvah, takrat so jim bili najbolj všeč The Beatles in njihove skladbe še vedno zelo radi :)redstavijo poslušalcem. Lansko eto so osnovali svojo skupino in pričeli vaditi .. ., obenem so ku- povali instrumente in se pripra- vljati na letošnji prodor na ptujsko glasbeno sceno. Igrajo trenutno popularne pesmi, so torej pred- vsem reproduklivna skupina, če- prav e hkrati zavedajo, da bodo le s s C o lastno glasbo lahko dalj časa i)risotni med poslušalci, gle- dalci, plesalci. . . Trenutno že igrajo eno lastno pesem, ki jo je napisal Dani. O mladi ljubezni pojejo v njej, o svojih čustvih, ki bo zaljubljenim deklicam gotovo všeč (Dekleta ne zamudite naslednjega nastopa Atlantide, pesem je namreč naj- lepša sredi pomladi, ko . . .). Drugo skladbo pravkar vadijo in prepričani so. da bodo našli svoj stil igranja. Pogovarjali smo se o nastopih in vsi so se nekam skrivnostno nasmihali. Začelo se je namreč nadvse spodbudno z drugim mestom na prireditvi »Pokaži kaj znaš« v Dornavi. Na podobni prireditvi v Gorišnici so bili že zmagovalci, pred nedavnim so igrali že na mladinskem plesu v Markovcih, pa na prireditvi v osnovni šoli Gorišnica. Mladi so jih povsod lepo sprejeli in to jim daje še več volje za vaje. Načrtov, kaj vse bodo še nare- dili, imajo veliko. Najpomem- bneje pa je. da jih spozna čim več ljudi, radi bi si kupili še manjka- joče dele ozvočenja, ugajali dek- letom in očete še naprej uspešno Pet prikupnih, muzikalno navdahnjenih fantov z zvenečim naslovom skupine »Atlantida« Foto: M. Ozmec prepričevali, da jih vozijo na na- stope .. . Fantje bodo zaigrali tudi na prireditvah ob prihodu štafete mladosti v Ptuj. Do takrat pa bodo vadili, skladali nove pesmi in ob- iskovali šolo (od honorarjev zaenkrat še ne morejo živeti). SLAVICA PIČERKO Nov odbor SKPD Sava v Frankfurtu/M V četrtek. 22. marca se je v društevnih prostorih Slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava v Frankfurtu/M sestal novoizvoljeni odbor in ponovno izbral za predsednika JANKA ŽEMLJICA. 17- članski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor pa se bosta v tej mandatni dobi trudila dati rojakom na ožjem in širšem območju Frankfurta v ZR Nemčiji vrsto kulturnih dobrin, možnosti udejstvo- vanja v športu in srečavanju piknikih, izletih ipd. Združeni v okviru Save smo »Domovina v malem«, v sleherni misli in besedi ob njej. Dragica Nunčič-Turk Člani kulturne sekcije Save na eni od vaj, sekcijo vodi učiteljica Dragica Nunčič-Turk ___ ..KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE" Cirkulane, prelepi kraj na obron- kih Haloz. Kraj, kjer imajo doma- la vse. Imajo lepe ceste, vodovod, samopostrežno trgovino, šolo, vr- tec. To je kraj, kjer živijo ljudje, ki vedo kaj pomeni trdo delati, ljudje, ki si kljub zdelanosti od iz- redno trdega življenja želijo kul- turnega življenja. Cirkulane so kraj, kot jih je najbrž še več, le da tu nimajo prosvetne dvorane. In tu se začne naša zgodba. Lahko bi rekh, da zgodba, o ka- teri pišem, nikakor ne sodi v seda- nji čas. Cas štirideset let po osvo- boditvi. Pa vendar. V nedeljo, 8. aprila 1984 smo doživljali ljubitelji gledališke dejavnosti ob, lahko re- čem lepi predstavi ,,Kadar se žen- ski jezik ne suče". Toda dvorana sama in z njo improvizirani oder sta dajala občutek, da smo nekje na začasno osvobojenem ozemlju. Tu je v zraku lebdela mora, ki naznanja, da vse le ni tako kot bi moralo biti. Ko sem bil pred štirinajstimi dne- vi v Cirkulanah, je vse kazalo, da premiere ne bo. Kljub temu, da so bili v ta trenutek vloženi skoraj tri- je meseci nesebičnega dela, odpo- vedovanja. Zakaj? V Cirkulanah namreč nimajo od- ra, na katerem bi lahko pripravlje- no igro tudi igrali. Prosvetna dvo- rana, ki je včasih v Cirkulanah bila, to ni več, ker ima v njej osnovna šola Maksa Bračiča telovadnico. V zameno za to telovadnico pa je šo- la dala na razpolago telovadnico v šoli. Tu je bil tudi oder. Resda mali. Toda bil je oder. Zal pa sa- mo za 200-letnico šolstva v Cirku- lanah in še kakšen dan po njej. Pozneje pa je ta oder zgorel v šol- ski peči. Obljuba, da bo šola oder ponovno postavila, ni bila realizi- rana v roku, ko je bil dan dramski sekciji. Krajevna skupnost je ponudila okoli 100.000 din kot pomoč za postavitev odra, ki bi služil za na- stope domačim sekcijam, kot so: dramska sekcija, tamburaška ter mešani pevski zbor. Sola je to po- moč odklonila, da pa bo oder kijub temu stal? Zakaj odra še vtdno ni, in kako naprej, bo morala biti to- čka dnevnega reda skupne seje vseh, ki jim nikakor ni in jim ne sme biti vseeno, kakšna bo nadalj- nja usoda ljubiteljske dejavnosti v tem kraju. Priča smo izredne vztrajnosti dramske sekcije, ki je pripravila in odigrala igro v resnično ,,izrednih razmerah" na eni strani in šole, ki nima posluha za ta prizadevanja, na drugi strani, ter številnega ob- činstva, ki je dobesedno željno kulturnih dogajanj, takšnih ali drugačnih. To potrjuje, da je pro- stor, v katerem se kaj dogaja, do- besedno premajhen, da bi lahko sprejel vse, ki bi želeli vanj. Gle- dalci smo bili navdušeni. Toda ali so bili zadovoljni tudi igralci in režiserka? Se bodo še kdaj spustili v takšno negotovost? Ob tem pa še moramo ugotoviti, da so v podob- nem položaju tamburaška sekcija, mešani pevski zbor, knjižnica, ki tudi nimako prostora. Bomo tudi to pot rekli, kot smo vajeni? Pre- hodne težave. Morda res. Toda v Cirkulanah prehodne težave traja- jo že vendarle predolgo. In samo po sebi se poraja vprašanje, kako dolgo še? Takoj po premieri, ko so igralci m režiserka bili Se v ,,elementu", sem v garderobi, ki to ni, poskušal zvedeti kaj več o težavah pri njiho- vem delu. — Marta Bratušek, vi ste reži- serka dramske skupine PD Franče- ka Kozela Cirkulane. Pravkar smo bili priča vaši uspešni premieri. Ka- ko vam je kljub vsem znanim in manj znanim težavam uspelo pri- praviti delo do uprizoritve? ,,Reči moram, da smo resnično že obupavali. Da smo vztrajaH do konca, pa gre seveda zahvala vsem igralcem in lahko resnično ugoto- vim, da je bilo celo bolje kot smo upali pričakovati." — Lahko bi rekli, da je bil gasil- ski dom premajhen, da bi sprejel vase vse, ki so želeli videti predsta- vo. Boste igro še ponovili? Ce jo boste, kje bo to? ,,Res je bilo videti, daje premalo prostora za vse, ki bi želeli noter. Pa kaj hočemo, ko pa so takšne razmere pri nas, drugače se pač ni dalo. Srečni smo in obenem hva- ležni gasilcem, da so nam omogo- čili predstavo v dvorani. Torej po- magali so nam skupaj z nekaterimi mladinci pripravti,,improvizirani" oder." — Ko sta z mentorjev tov. An- drejem Fekonjem načrtovala to predstavo, najbrž niste pričakovali koliko težav vas bo ob tem spremljajo? ,,Stvar se je odvijala čisto druga- če kot smo pričakovali. To nas je seveda tudi močno zadržalo, tako da ni prišlo do premiere v predvi- denem roku, kar nam je vzelo tudi veliko morale in menim tudi, da je vplivalo vsaj nekoliko na uspeh." — Kdaj ste igro postavili na ta oder, na katerem je bila premiera? ,,Na tem odru smo vadili le dvakrat." — Dvorane z odrom nimate, kje pa ste potem vadili. Saj je znano, da mora biti za uprizoritev kak- šnega dramskega dela več kot 30 vaj? ,,Bralne vaje smo imeli kar pri igralcih doma. Zdaj pri enem in spet pri drugem. Pozneje pa na hodniku otroškega vrtca, za kar gre zahvala vodstvu otroškega vrt- ca v Cirkulanah, ki je te vaje omo- gočilo. Igralska skupina z režiserko Marto Bratušek na uspešni premieri Milan Črnivec, ti si igral mojstra Martina. Vloga ti je pisana na ko- žo, kot pravimo temu. Kaj meniš d? ,,Vloga mi je všeč in vživel sem se vanjo. Poskušal sem narediti to kar se je od mene zahtevalo." Kako pa lahko ti opišeš pot, ki ste jo prehodili od prvih bralnih vaj pa do sane? ,,Ne morem se spomniti koliko vaj smo imeli, vem pa, da jih ni bilo malo. Premiera je bila predvi- dena za marec. Toda odra v šoH niso postavili, tako da smo si ga sedaj sami naredili. Kako nam je to uspelo, pa naj ocenijo drugi." — Ce se jaz prav spomnim, je oder v šoli bil. Zakaj ga danes ni več? ,Bil je bil, pa ga ni več." — Zakaj ga ni več? ,,Podrli so ga." — Cemu? ..Kdo ve." Danes smo videli, da med tukaj- šnjimi ljudmi živi veliko zanimanje za kulturno dejavnost. Ta prostor v gasilskem domu jim tega ne mo- re nuditi. Kako naprej? Dom krajanov v Cirkulanah gra- dijo že zelo dolgo. Toda kot sedaj kaže, in če bo šlo naprej tako tudi v bodoče, še dolgo ne bo zgrajen. — Tovariš Ivan Topolovec, vi ste predsednik gasilskega društva Cirkulane. Od kod je prišla iniciativa, da ste ,,usposobili" to dvorano za predstavo, ki smo ji bih priča. In kako sicer sodelujete z drugimi društvi in orga- nizacijami. ,,Težko bi govorili o kakšnem tesnejšem sodelovanju, in to na vseh ravneh." — Tovariš Topolovec, kot smo slišali, boste širili gasilski dom. Bo tu prostor tudi za te deja- vnosti, ki sedaj nimajo svojega prostora? ,,Pravilna je vaša ugotovitev, da za svojo dejavnost nimajo pro- stora tako mladina kot vse sekcije prosvetnega društva. Sredstva, ki so bila namenjena za gradnjo prosvetne dvorane, smo preusmerili za širitev in dogradnjo že obstoječega gasilskega doma, v katerem pa bodo vsi manjkajoči prostori." — Bo sredstev dovolj, ali računate na pomoč krajanov? ,,Denarja ni nikoli preveč. Kot vedno bo neobhodno potrebna pomoč krajanov, za katere sem prepričan, da le-te pomoči ne bodo odklonili." Tovarišica Angela Kline, vi ste že dolga leta članica prosvetnega društva, in sicer kot pevka v meša- nem pevskem zboru. Verjetno tudi vaš zbor pestijo prostorske težave kot dramsko sekcijo? ,,Težave so velike. Ljudje so voljni delati. Toda za delo nimajo ustreznih pogojev. Ljudje hodijo na vaje ?est in še več kilometrov, nato pa vsi skupaj ugotavljamo, kam pod streho. Ob tem lahko le ugotovimo, da imajo ljudje resni- čno voljo po petju. Več kot 45 let sem član pevskega zbora in lahko trdim, da je pri nas vedno manj razumevanja za tovrstno deja- vnost, namesto da bi bilo obratno. Za nami je že veliko nastopov na revijah pevskih zborov. Kako bo naprej pa ne vem." Prostor, samo prostor, in vse bi zaživelo še živahneje. Morda mi niti ne razumemo, kako je potre- bno človeku, ki poskuša iz te težke in skope haloške zemlje iztisniti kar se iz nje iztisniti da. Najbrž bi o teh ljudeh in tem kraju lahko še veliko napisal, toda za danes bodi dovolj. Ce se bo premaknilo kaj v prid ljubiteljske kulturne dejavno- sti, je bil dosežen namen tega prispevka. Besedilo in posnetek: Maks Menoni Partljičev »Slikar iz tolmuna" v Stopercah V nedeljo popoldan, 8. aprila sva se s prijateljem oeliala oroti Stopercam. Bolj ko sva se bližala vasi. vse več ljudi sva videla, ki so hiteli proti domu krajanov. Med vožnjo sem na avtobusnem po- stajališču videl plakat, s katerim je domače prosvetno društvo vabilo vaščane na ogled komedije. Tudi midva sva postala radovedna. Ustavila sva se in pri vratih naju je pričakal Ignac Vrabič, pred- Prizor iz komedije »Tolmun in kamen« na odru v Stopercah sednik prosvetnega društva Sto- perce. Povabil naju je naj vstopi- va. Pol ure pred predstavo je bila dvorana skoraj polna. Napotil sem se v prostor za odrom, kjer so se pripravljali izgralci. Zagledal sem starejšega moža, nisem se mogel takoj spomniti: »Oh. saj to je Peter Malec«. mi je šinilo v glavo. Takoj sva se začela pogo- varjati. Med drugim mi je pove- dal, da je obredel že skoraj vsa gledališka središča v Sloveniji in tudi izven nje. Prosvetno društvo Stoperce pa gaje prosilo za pomoč in rad se je odzval pozivu. Med- tem ko sva se pogovarjala, je skrbno nanašal ličila igralcem, ki so se vrstili drug za drugim. Pred mene je stopil mlad fant in se mi predstavil: »Jaz sem Miran Ga- un. igram glavno vlogo v kome- diji. Dobro bi bilo, če bi si to predstavo ogledal«. Nisem dolgo premišljeval. Vstopil sem v dvo- rano, ki seje medtem napolnila do zadnjega kotička. Občinstvo je nestrpno čakalo, kdaj se bodo ocgrnile zavese. Predstava se je začela. Igrali so komedijo v 4 de- janjih »Tolmun in kamen«, kijoje napisal Tone Partljič. Bolj ko seje predstava bližala h koncu, bolj so me presenečali mladi igralci. Igrali so rutinsko in prevdamo. kar so gledalci po vsakem dejanju nagradili z apla- vzom. To so amaterji, ki so trdo, vadili skoraj štiri mesece. Kostu- me in kulise so si napravili sami. Po končani predstavi so se gle- dalci zadovoljni vračali domov, igralci Miran Galun. Sonja Ga- lun, Martina Frlež, Jože Žunko- vič. Janez Dolšak, in Jože Lorber pa so kar žareli od zadovoljstva. Kako pa ne bi. saj je premiera jx>polnoma uspela in to pred do- mačo publiko, kije navadno naj- bolj kritična in zahtevna. Ignac Vrabič mi je še na koncu povedal, da se bodo s to komedijo pred- stavili tudi sosednjim vasem. Gostovanje načrtujejo v Maj- šperku. Ptujski gori, Lovrencu, Hajdini. Cirkovcah, Žetalah in tudi drugod, seveda če jih bodo povabili. Upam. dajih bodo. saj se takšno predstavo velja pogledati. Smeh ni nikoli odveč. Besedilo in posnetek: Zdravko Jernejšek Športne prireditve v počastitev praznika KS Kidričevo v počastitev praznika krajevne skupnosti Kidričevo, je bilo razpisanih več športnih tekmovanj. Prvi so tekmovali strelci za prehodni pokal krajevne skupnosti. Pomerili so se z zračno puško, sodelovalo je 10 ekip s po 5 člani. Prehodni pokal je osvojila SD Agis Ptuj. Najboljši posamez- nik je bil Ludvik Pšrajd s 184 krogi od 200 možnih. Nogometni turnir pa je bil odpovedan, ker nogometaši iz Ruš niso prispeli. Nekatere prireditve v počastitev krajevnega praznika pa so še v teku. Konrad Zoreč TEDNIK - apnl 1984 DELO DRUŠTEV - 11 Mladost je norost čez potok skače, kjer je most Ali smo res vsi mladi lenuhi? Zakaj se mladi vdajajo mamilom in alkoholu? Zakaj beže od doma? Zakaj se mladi izogibajo delu? Zakaj mladi uporabljajo tako nekulturen besednjak? Taka in podobna vprašanja si veUkokrat postavljajo mladi, ko razmišljajo o sebi. Iščejo odgovore na ta vprašanja, vendar velikokrat ostajajo ,,praznih rok". Vsak mladostnik se zaveda, da je njegova generacija drugačna od ostalih, da ne moremo generacij enačiti med seboj, saj ima vsaka nekaj novega in enkratnega. To pa je tudi normalno in edino prav, saj rastemo v drugačnem času in razmerah. Velikokrat se zgodi, da mladostnik naleti na težave. Hoče se posvetovati s starši, vendar ti velikorat nimajo časa zanj, saj imajo sami do- volj težav in problemov. Tako je mladostnik mnogokrat prepuščen sam sebi — svoji iznajdlji- vosti, zrelosti in okolju. Zgodi se, da ni sposoben sam realno rešiti vseh problemov in težav. Najlažji izhod vidi le v omamljanju. Prične se vdajati alkoholu ali celo mamilom. V fazi oma- me počne mladostnik različne stvari, ki nikakor ne sodijo med normalne človeške odnose. Zgodi se, da ga zaradi tega strpajo v dom za prevzgojo mladostnikov. In kaj počnejo starši? Sramujejo se svojih otrok in se sprašujejo, zakaj seje vse to zgodilo, zakaj vsa ta sramota, saj so svojim otro- kom nudili vse, kar so si želeli. Dajali so jim de- nar, jim kupovali vse po vrsti ... In ravno tu so naredili usodno napako. Svojega otroka niso, naučilu samoodpovedovanja. Velikokrat bi bilo mnogo bolje, če bi otroke namesto z žepnino odpravili s pametnim in prijaznim nasvetom. Seveda niso samo starši krivi za vse napake, ki jih delajo mladi. Najraje se mladi vzgledujejo pri svojih vrstnikih in velikokrat se zgodi, da en sam potegne na slab tir celotno svoje okolje. Mladi se radi spuščajo v avanture, saj se tako uveljavljajo med svojimi vrstniki. Mladostniku velikokrat ni pomembno, kako se bo uveljavil v družbi, po- membno je, da ga vsi opazijo. Mnogi se uveljavljajo tudi s svojim besednjakom, saj se počutijo ,,zrelejše", če pride iz njegovih ust beseda, ki nikakor ne sodi v normalen, kulturen pogovor. Starejši cesto sodijo po mladostni- kovih besedah, da je pokvarjen in izprijen. Vendar m tako, saj mladostnik ve, da njegovo ravnanje ni pravilno, vendar je želja po afirma- ciji večja. Ce mladostnik veliko uporablja takšne načine komuniciranja, mu lahko to preide tudi v navado, vendar mislim, da se to ne more zgoditi, če mladostnik živi v povprečno zdravem okolju. Vse to, kar sem napisal, se seveda od posamez- nika do posameznika razlikuje, saj je vsak člo- vek enkraten in neponovljiv. Kljub temu pa je moje mnenje, da rek; Mladost je norost, čez po- tok skače, kjer je most, velja za vse generacije. Presodite sami! Srečko Lovrenčič POSAMEZNIKI, MAREC 1984: Matija Murat, Lackova 8; An- ton Višinski, 58; Branko Canjko, Nova vas 101; Branko Laura, Ti- bolci 47; Ivan Kolednik, Veliki vrh 15; Dušan Rižnar, Trubarjeva 13; Vlado Žunkovič, Prepolje 7; Branko Eržen, Slovenski trg 2; Martin Slajmberger, Skorba 7; Franc Vrbančič, Prvenci 6/a; Mirka Sluga, Pleterje 6; Justina Žerak. Čučkova 11; Miran Artič, Prepolje 37; Jože Levanič, Hrsto- vec 70; Zdenko Žuran, Ziherlova 11; Franc Pušnik, Kungota 27; Martin Tivadar, Prepolje 112; Stanko Seidel, Ziherlova 18; Ar- mando Hvala, Crtkova 14; Štefan Žunkovič, Prepolje 21; Zdravko Premzl, Marjeta 80/d; Matija Murat, Lackova 8; Nežka Bračič. Spuhlja 131; Janez Bračko, Slo- venja vas 61; Marjan Jus, Ob že- leznici 2; Boris Težak, Čufarjeva 19; Drago Kirbiš, Prepolje 17; Slavko Laura, Gorišnica 139; Danilo Vidovič, Selška 52; Vlado Voda, Dolič 10; Terezija Intihar, Kungota 2; Ana Lončarič, Brun- švik 38; Anton Pungračič, Sp. Gruškovje 17; Boris Cafuta, Po- vodnova 12; Silvo Ivanuša, Pa- nonska 5; Marjan Hrea. Domava 147; Danijel Perger, Majski vrh 23; Slavko Lončarič, Brunšvik 38; Maks Harl, Leningrajska 27/a; Tomaž Šmid. Levanjci 37; Marija Kutoš, Bodonci 145; Branko Riz- man, Tomšičeva 20; Anton Ma- kovec, Pobrežje 141; Miran Mar- kež, Kicar 117; Boris Cmrečnjak, Desenci 9; Franc Pišek, Stari Log 31; Milan Taciga, Podlože 28; Marko Jevšjak, Kvedrova 3; Drago Unuk, Lackova 5; Danijel Pukšič, Nova vas 93; Branko Še- šerko, Zg. Hajdina 34; Marjan Arnuš, Kicar 45/a; Franc Curin, Sedlašek 34; Jože Krajnčič, Če- hova 3; Ivan Lečnik, Muzejski trg I; Danijel Bratušek, Vareja 16; Anton Kos, Ločki vrh 60; Franc Kolednik, Jadranska 7; Marija Gabrovec, Dravci 3; Stanko Habjanič, Dravci 3; Stanko Ke- kec, Muršičeva 3; Danijel Mlakar, Slovenski trg 3; Jože Topolovec, Jablovec 39; Janez Furek, Haj- doše 39; Albin Sajič, Šikole 58; Anton Strmšek, Šikole 12; Janez Lončarek, Seliškaijeva; Danijel Cafuta, Šerceijeva 3; Milan Ra- dolič. Brunšvik 26; Franček Trčko, Šikole 3; Franc Paj, Pon- gerci 4; Bogdan Koželj, Ulica I. maja V; Franc Lovrenčič, Krčevi- na 37; Anton Zagoršek, Sp. Haj- dina 80; Marjan Vorih, Kicar 126; Franc Arbajter. Podova 39; Vlado Hojnik, Bodkovci 33; Ivan Tes- kač, Kraigherjeva 38; Vili Pepel- nik, Župečja vas; Stanko Vland, Sp. Gorica 45; Andrej Matjašič, Selška cesta 6; Marija Šoštarič, Dubrava 35; Vladimir Ilešič, Raičeva 77; Dušan Lah, Muzejski trg 1; Darko Vičar, Potrčeva 50; Vinko Reš, Ziherlova II; Ivan Kociper, Placarovci 3; Franc Ži- vič, Kraigherjeva 32; Anica Hliš, Ulica V. prekomorske brigade 5. ELKO Ptuj in Maribor, marec 1984: Todor Jovandič, Mumikova 6; Terezija Podpečan, Pobreška 38; Otmar Koser, Ulica S. Seveija 5; Jože Bec, Zakovska 28; Slavica Samuh, Vrazova 46; Bojana Ko- ražija, Brunšvik 49; Franc Ko- ražija, Brunšvik 49; Stanislava Granda, Pivola 44; Jože Emeršič, Brunšvik 36; Anton Petrovič, Bu- kovci 154; Adam Galič, Na Dob- ravi 1/b; Alojz Brumen, Na Ilo- vicah 11; »Sava« Kraj, TOZD Gumama. Ptuj, marec 1984: Branko Zelenik, Svetinci 41; Darko Trafela, Mestni vrh 64; »Gradnje« Ptuj, 3. aprila 1984: Bejadin Leben, Jadranska 18; Ludvik Kuronja, Ziherlova 13; Stanko Arnuš, Plojeva 2; Drago Šmigoc. Kvedrova 1; Stanko Mi- lošič. Ziherlova 5; Janko Kodrič, Selška 36; Ivanka Toplak, Nata- šina pot l/a; Franc Bubnjar, Vo- Ikmerjeva 7; Feliks Pišek, Kicar 8; Franc Vogrinc, Nadole 37; Ro- man Oriač, Kajuhova 7; Mirko Hameršak. ■ Podvinci 57; Zlatko Veršič, Kolarovec 70; Franc Ha- meršak. Bukovci 68; Franc Fras, Biš 31; Franc Pemer, Sobetinci 44; Cirkovce, 5. aprila 1984: Bojan Potočnik, Sp. Jablane 5; Jože Frangež, Sp. Jablane 31»; Maks Hojnik, Cirkovce 61/a; Emil Veler, Cirkovce 76; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Anton Jerič, Dragonja vas 1; Ivan Pernat Mi- hovce 41; Peter Petek, Starošinci 5; Franc Petek, Sp. Jablane 46; Janko Pihler, Arbajterjeva 8; Stanko Lah, Pongerce 15; Zvonko Jerič, Dragonja vas I; Anton Drevenšek, Šikole 46; Franc Ca- futa, Zg. Jablane 18; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Anton Lačen, Dragonja vas 2; Anton Kramberger, Pragersko n. h.; Alojz Obreht, Starošince 13; Ivan Kirbiš Starošince I/a; Jože Kramberger, Cirkovce 60/c; Šte- fan Potočnik, Sp. Jablane 36; Zvonko Dobič, Starošince 2/a; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Šte- fan Trčko, Sp. Jablane 11; Anton Kramberger, Dragorij., vas 24; Martin Golenko, Sp. Jablane 10; Nežka Toplak, Dragonja vas 4/b; Ivan Vodušek, Pleterje 43; Slavko Klasinc, Dragonja vas 33; Stane Šenica, Gaj 49; Maks Kajzer, Cirkovce 60/a; Leopold Medved, Šikole 51; Jože Premzl, Starošince 33; Daniel Lačen. Dragonja vas 2; Ivan Lah, Cirkovce 30; Ivan Za- kelšek, Zg. Jablane 34; Milan Hergan, Sp. Jablane 15. Nujno klicani, 4. aprila 1984; Drago Dodlek, Apače 142, Tonček Rihtar. Prešernova 20 a, Katica Novakovič, Kraigherjeva 13. Zdravstveni center Ptuj, 10. april 1984: Zalika Bezjak, Spuhlja 101 a, Nežka Radolič, Nova vas 12, Anica Kramberger, Budina 42, Milan Slavinec, Strma ulica 11, dr. Andelo Maračič, Draženska cesta 19, Mira Dimnik, Kraig- herjeva 11, Marija Korošec, Markovci 4, Milica Letonja, Za- bovci 92, Danica Derič, Kraig- herjeva 12, Zdenka Potočnik, Spuhlja 93 a, Anica Zajšek, Kraigherjeva 14, Edita Trop, Kajuhova 3, Milena Zemljarič, Zabovci 8, Francka Gojkošek, Draženci 66, Milena Pavlica, Zi- danškova 27, Anica Gašparič, Podvinci 56, Djurdja Lazar, Ko- larovec, bb, in Aleksander Ekart, Cesta kurirjev NOV 9. Zavrč, 12. aprila 1984: Ivanka Fajfar, Turški vrh 17, Silvo Furman, Gorenjski vrh 30, Terezija Zebec, Hrastovec 26 a, Hedvika Mislovič, Hrastovec 24, Janez Potočnik, Hrastovec 26, in Dušan Bratuša, Korenjak 3. Jubilant Jože Ma^ašič iz Gabemika v soboto, 7. aprila, v prvih ve- černih urah, je nenavadno zaživel dom krajanov, v Gabemiku pri Juršincih. V čedno dvorano v do- mu gasilcev je upravni odbor Gasil- skega društva Gabernik povabil ,.jubilanta" Jožeta MatjaSiča in njegove ožje sodelavce, predvsem gasilce, ki so skupno počastili ne le 75-letnico starosti, temveč tudi 55- letno delo Jožeta Matjašiča v Gasil- skem društvu Gabernik. Slavja so se udeležili zaslužni ga- silci GD Gabernik, prisotni pa so bili še predstavniki deset let mlajše- ga GD Grabšinski breg, navzoča pa sta bila tudi predstavnik Občinske gasilske zveze Ptuj, Janko Cigula iz Dornave in predstavnik Gasilskega centra Domava Tone Peteršič. Slavje je začel z nagovorom naj- starejši sodelavec ,, jubilanta" j Franček Holc, gasilski veteran in j častni član GD Grabšinski breg, potem pa je Jožetu Matjašiču izro- čil predsednik GD Grabšinski breg Stanko Holc spominsko darilo Ti- tovo knjigo z nageljni, predsednik GD Gabernik tov. Ratek pa je po- daril v spomin jubilantu uokvirjeno sliko. Sledil je nagovor tajnika GD Gabernik Ignaca Hrga, ki je anali- ziral 55-letno delo v gasilstvu Jože- ta Matjašiča. V nadaljevanju so se oglašali k besedi še ostali, ki so ne le čestitali jubilentu, temveč so mu vsi zaželeli še dolgo let življenja, predvsem še krepkega zdravja. Jože Matjašič se je rodil leta 1909 v trsničarski in ceplarski družini na manjši hribovski kmetiji v Sakuša- ku (Oblačjakn) pri Gomili. Sledil je svojemu očetu Martinu tudi trsni- čarju in ceplarju v Sakušaku, ter se je po poroki preselil v naselje Gra- dišak pri Gaberniku, tudi na manj- šo kmetijo, kjer še dandanes živi skupaj s hčerko in zetom, ter se tam ukvarja tudi s trsnič^rstvom in s ce- plarstvom. Jože dejansko ni praznoval le 75 let starosti in 55 let dela v gasilskih organizacijah, temveč še velja zapi- sati, da je Jože Matjašič tudi ne- nehno že nad 50 let trsničar, že 60 let je od tega, ko je začel cepiti doma in pri trsničarjih sirom Slove- nije trsne podlage, ne najnazadnje pa se je Jože ukvarjal tudi 55 let s tesarskimi deli. Ne le da je mnogo delal in vodil akcijo, ko so v Ga- berniku gradili kar dva gasilska do- ma (prvega so zaradi gradnje cest- nega križišča morali podreti v času okupacije), je jubilant Jože bil ce- sto na čelu vaških tesarjev, ko so gradili razne vaške objekte, med njimi tudi lesene sadne preše. Tudi pri gradnji trsničarskega doma v Juršincih v času 1980/81 je Jožetu bila zaupana vodilna vloga od za- četka pa do konca del, dandanes pa je Jože tudi pooblaščen od STDJ gospodar novega trsničarskega do- ma v Juršincih. Jubilant Jože Matjašič Jože Matjašič se je več desetletij udejstvoval tudi v družbenopoliti- čnih organizacijah v KS Juršinci in se je ob njegovi 65-letnici starosti še vključil kot upokojenec v Društvo upokojencev Juršinci, kjer je že več let tudi blagajnik tega društva. Velja še zapisati, da je Jože Ma- tjašič leta 1935 kot član takratnega DKFD Juršinci (Sv. Lovrenc v Slov. goricah) v tekmi koscev v Jur- šincih in še v tekmi koscev v Vidmu ob Sčavnici istega leta, bil prvak, se pravi, da je prejel prvo nagrado v obeh tekmah koscev tistega časa. Čestitki se pridružuje tudi ured- ništvo TEDNIKA, saj je že vrsto let njegov naročnik! Fr. Holc Jutri zbor brodarjev „Ranca" člani brodarskega društva RANČA Ptuj se skrbno pripravljajo na novo sezono v letošnjem letu, za katero upajo, da bo sicer zahtevna, vendar uspešna. O tem se bodo podrobneje frogovorili jutri, 20. aprila na letni skupščini, ki bo ob 19. uri v prostorih gostilne »Beli križ«. Po oceni enoletnega dela bodo sprejeli program dela za letošnje leto, nova pravila društva in obravnavali druge sprotne zadeve. Poleg članov društva vabijo na letno skupščino tudi druge občane, ki želijo sodelovati pri delu društva — bodisi v eni ali več sekcijah. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD PTUJ vabi starše, ki potrebujejo za svoje predšolske otroke organi- zirano vzgojo in varstvo, da vložijo prošnje za sprejem otrok v vrtec do 20. 5. 1984. Prošnje vložite na predpisanem obrazcu, ki ga boste dobili v administraciji VVZ Ptuj — Potrčeva 9/a, dnevno od 6. do 14. ure, ob torkih do 16. ure. SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO CEBEK Podvinci 16 B Ptuj tel. 062 772-891 takoj sprejmem v redno delovno razmerje za nedotočen čas - KV klju- čavničarja in pdkvallficiranega ključavničarja. O višini OD in vse ostale infomiacije boste dobili ob prihodu. SVET OSNOVNE ŠOLE „BRATJE REŠ" DESTRNIK razpisuje dela in naloge ravnatelja šole s 1. 7. 1984 za štiriletno mandatno obdobje Razpisni pogoji: — da izpolnjuje pogoje, ki jih dotoča 137. člena zakona o OŠ — da ima organizacijske sposobnosti — da je družbeno aktiven in ima pravilen odnos do samou- pravljanja in da je družbenopolitično neoporečen. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v roku 15 dni po objavi razpisa razpisni komisiji za imenovanje ravnatelja na naslov: Osnovna šda ,,Bratje Reš" Destrnik, 62253 Destrnik Kandidati oodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 20. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Po- sadimo drevo. Ruščina, Odmor, TV gledališče,"Poročila; 10.35 TV v šoli: Doba katedral: Ludvik IX., kralj, vitez in svetnik. Risan- ka, Iz naših krajev — Negotin, Elektronski računalniki. Risan- ka, Vehkani svetovne književno- sti, V pravem trenutku na pra- vem mestu; 17.15 Poročila; 17.20 Kock portret: Sead Memič-Vaj- ta, oddaja TV Novi Sad; 17.50 Modro poletje, španska mladin- ska nanizanka; 18.25 Obzornik Hubljanskeca območja; 18.40 Kras in krasoslovje, izobraževal- na oddaja iz niza Kras; 19.05 Ri- sanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Včeraj za jutri: Brstenje, doku- mentarna serija; 20.35 Ne prezri- te; 20.50 TV kviz; 22.00 TV dnevnik II; 22.15 Vesele žene Windsorske, angleški film. SOBOTA, 21. APRILA: 8.00 Poročila: 8.05 Slovenske ljuaske praVljice: O teh labo- •^ah; 8.25 Pcdenjžep; 8.55 Jole, Jole, otroška serija; 9.25 Mali ^et: Kako nastane slikanica, otroška oddaja TV Zagreb; 9.55 S. Pregl: Odprava zelenega zma- ja — Srečanje, mladinska nada- ljevanka; 10.25 Diamanti na "ebu, angleška dokumentarna ^rija; 11.15 Včeraj za jutri: Slana hladne vode, dokumentarna seri- la; 11.45 Poročila: 15.20 Poročila; '5.25 PJ v nogometu Osijek— Partizan; 17.15 Ribiči iz Moor- "ovda, zahodnonemška nadalje- vanka; 18.30 Sknvnostni svet j '^nhurja Clarka: Neznani leteči predmeti, angleška dokumentar- !J? serija; 19.00 Risanka; 19.25 ^ in radio nocoj; 19.26 Zrno do ^a; 19.30 TV dnevnik;. 19J5 Vreme; 20.00 Mednarodno sreča- nje čarodejev, prenos iz Cankar- jevega doma; ... Zrcalo tedna; ... Zvezda, ameriški film;... Po- ročila NEDELJA, 22. APRILA: 9.15 Poročila; 9.20 Živ žav, otroška matineja; 10.10 Modro poletje, ponovitev španske mla- dinske nanizanke; 10.45 F. Boyer: Življenje Beriioza, franco- ska nadaljevanka; 11.40 625, oddaja za stik z gledalci; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poroči- la; 15.05 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper; 15.40 poročila; 15.45 H-8, jugo- slovan.ski film (ČB); 17.30 Šport- na poročila; 17.45 Pred Luksem- burgom — predstavitev I. dela letošnjih popevk Evrovizije; 18.15 Čudež življenja, švedska dokumentama oddaja; 19.10 Ri- sanka; 19.24 TV in radio nocoj; 1926 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 S. Karanovič—M. Marinovič—A. Horton: Nekaj vmesnega, nada- ljevanje in konec; 21.00 Športni pregled; 21.30 Zeleni pesek, re- portaža; 21.55 Poročila. PONEDEUEK, 23. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Tri basni. Makedon.ščina, Povej mi, povej. Dioklecijanova palača. Poročila; 10.35 TV v šoli: TV berilo. Risanka. Angleščina. Sve- ta Lukič. Risanka, Velikani špor- ta in olimpijske igre; 17.20 Poro- čila; 17.25 Jole, Jole, otroška serija TV Titograd; 17.55 Radij- ski jezik, izobraževalna oddaja; 18.15 Naši znanstveniki: Jurij Vega, izobraževalna oddaja; 18.25 Podravski obzornik; 18.40 Pet minut za rekreacijo; 8.45 Pop godba: Pankrti; 19.15 Risanka; 19.24 TV in i^dio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.00 D. Rupel: Pošljite za naslovnikom, predsta- va Primorskeea dramskega gle- dališča; 21.50 Dokumentarec me- seca: »Holandec«; 22.40 TV dnevnik II. TOREK. 24. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar, Zagreb—kultumo zgodovinski spomenik. Za učitelje, Otroci ustvaijajo. Predstavljamo vam ..., Avstralija — dežela in ljudje. Zanimivo potovanje. Po- ročila; 10.35 TV v šoH: Rastlinski laboratorij: Vitamini, RLsanka, Botanik, Tehniška ustvarjalnost mladih. Risanka, Glasbeni pouk — klavir. Govorni jezik; 16.30 Šolska TV: Sublimacija in eks- trakcija. Rdeče, rumeno, zeleno; Gibanje zračnih gmot; 17.30 Poročila; 17.35 Slovenske ljudske pravljice: O pustu; 17.50 MPF Celje — Mednarodno tekmova- nje 4. del; 18.25 Obalno-kra.ški obzomik; 18.40 Submarina, ju- goslovanski kratki film; 18.55 Knjiga; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zmo do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Ch. Dickens—D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebyja, angleška nadaljevanka; 20.55 Aktualno; 21.55 TV dnevnik II. SREDA. 25. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Poštni nabiralnik. Kolesar v prometu. Odmor, Ivo Lozica, Notranja ura. Poročila; 10.35 TV v šoli: Biologija—Nevretenčarji, Risanka, Kocka, kockica, Kra- gan Anackovič — O lepem vedenju. Risanka, Baletni upi; 18.05 Poročila; 18.10 Ciciban, dober dan: Črepinje in metla; 18.25 Notranjski obzomik; 18.40 Gerieracije pod košem, športna reportaža; 19.05 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zmo do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Hej, to naši partiza- ni pojo, prenos'iz Cankarjevega doma ob 40-letnici Partizanskega pevskega zbora; 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih moj- strov; 21.35 Kulturne diagonale; 20.05 TV dnevnik II. ČETRTEK, 26. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Utapljanje, Razvoj organov izlo- čanja, Utroci ustvarjajo. Veselje v gozdu, poklicna usmeritev, Poročila; 10.35 TV v šoli: Kemija — Magnezij, Risanka, Izobraže- valna reportaža. Ri.sanka, Vzgoji- telj, Govorni jezik; 16.55 Šolska TV: Sublimacija in ekstrakcija; Rdeče, rumeno in zeleno. Giba- nje zračnih gmot; 17.50 Poročila; 17.55 Igrajmo se gledališče: Razi- skovanje v neznano; 18.25 Koro- ški obzomik; 18.40 Podelitev priznanj OF, reportažni zapis; 19.10 Risanka; 19.25 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; |Q ^5 Vreme; 20.00 Tednik; 21.U5 J. Preb- ble—K. Taylor: Borgijci, angleška nadaljevanka; 21.55 TV dnevnik II. 12 - NAŠI DOPISNIKI 19. april 1984 - TEDNIK PRIZADELA SEM JO Zgodilo seje neke nedelje. Bilo je sivo turobno nedeljsko popol- dne. Bila sem slabo razpoložena, daje bilo joj. Nasršena, nezado- voljna z vsem, kar se je dogajalo okoli mene. Sedela .sem pri pisalni mizi in ravno premišljevala, ali se naj učim biologijo ali ne. Ugotovila sem, da bi bilo bolje, da bi vsaj še malo pogledala v to knjigo mod- rosti, a sem jo kljub temu zaprla, porinila od sebe ter se topo za- gledala v strop. Tedaj se odpre vrata. Med vrati Je stala babica in mi rekla: »Alenka, si že igrala klavir?« »Oh, ta prismuknjen klavir, le kaj gaje treba?« sem pomisTira, naglo pa rekla: »Ne, nisem ga in ga niti ne mislim!« To sem dejala s takim opornim glasom, da sem se kar prestrašila. Mislila sem, da bo ?abica spet začela razlagati, da so včasih imele klavir le najbolj bo- gate družine in da bi bila lahko zadovoljna, ker ga lahko igram. Ali tako nekako se je glasilo to besedilo. Takrat pa se ni zgodilo nič. Babica je izginila iz sobe, ne da bi kaj rekla. Vedela sem, da sem jo močno prizadela. Hotela sem steči za njo, se ji opravičiti, da bi bilo spet vse v redu. Toda bilo mi je, kakor bi se prilepila na stol in mizo, le naenkrat začutim kako mi po hcih polže solze in neizreklji- vo bolečino sem začutila v srcu. V sobo je stopila mami in me začu- deno pogledala. Vprašala me je, kaj mi je. Razložila sem ji in sku- paj sva šli k babici. Mamica meje počakala pred vrati, stopila sem k pabici in se ji opravičila. Babica mi je oprostila, jaz pa sem šla igrat klavir. Kasneje sem premišljevala, mi je babica oprostila ali le na videz, v resnici pa mogoče nosi veliko bolečino, kako se obnašam do nje. Sklenila sem, da bom v naprej bolj brzdala svoj neukrotljivi jeziček. Alenka Hrašovec, 7/b, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj OPAZOVALI SMO POMLAD IN ZAPISALI Bili smo na sprehodu. Videli smo rožice. Piskali smo na trobentice. Trobentice imajo rumene cvetove. Ob zidu sem videla narcise. Na drevesih še ni listov. Drevesa so gola. Jablanova veja je bila obglo- dana. Oglodali so jo zajčki. Mači- ce so bile razcvetene. Podlesne vetrnice so bele. Imajo rumene prašnike. Videli smo žafrane. Bili so modri. Tulipani se še niso razcveteli. Nataša Jus Sli smo v gozd. Ob robu poti smo videli lapuh. Lapuh je zdravil- na rožica. Na vrtu sem videl sola- to. Trobentice so rumene. Narcisa je lepa. Pri Andreji smo poslušali papige. Videli smo zeleno travo. Tovarišica nam je rekla, da lahko tekamo. V gozdu nismo smeli teči navzdol. Listje sem brcal. Boštjan Lampret Sli smo na sprehod. Ob zidu smo videli narcise. Videli smo še lapuh, trobentice, mačice, rmano- ve liste, žafran, marjetice in podle- sne vetrnice. Nabrali smo šopek. Podlesna vetrnica ima bele venčne liste. Marjetica ima majhne, bele cvetove. Na vrtu bomo lopatah. Nadja Gorišek ŠTORKLJE Včeraj smo šli na sprehod. Videli smo štorklje. Sli smo vedno bliže. Videli smo, da ima rdeči kljun. Tudi noge je je imela rdeče. Videli smo tudi samca. Oba sta ravnala gnezdo. Samec in samica sta imela črne peruti. Jajca znese samica. Nevenka Haložan Štorklje so odletele preden je zapadel sneg v Afriko. So zaščite- ne. Sedaj so priletele nazaj k nam. Na drogu ima štorklja gnezdo. Je lepa. Lahko stoji na eni nogi. Popravljala sta si gnezdo. Samec je klepal. Stanka Zupane Štorklja se je vrnila 4. aprila. Na drogu ima gnezdo. Štorklja nosi veje. S kljunom je štrk vzdignil ve- jo. Ima rdeč kljun. Je bela in črna. Stoji na eni nogi. Hrani se z žaba- mi. Znesla bo jajca. Iz jajc se bodo izvalile mlade štorklje. Lidija Kop^e, vsi učenci I. razr. OS Majšperk NA SPREHODU Z razredom smo šli na sprehod. Ogledali smo si vrt. Tam smo se Dogovarjali. Spoznavali smo zelenjavo, ki raste sedaj. Po kon- čanem sprehodu smo se igrali na igrišču. Brigita Gorišek, I/b, OS Olga Meglic, Ptuj OGLED VRTA Danes smo si šli ogledat vrt. Na vrtu rastejo: tulipani, krokosi, narcise, vrtnice. Cvetice so rasle ob rt)bu gredic. Na enem vrtu je že zrasla mlada solata. Vsi vrtovi še niso obdelani. Petra Hvaleč, I/b, 0§ Olga Meglic, Ptuj POMLAD Začela se je pomlad. Na vrtu smo začeli delati. Moja mamica je na vrtu posejala solato in posadila čebulo. Tudi v šoli smo se pogovarjali o pomladi. Pogovarja- li smo se, da smo začeli delati na vrtu in polju. Zemlja je bila že precej suha. Sedaj je vmes deževa- lo. Zlimo si, da bi sijalo čimveč sonca, ker bi tako narava hitro ozelenela in zacvetela. Edita Majhen, 3/c, 0§ Olga Meglic, Ptuj SANJSKI IZUM Ker nam je zadana naloga na- pi.sati domišljijski spis, se bom kar »preselila« v svet svoje domišljije. Živim v svetu polnem tehnike in znanosti. Takoj ziutraj, ko vstanem, se prav tako kot večina drugih, odpravim v svoj labora- torij. Tam imam razne pripo- močke, s katerimi iz dneva v dan delam različne poizkuse, ker bi rada izumila tak stroj, ki bi koristil majhnim in srednje veUkim otrokom. Če bi se mi to posrečilo se jim ne bi bilo potrebno učiti in hoditi v šolo. Ta stroj bi naj bil nekakšno pokrivalo, v katerem bi bila sama »poučnasnov«, ki bi po nekaj letih prišla v glavo otroka in ta bi postal učena osebnost brez kakršnihkoli težav. No, po nekaj več kot petletnem trudu, še mi je to pokrivalo po- srečilo izdelati. N'ajprej sem »stroj« preizkusila na majhni, komaj mesec dni živeči opici. Že čez dve leti je ta opica znala go- voriti, hoditi, pisati, računati, se lepo obnašati... Tega sem bila zelo vesela. Še bolj kot jaz pa so bili veseli tega pripomočka drugi otroci. Sedaj je od tega veselega dne minilo že petintrideset let in od takrat ni pri nas več nobene šole, nobenega učitelja. Otroci in odrasli pa se ukvarjajo samo s tistim, kar jih zanima in si tako preganjajo dolgčas iz dneva v dan. Simona Lah, 8/b, OŠ VeUka Nedelja, MOJA STARA MAMA Stara je 67 let. Imela je šest otrok. Najmlajši še živi pri njej. Ima mnogo krav, prašičev in koko- ši. Živi v preprosti kmečki hiši. Moj stari ata je umrl prej, preden sem se rodila. Zato je prevzela skrb za še- stero otrok sama. Težko so se pre- življali, a so vsi zrasli v dobre očete in mame. Stara mama zjutraj nakrmi živi- no, pri tem delu ji pomaga sin. Mi ji pomagamo pri delu na njivi in pri kmečkih opravilih. Zelo rada ima otroke. Vselej je preprosto obleče- na. Pomagam ji pomiti posodo, včasih nakrmim živino. Zelo rada imam telička dvojčka. Moja stara mama je bolna, ote- čejo ji noge. Želim si, da bi še dolgo živela. Andrej Mulec, 5/b, 05 Ivan Spolenjak, Ptuj V VRTINCU POMLADI 30. marec — V vrtincu pomladi; si lahko takoj prebral ob vstopu v kulturni dom v Gorišnici. Seveda te je vse skupaj spomnilo na pomlad — mladost, ki si jo že preživel ali pa jo še preživljaš. V vrtincu pomladi — je bil na- slov koncerta, katerega je obiskalo čez 400 ljudi. Koncert smo priprav- ljali učenci iz 8. razreda, zato smo morali tov. Boštjanu Rihtarju, ki je bil naš glavni mentor pri vseh delih, pomagati. Pomagali smo okrasiti dvorano, očistiti dvorano, priprav- ljali smo darila za šole in nagradice, prodajali smo vstopnice . . . Bilo je malo pred začetkom kon- certa. Dvorana je bila nabito pol- na. Ljudi so sprejemale pri vhodnih vratih dekleta iz 8. razreda, ki so bile oblečene v ..lUkarice". Tudi jaz sem bila med njimi. Koncert se je pričel ob 18. uri, ko sta na oder stopila Katja Suman, in Dalibor Bedenik, ki sta koncert vo- dila. Šole so se predstavljale s pesmimi, plesi, igranjem na instru- mente (glasbene šold), z ansambli, s folklornimi skupinami . . . Vseh nastopajočih šol je bilo osem, iz bližnje okolice; Markovec, Ptuja, Ormoža, Dornave. Kot zadnja je prišla na vrsto naša šola, za njo smo izpeljali žre- banje vstopnic in podelitev daril predstavnikom posameznih šol. Za še pestrejšo razpoloženje pa je na koncu poskrbel markovski ansam- bel. Gledalci so bili zelo navdušeni —■ posebno mladi. Spodbujali so fante, da so zaigrali več pesmi, kot so jih imeli v prvotnem načrtu. Po končanem koncertu so dobih vsi nastopajoči malico. Ljudje so bib s koncertom zelo zadovoljni in so dajali spodbude za še več tak- šnih prireditev. Najbolj pa smo bili zadovoljni seveda učenci 8. razredov, tov. mentorica Dragica Petrovič, ki nam je sestavila program in točke ter tov. mentor Boštjan Rihtar. Koncert mi je bil zelo všeč, najbolj všeč pa mi je bil program OS Markovci. Izmed vseh točk OS Markovci mi je bil najbolj vščeč nastop markovskega ansambla, ki je našemu koncertu dal posebni videz — videz mladostne pomladi. Suzana Horvat, 8/a, 0§ Franc Belšak Gorišnica GORIŠNICA — MOJ ROJSTNI KRAJ Ves Gorišnica je prečudovita ves, ge dobiš vse kaj ti srce poželi. K nam lehko prideš od vsih kon- cev: iz Ormoža, Ptuja, Slovenskih goric in Haloz, kej smo spiivali puno alsfaltnih cest. Pa tudi most smo postavili čez Pesnico, ke nebi notri padna, ke bi od lepe Prene ša. Pa de ne bi mislili, ka me nemamo gostilne. O ja, dve stojita ob cesti in nas vabita. V totih, za meso hiidih cejtih, pa je pri nas najboj obiskan mesar. Totemi se saj cedita med no puter, saj lehko vse, kaj po mesi diši, oda. Tiidi naša stacUna je obiskana od vsepovsodik. V toti štaciini si lehko nadevleš vsega po malo. Mi Gorišničani si rajši poudimo večkrat na den ,,po malo." Pa še v bife lehko zaviješ. Tii zveš vse novice dneva: keri je vmrja, ke so se bili, kak se je ovi napija, pa so ga policaji v bunker shranili za eno noč, keri de se žena, pa še in še . . . Ka pa naša nova šola? Tii mamo take računalnike, keri nam vsaki den mečejo nove one v glave. Ja mislim, da mo še doktari gratali! Je, bomo pa mogli fejst v roke plUniti, ke si bomo še prvo zdra- vstveni dom postavili. Doktore pa že itak mamo. Ke pa naši mali, ki se v šolski kleti gUrajo? Gdo pa de jim postava bojšo jišo? Skoro sem pozaba na toto kulturno živleje v Gorišnici. Ttl živimo muzikanti, pevci, igralci no slikarji. Tudi velko kulturno hišo mamo. Tu gledamo filme, pleše- mo, no pijemo, pa tudi sestanka- mo. Od zajo za totin domom pa je še ena lukja. To je naš DISCO, ke pa je najboj lušno. Samo škoda, ke smo še premladi. Notri lehko smilkneš samo v larfi. V Gorišnici pa so v tistih cejtih tudi Nemci strašli. Pri Toplakovih so pobili naše dečke. Totim našim dečkom smo spomenik postavli in si jih za vzornike vzeli. Blizik naše vesi pa je tOdi fabri- ka elektrike. Najboj fajn bi blo, ke bi si lahko sami hodli pojo. Na konci pa še naj povem, da mamo tiidi hiše, ke ti vsaki cajt frizerke lase naštimajo in lehko greš s tote naše vasi kan ti srce poželi. Taka je tota naša ves, okoli no okoli še z jivami obdana, notri pa mi živimo. Dalibor Bedenik, 7/a, OS Franc Belšak, Gorišnica O KONCERTU NA NAŠI ŠOLI Že v začetku šolskega leta smo se odločili, da bomo pripravili koncert. Izvedli smo ga v petek, 30. marca. Udeležile so se ga na- slednje šole: OŠ Dornava, OŠ Markovci. OŠ Velika Nedelja, OŠ Ivan Spolenjak Ptuj, OŠ Ormož, OŠ Ptuj in naša OŠ. Vstopnice smo prodajali že te- den dni pred koncertom, Ze tedaj smo prodali 300 vstopnic. Finan- čno so nam priskočile na pomoč tudi delovne organizacije in obrtniki naše krajevne skupnosti. Koncert se je pričel malo po- nesrečeno, saj nam je že takoj na začetku padla na tla maskota. Kljub temu pa seje koncert dobro iztekel. Med koncertom je bila najbolj očitna napaka pri izvedbi EPP programa. Ko bi morali dve učenke plesati, pa se je pokvaril gramofon. Najbolj všeč mi je bil harmonikaš iz Dornave in naj- stniška skupina iz Markovec. V tem času pa je bila v šoli odprta razstava slik japonskih otrok, v sejni sobi pa so bili razs- tavljeni spisi in risbe učencev naše šole. Spisi so bili napisani v na- rečju in so opisovali našo krajevno skupnost. Ta koncert je bil že četrti v naši krajevni skupnosti. Vendar se je tega koncerta udeležilo rekordno število šol udeleženk. Zato lahko pričakujemo, da bo postal koncert tradicionalno srečanje osnovno- šolcev ptujske in ormoške občine. Katja Šuman. 8/b, OS Franc Belšak, Gorišnica POMLADNO JUTRO V deželo je prišla cvetoča vi- gred. Polepšala je pokrajino. Ptice selivke se vračajo iz južnih krajev. Dnevi so vedno daljši in toplejši. Znanilci jX)mladi so že pokukali iz zemlje. Narava je oživela. Odločila sem se. da bom opazovala pomladno jutro, zato sem zgodaj vstala. Odšla sem na dvorišče. Jutranja zarja seje raz- lila po nebu. Izza hribov je po- kukalo mlado sonce. Sončni žarki so se razbežali po pokrajini in pozdravljali zemljo. Nad nami se je bočil sinji nebesni obok. Svež jutranji vetrič meje božal po licu in f)ozibaval veje drevesnih kro- štnj. Nežna sapica je stresala roso z njih. Živahne ptičke so ščebetale na vejah. Žvrgolele so svoje pesmi in letale druga za drugo. Na dro- govih in dimnikih so si štorklje popravljale gnezda. Iz gozda pa se je oglašala kukavica. Rosna trava je polepšala naravO. Sončni žarki so se upirali vdrobne kapljice, kiso se svetile kot čisti biseri. Izhlevaso se oglašale krave in petelin je zbujal putke s kikirikanjem. Iz hiše je prišla mamica in me vprašala: »Kaj pa počneš tako zgodaj na dvorišču?« »Občudujem naravo,« sem ji odgovorila. Potem sem zaslišala hrumenje vlaka, ki je peljal iz Moškanjec proti Ptuju. Na cestah so ropotali avtomobili, s katerimi so se delavci vozili na delo. Kmetje so odhajali na polja s traktorji in tam obdelovali zemljo. Na poti v šolo so me pozdravljali nemirni vrabčki. To jutro je bilo zelo prijetno. Želim si. da bi bilo še dosti tako lepih pomladnih dni. Alenka Bagarič, 4/b, OŠ »dr. Franja Žgeča« Dornava NAŠ ARON Pred dobrim letom smo kupili lepega šolskega ovčarja. Bila sem zelo vesela. Nekaj časa je bil v hiši. Potem pa, ko je zrastel smo mu naredili pasji boks. Hrano je iz posode stoje. Kosti pa rad je leže, včasih pa tudi sede. Tudi pri drugi hrani ni izbirčen. Spije veliko vode. Poleti si v njej hladi tudi jezik. Največkrat si z jezikom umiva tačke, gobček pa si obriše v travo. Tudi dlako si puli, če se mu zdi. daje umazana. Mi ga skoraj vsak dan skrtačimo. Naš Aron je dober čuvaj in vedno najavi obisk. Če pridejo k nam sosedove kokoši jih takoj nažene. Z žogo rad igra nogomet. Kadar najde kakšno vejo. jo nosi po celem dvorišču in je ne spusti iz gobca. Če zagleda mačko jo začne loviti. Kadar se hoče dobrikati, maha z repom in miga z uhlji. Kadar ga kregamo se obrne vstran in pase mulo. Kadar je jezen močno laja. Imamo ga vsi zelo radi Nataša Vaupotič, 3. razred, OŠ Franc Osojnik, Grajena SESALNIK ZA OZRAČJE Bilo je v nedeljo zvečer. Po ra- diu poslušam oddajo V nedeljo zvečer. Naenkrat se mi v glavi zasveti in začel sem razmišljati. Kaj če bi naredili radio, da bi ga lahko daljinsko vodil? Ali bi bilo to sploh mogoče? Za zdaj še elek- tronika ni tako napredovala, da bi lahko to stvar naredili in jo začeli uporabljati. Pa tudi draga bi bila precej. Nato sem dalj poslušal. Cez čas spet pričnem razmišljati. Kaj če bi naredili taki sesalnik, da bi lahko čistil onesnaženo ozračje Pastirček — linorez — Dušan Mesarec, 5. b. OŠ Velika Nedelja in onesnažene vode! Ja, ko bi ga zabila dobra stvar. Potem mesta ne bi bila onesnažena in tako bi tudi Ij udje bili v boljšem ozračju in ne bi bilo kakih zastrupitev s plini. Tudi naše reke bi imele veliko veČ prebivalcev in ne bi od umazanije in nečistoče umirali prebivalci rek in jezer. Kaj pa če bi izumili stroj, ki bi po mestih, vaseh, ulicah in cestah čistil? Potem sploh ne bi potre- bovali cestnih čistilcev. Življenje bi tako ne bilo ogroženo in okolje bi bilo vedno čisto, zdravo. Pa vendar teh izumov ne bodo mogli narediti in tako bo še živ- ljenje ljudi počasi še bolj ogroženo kot pa je sedaj in tako še bo okolje vedno tisto, ki človeka zastruplja in uničuje. Janko Gašparič, 8/a, OŠ Velika Nedelja MOJA BABICA IN DED Ko še nisem hodil v Solo, sem s svojimi starši živel pri babici in dedku. Mamica meje vsak dan pu- stila pri njiju, ko je bila v službi. Bil sem srečen, ko sem vsako ju- tro spremljal dedka pri opravljanju živine. Najrajši sem mu pomagal pri luščenju koruze za kokoši. Tudi na sprehod meje peljal in mi pripo- vedoval in odgovarjal na moja vprašanja. Srečen sem bil, ko me je vzela v naročje babica in me posa- dila na koleno in me gugala. Oba, dedek in babica, sta trdo delala in sta imela malo časa za svoje otroke. Potem pa je dedek hudo zbolel. Po daljši bolezni je umrl. Zelo sem ga pogrešal. Babica poslej ni zmog- la sama vseh del, zato je prodala njivo in kravo. 2e dolgo več ne stanujemo pri babici. Večkrat jo obiščemo, da ni osamljena. Miran Hameršak, 5/b, OS Ivan Spolenjak, Ptuj KADAR SE ZAUUBIM Vsak ima »za vogalom« svojo skrilo ljubezen in vsak jih je go- tovo imel že več. Toda vse to so še otroške ljubezni, ki pridejo in cxlidejo. Sedaj, ko hodimo še v osnovno šolo. to ni nič resnega. Skrivaj jo na hitro poljubiš, ni nič hudega. Verjetno pa bomo enkrat imeli vsi resno dekle, ki jo bo vsak ljubil in ji nekaj časa uresničeval vsako željo. Tudi jaz sem že imel dekle, ne samo eno, ampak več. To je tako. kot vse drugo v življenju. Moške pač privlačijo ženske, najbolj, če so lepe. Takih pa tudi ne manjka na naši šoli. Imel sem že v vsakem razredu dekle, vendar to bolj »tako«, da sem imel jaz njo, ona pa mene ne. Naslednje leto sem si poiskal še eno. ponovilo seje isto. Vsaj enkrat v osnovni šoli pa se tudi zgodi, da se zaljubita eden v drugega. Tisti najbolj korajžni pa, ko ze imajo neko dekle, hodijo še za drugo. Tedaj se jim pa pripeti tako, da nimajo na koncu nobene. Tako se je zgodilo tudi meni, ko sem imel dekle in sem hodil še za drugo. Tedaj sem bil hudo razo- čaran, da nisem imel nobene. Takoje pač — enkrat imaš, drugič nimaš. To je kot loterija, enkrat dobiš, drugič izgubiš. Vsega pa tudi ne gioreš imeti. Saj je na svetu še mnogo lepših in boljših dečkov, kot sem jaz ali kateri drugi. Vse ie odvisno od gole sreče, a ljubezen v osnovni šoli je nekaj čudovitega. Ko se resnično zaljubiš, ti je malo mar za to, kaj se godi okrog tebe, tebi je važna le dekhca, ki jo ljubiš. Hudo pa je zato, ker na vse po- zabiš, kar se godi okrog tebe, se ne učiš, obnašaš se kot tisti, ki ga »luna trka«. Nad vse nas bo še prišla močna in lepa ljubezen, a moramo se obvladati. Sam imam že mnogo izkušenj, ki mi bodo nekoč zelo koristile. Vsem želim lepo srečno in ve- selo ljubezen, ter da ob njej ne bi pozabili na učenje! Iztok Belšak, 8. r. OŠ Markovci Umetnostno drsanje — linorez — Suzana Žunko, 6. b. osnovna šola Cirkovce DOBILA SEM MUCO Skoraj vsi ljudje, posebno še otroci imajo radi živali. Na podeželju jih ima skoraj vsaka kmetija. Največkrat imajo psa ali muco. V hlevu jih kličejo še druge živali. Za pse in mačke nimajo dosti časa, saj jim živina v hlevu več pomeni. S temi majhnimi živalicami se naj- večkrat poigrajo otroci. Tudi jaz imam svojo ljubko malo živalco. Nekega dne smo se odpravili na obisk k prijateljem na podeželje. Razkazali so nam kmetijo. V hlevu je stalo mnogo živine. Na dvorišču so se pasle kokoši. Zraven vseh teh živali sem zagledala muco z mladički. Poigravali so se z materjo. Grizli so jo za ušesa, vlekli za brke. Med njimi ^ je bila najbolj živahna muca, ki jo imam sedaj doma. Prijatelji so mi jo zelo radi podarili. Bila je zelo majhna, saj je bila stara komaj tri tedne. Očke so se ji svetile kot dva bisera. Uheljčka sta ji štrlela pokonci. Njen smrček je Se zdaj tako majhen, da ga je komaj videti. Zraven njega štrlijo majhne brkice. Iz mehkih blazinic na tačkah ji včasih pokukajo ostri krempeljčki. Njeni ostri zobki tudi uščipnejo kakšno roko. Njeno telo pokriva bela dlaka. Vmes ima črne lise. Imenujem jo Mika. Zelo rada se igra s klopčičem volne. Kotali ga sem in tja. Najraje ima otroke. Z Miko se večkrat igrava in tudi pri tem me včasih opraska. V sredo popoldne pa se ji je pripetilo nekaj strašnega. Odšla nam je na streho. Spodrsnilo ji je in je padla na tla. Na srečo se ji ni nič zgodilo, le prestrašila se je. Nikoli več ne poskuša uiti na stieho. Svoje muce ne bi želela menjati za nobeno drugo žival, saj mi pomeni vse. Sabina Mohinski, 5/a, OS Franc Osojnik, Ptuj ČEBELE Moj dedek ima čebele. Večkrat se mudim pri njem. Zelo zanimive so mi te drobne živalice, ki so nadvse delavne. Nam ljudem dajejo med v na- ravi pa oprašujejo rastline. Od dedka sem izvedela mnogo zanimivega o čebelah. V enem panju jih je na tisoče. To so čebele delavke, troti in ena sama matica. Matica začne že v mesecu februarju zalegati jajčeca. Matica živi tri tedne. Poleti zleze v enem dnevu dva tisoč jajčec. V mesecu septembru začnejo čebelarji hrani- ti čebele. V vsak panj morajo dati najmanj deset kg raztopljenega sladkorja. To jim je hrana čez zimo. Čebele imajo tudi razne bolezni. Znane so: pršica, nosema, gniloba, v zadnjih letih pa se pojavlja huda bolezen varooza. Čebelarji in živino- zdravniki se trudijo in poskušajo to bolezen preprečevati. Imajo že različna zdravila. Čebele uničujejo tudi ose. Jemljejo jim hrano. Večkrat me je že pičila. Nisem jokala zaradi bolečin ampak zato, ker je zaradi mene umrla čebelica. Ne ubijaj čebel! Čebelji pik je zdravilen. Diana Koštro, 5. razred, OS Franc Osojnik Ptuj XEDNIK - 19- april 1984 TELESNA KULTURA iN ŠPORT - 13 Letonji zeleni pas Judoisti še naprej tekmujejo. Tako je bilo v soboto v Mariboru republiško pasovno prvenstvo. Na takšnem prvenstvu zmagovalci do- bijo višji pas. Judo klub Drava je nastopil s tremi tekmovalci. Dobro je šlo Petru Letonji, ki si je z zma- go med oranžnimi pasovi priboril zelenega. Janez Požar je bil v Icategoriji zelenih pasov tretji, /Andreju Murku pa med rjavimi pasovi znova ni uspelo. V finalu je izgubil z udeležencem balkanskega prvenstva, Sčmnom iz Murske Sobote. 1. k. Ptujčanke zmagale v republiškem finalu Pri Treh kraljih na Pohorju je bilo republiško finale v šahu za Ti- tov pokal. Pri moških je zmagal Maribor, ŠD MIP pa je osvojilo peto mesto. Pri ženskih ekipah zmaga za SD MIP, za katero sta igrali Golčeva in Vaupotičeva. S tem sta si priigrali pravico nastopa v zveznem finalu, ki bo^maja v Pulju. 1. k. Športne prireditve ob prazniku v Krajevni skupnosti Kidričevo so v počastitev praznika izvedli dva turnirja. Tako so na turnirju v malem nogometu zmagali kidričevski veterani pred Kidričevim in Kungoto. Turnir v odbojki pa je dobila Kungota pred TGA in Kidričevim. Prireditvi je organiziralo te lesno vzgojno društ- vo Partizan, ki izboljšuje svojo aktivnost. j ^ OTON VELUNŠEK PRVAK, IZTOK ŽAGAR DRUGI v Karlovcu je bilo državno pr- venstvo letalskih modelarjev v kategoriji F-ID, tekmovanju s sob- nimi modeli. Člani modelarske sek- cije aerokluba Ptuj so bili znova zelo uspešni. Tako je Oton Velun- šek osvojil naslov državnega prva- ka (njegov model je jadral 38 minut in 38 sekund). Iztok Žagar pa je drugi z minuto zaostanka. Tudi tre- tje mesto je šlo v našo republiko, osvojil ga je Celjan Masnak. Naši letalski modelarji so tako dobro izkoristili zimsko pavzo in z redno vadbo v dvorani Mladika in hali to- varne sladkorja v Ormožu dosegli novi uspeh na državnih prvenstvih. Doseženi rezultati dajejo možnosti našim, da se udeležijo svetovnega prvenstva, ki bo na Japonskem. I k. Oton Velunšek, že nekaj let najboljši športnik občine Ptuj, je osvojil novi državni naslov. Eno od priznanj mu je podelil Lojze Arko, predsednik iO ZTKO (foto I. kotar) ČEZ TEDEN DNI V DORNAVI Naskok na svetovni rekord Točno Čez teden dni bodo v Dornavi začeli s košarkarskim maratonom, s katerim želijo postaviti novi svetovni rekord v neprekinjenem igranju ko- šarke — 80 ur. Lani so igrali dlje od evropskega, vendar jim ga uradno niso priznali. Mladim v tem kraju, ki jim pomagajo vsi, to ni vzelo poguma in od novega leta dalje se intenzivno pripravljajo po vseh plateh. Za komisijo, uradno, ki bo spremljala potek, je poskrbljeno. Sestavili jo bosta Zvezi telesnokultur- nih organizacij Ptuj in Maribor. Maraton bodo so- dili člani košarkarskega kluba Ptuj. Bolje so po- skrbeli tudi za počitek igralcev (v stari šoH) in razs- vetljavo. Hkrati pa se tudi štirideset igralcev (po-^ merili se bosta ekipi 00 ZSMS in TVD Partizan) pripravlja za dolgotrajno igranje, ki zahteva veliko moči in vzdržljivosti. Janez Horvat nam je povedal, da so se po vseh plateh bolje pripravili kot lani, tudi za počutje gledalcev, za katere bodo postavili tri- bune in poskrbeli za okrepčila. Prireditev jih bo veljala 250 tisočakov, denar pa bodo zbrali sami s pomočjo organizacij združenega dela ter gostinskega dela med in po prireditvi. Maraton bodo začeli v četrtek. 26. aprila ob 15. uri, končali (v to .so prepričani) pa v nedeljo, 29. aprila okrog sedemnajste ure in tako postavili novi svetovni (tokrat uradni) rekord v neprekinjenem igranju košarke. 1. kotar. Poraz po podaljšku Člani košarkarskega kluba Ptuj v soboto zvečer v Mladiki niso uspeli premagati Triglava iz Kra- nja. Izgubili so po podaljšku in to z rezultatom 83:85. V rednem delu je bilo 75:75, ob polčasu pa so domačini vodili s 43:35. Takoj pa moramo dodati, da so Ptujčani nastopili brez Coblja, Damiša in Kotnika ter s poškodovanim Vla- hom. To se je še kako poznalo, zlasti v drugem polčasu, ko so se starejši igralci že nekoliko utrudili. V prvem polčasu je peterka Volmajer, Marčič, Purič, Vlah in Dobrijevič igrala zelo dobro, uspešno zaključevala dobre kombinacije v napadu, v obrambi pa igrala zelo borbeno. V tem delu je odlično zadeval Marčič, ki je dal 24 košev in to z razdalje ter za- ključevanjem nasprotnih napadov. Dobro minuto pred koncem so Ptujčani vodili že z enajstimi koši prednosti. V drugem polčasu so domačini do polovice držali razliko devetih košev. Za tem so gostje z agresiv- nim pokrivanjem na nasprotnikovi polovici prevzeli pobudo in uspelo jim je izenačenje na 60:60. Do konca so domačini lovili vodstvo gostov in v zadnjih sekundah s košem Puriča izsilili podaljšek, ki se igra pet minut. V tretji minuti so domačini vodili z 82:79, vendar razlike niso uspeli obdržati. V zad- njih trenutkih so sicer imeli priložnost za izenačenje in novi podaljšek, vendar na njihovo žalost Vlah ni zadel in gostje so z zmago obdržali visoko tretje mesto na lestvici, ki si ga po prikazani ig- ri v Ptuju gotovo ne zaslužijo. Ptujčani so ostali na devetem mestu z majhnimi možnostmi, da prehitijo Litijo, ki je osma. V zad- Matjaž Damiš (ob izvajanju prostih metov) v soboto ni mogel pomagati soigralcem (foto I. kotar) njem kolu se bodo namreč v Ljubljani pomerili z domačo Jezi- co. PTUJ: Vlah 11, Zibrat, Volmajer 15, Reš 2, Marčič 26, Bedrač, Gailhofer, Purič 9, Dobrijevič 20, Vučinič. 1. kotar Visoka zmaga rokometašic Drave v slovenskih rokometnih ligah so v soboto in v nedeljo odigrali srečanja petnajstega kola. Članice rokometnega kluba Drava so v soboto popoldan v Ptuju gostile igralke Lisce iz Sevnice in jih premagale z osemnajstimi goli raz- like, 34:16. Gostje so bile velikok- rat neugoden nasprotnik, tudi ko je Drava še igrala v medrepubliški ligi, tokrat pa razen v začetku niso imele prav nobenih možnosti za uspeh. V začetku srečanja so se si- cer še dobro držale, ko pa so domačinke vsak napad zaključile z zadetkom, je bilo vse odločeno. Dokaj številne gledalce, blizu sto se jih je zbralo, je tako bolj zanimala končna razlika, ki je ob polčasu znašala enajst golov. V drugem polčasu, ko so v igro vstopile tudi mlajše igralke, se je razlika povečala na končnih osem- najst golov. Tekma je pokazala, da ima Drava že dokaj širok izbor igralk, ki igrajo vedno bolj kako- vosten rokomet. Tako so v soboto pobrale precej aplavzov za nekaj uspelih kombinacij v napadu. Nekoliko slabše jim je šlo v obrambi, ki pa bo na prihodnjih srečanjih gotovo ključ do uspeha. Tekma z Lisco je bila, brez pod- cenjevanja nasprotnic, vmesna postaja pred odločilnimi srečanji z ekipami z vrha lestvice. Tako bo Drava v soboto igrala na Ravnah s četrtim Fužinarjem, nato doma z Radečami, takoj za tem pa gostuje pri drugouvrščenem Smartnem in vodilni Polani. Drava je še naprej peta kljub štirim zaporednim zmagam. Ekipe pred njo namreč tudi zanesljivo zmagujejo. Zato bodo njihovi medsebojni obračuni še toliko bolj zanimivi. Drava: Fa- rič, Gomilšek 3, Korošak 4, Vičar 7, Steharnik 1, Galun 4, Lašič 1, Radanovič 5, Kmetec 6, Majcenovič, Lah 3, Gregorec. Člani RK Velika Nedelja so doma nepričakovano izgubili s Sevnico z 21:25, čeprav so ob polčasu vodili z 12:10. Tako so ostali v spodnjem delu lestvice in bo za višjo uvrstitev potrebno zmagati tudi v gosteh. Mladinci RK Drava so v soboto popoldan močno oslabljeni izgubili z vrstniki Slovenj Gradca. Gostje so zmagali s 16:28. Mladinke so igrale v Mariboru in z 20:15 premagale domači Branik, pionir- ke pa so v Titovem Velenju izgubi- le s tremi goli razlike. 1. kotar Marjana Radanovič uspešno zadeva tudi pri streljanju sedemmetrovk _ . (fotol. kotar) PIONIRKE OŠ „FRANC BELŠAK" GORIŠNICA REPUBLIŠKE PRVAKINJE V ŠAHU v soboto in nedeljo, 7. in 8. aprila, je bilo v tH)brni odigrano ekipno pionirsko prvenstvo v Sahu. Pri fantih in dekletih je nastopilo po 10 ekip -_ prvaki posameznih regij. Za največje presenečenje prvenstva so poskrbele z osvojitvijo mesta šahistke 0§ Gorišnica. Za njimi so postale pionirke iz mnogih šahovskih centrov Slovenije, tako tudi absolutne favoritinje P'onirke OŠ Staneta Kosca iz Smartnega pri HUbljani, ki so zadnjih 6 let zapored osvajale "aslov republiških prvakinj. Vse igralke Smart- '^^Sa obiskujejo šahovsko šolo velemojstra Par- me, vodi pa jih eden najsposobnejših mentorjev v Sloveniji. Ta podatek daje uspehu gorišniških pionirk še večjo veljavo. Naslov republiških prvakinj so z odlično igro dosegle: Anita Ličina, ki je na I. deski dosegla 8 zmag in iz 9 iger in za ta uspeh prejela posebno pohvalo, za tem Irena Muhič 6 (9), Katja Suman 8 (9), Veronika Trunk 4,5 (5) in Metka Grm 4 (4). Moč ekipe je pred- vsem v njeni izenačenosti in je škoda, da sestavljata ekipo na državnem prvenstvu le dve igralki. Državno prvenstvo bo od 14. do 19. maja v Puli. Ekipe pionirk so dosegle naslednje število točk (niso upoštevane točke dosežene z ekipo Zg. Sčavnice, ki je igrala izven konkurence in zasedla 4. mesto): OS Gorišnica 27; OŠ ,,Stane Kosec" 24,5; OS G. Radgona 20; OŠ Stari trg ob Kolpi 18; OŠ Sevnica 14,5. Pri fantih je po pričakovanju zmagala OŠ Bra- tov Polančič iz Maribora. Vrstni red: OŠ B. Polančič 30; OŠ Ketteja in Murna Ljubljana 24,5; OŠ Vuzenica 21; OŠ Novo mesto 19; 0§ Predosje 18 . . . L V. Aluminij-Dravinja 0:2 (0:0) Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 150, sodnik Kuplen iz Maribora. Aluminij: Drago Skrget, Zupanič, Bek, Javševec, Koren, Fruk (Bojan Skrget), Pignar, Nikolič, Krajnc in Spehonja. V malem derbiju območne vzhodne nogometne lige med domačim Aluminijem in ekipo Dravinje iz Slovenskih Konjic smo videli poprečni nogomet. Že od začetka se je videlo, da so gostje priSli z namenom, da osvojijo točko. Primerno temu so tudi igrali. Zavlačevali z igro, izbijali žogo čez ograjo, se valjali po tleh itd. Domači so začeli zelo poletno. Trudili so se, da bi čimprej dosegli zadetek, toda mreža gostov, kot da je bila začarana. Enkrat pa so sodniki rešili goste, ko se je žoga odbila z notranje strani v polje in niso priznali zadetka. Pred koncem polčasa pa so gostje imeli edino priložnost, ko se je gostujoči napadalec sam znašel pred domačim vratarjem. Prvih petnajst minut drugega polčasa je zadetek domačih ,.visel v zraku", toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Gostje so se branili tudi z 10 igralci in zbijali žogo v polje. Iz dveh protinapadov pa so dosegli tudi oba zadetka. Potem pa tudi domačini nis.) bili več tako vztrajni v svojih napadih. S tem porazom pa so nogometaši Aluminija izgubili stik z vrhom. Z vztrajno in predvsem učinkovito igro pa lahko izgubljeno še nadoknadijo v naslednjih tekmah. ALUMINIJ—DRAVINJA 2:4 V predtekmi so mladinci Aluminija klonili proti vrstnikom iz Slovenskih Konjic s 4:2. Gostje so bili fizično močnejši in pa telesno boljše pripravljeni, kar so s pridom izkoristili. Danilo Klajnšek Mladina Drave je premagala Steklarja z 2:1 Igrali so: Kranjc, Ivančič, Pihler, Ramšak, Rimerle, Mlinaric, Drob- nič, Hentak, Emeršič, Zmazek, Serdinšek. V predtekmi so se pomerili mladinci domače ekipe NK Steklarja iz Rogaške Slatine in mladinci NK Drave iz Ptuja. Srečanje je bilo zelo živahno in borbeno. Povedli so gostje z golom Drobnica. Nato pa so doma- čini izenačili na 1:1. Končni rezultat pa je postavil Emeršič, koje premagal z dobrim strelom domačega vratarja Vouka. Pri domači ekipi je dobro igral Drofenik. Pri NK Dravi pa so vsi dobro igrali. Izstopali so predvsem Rimerle, Ramšak in Emeršič. Zdravko Jernejšek Športne aktivnosti ob dnevu železničarjev v Centralnih delavnicah TOZD Ptuj, so bila izvedena športna sre- čanja v streljanju z zračno puško, plavanju, kegljanju, šahu in namiznem tenisu. Tekmovanja je organizirala OOS, mladinska organizacija in strelska družina Železničar. V tradicionalnem ekipnem šahovskem brzotumirju za prehodni f)okal je sodelovalo 30 šahistov oz. 6 ekip. 1. mesto je osvojila ekipa obratnih pisarn; 2. mesto je osvojila ekipa uprave; 3. mesto je osvojila ekipa montažnega oddelka. Najboljši posamezniki so bili: Silvo Božičko, Dragan Matjašič in Viktor Ozmec, Ivan Strucl, Marjan Miklavčič. Kegljanje: 1. mesto Atanas Cangarov; 2. mesto Edvard Hojski; 3. Jože Strafela. Plavanje moški: 1. mesto Robert Krajnc; 2. mesto Rajko Pompe; 3. Janez Vrbančič. Plavanje ženske: 1. mesto Edeltvida Frank; Streljanje z zračno puško, ki ima najdaljšo tradicijo, se je udeležilo 47 delavcev: 1. mesto Jože Rokovnik 85 krogov; 2. mesto Franc Ceh 85 krogov; 3. mesto Janez Bolcar 81 krogov. Namizni tenis: 1. mesto Mirko Kokol; 2. Albin Mencinger; 3. Jože Strafela. V nedeljo, 15. aprila je bilo izvedeno tradicionalno občinsko tek- movanje s serijsko zračno puško za pokal ,,Železničarjev 84." Na športnem strelišču v Mladiki se je zbralo 10 ekip, skupno 40 strelcev ptujske občine. Ekipna uvrstitev: 1. mesto Tunišče 870 krogov; 2. mesto Draženci 843 krogov; 3. Železničar I 841 krogov. Najboljši posamezniki so bili: Zdenko Matjašič 180 kr.; Franc Bedrač 179 kr.; Lidija Kmičar 178 kr. in Jože Vodopivec 178 kr. M. Skok Končano drugo kolo lige v malem nogometu Drugo kolo lige se je odvijalo v soboto in nedeljo 14. in l5. aprila. Vse tekme so bile na igrišču pri gradu Turnišče v KS TurniSče. Rezultati drugega kola: Lotos—Velika Nedelja 10:1; Mladi Tur- nišče—Dušan Kveder 0:4; Lancova vas—Floserke 4:1; Flamengo—Budina 1:15 in SD Turnišče—Poetovio 1:7. Naslednje četrto kolo bo v soboto in nedeljo 21. in 22. aprila, pari pa so naslednji: Poetovio—Lotos; Budina—ŠD Turnišče; Floserke—Flamengo; Dušan Kveder—Lancova vas in Velika Nedelja—Mladi Turnišče, ta je bila že odigrana z rezultatom 1:9. ZB NKSteklar-NK Drava 2:1 Sodnik Vilko Kos iz Maribora (zelo slab). Za NK Dravo so igrali: Majcenovič, Levanič, Malek, Kralj, Kodrič, Tement, Ceh D., Vogrinec, Ceh S., Hvaleč, Cuš (Hameršek). Po težkem in blatnem terenu smo gledali zelo slab nogomet. Gostujoči igralci NK Drave so že v prvih minutah napadali in si ustvarjali priložnosti za zadetek. Eno od priložnosti je izkoristil Vogrinec in povedel Dravo v vodstvo z 1:0. Po tem rezultatu pa je stopil na sceno sodnik in dosodil enajstmetrovko, ki jo je videl samo on in nihče drug na igrišču, vendar je domači igralci niso izkoristili. V drugem polčasu so na igrišču zavladali domači igralci, saj so predvsem z grobostmi zaustavljali gostujoče napadalce. Sodnik je do teh grobosti ostal indolenten. Da pa je bila polna mera, je dosodil še eno enajstmetrovko pn rezultatu 1:1. To še dmgo poklonjeno enajstmetrovko so igralci NK Steklarna izkoristili in končni rezultat 2:1. Naslednjo srečanje igrajo igralci Drave doma proti Fužinarju. Upam, da jih poraz v Rogaški Slatini ni preveč prizadel in da se bodo do nedelje dobro pripravili in nam znova dokazali, da spadajo na sam vrh raz- predelnice. Zdravko Jernejšek POKALNO TEKMOVANJE Gerečja vas izločila Aluminij v polfinalu tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal je prišlo do novega presenečenja. Gerečja vas je namreč v Kidričevem s 3:2 premagala domači Aluminij in ga izločila iz nadaljnega tekmovanja. Tako so se Kidričani pridružili Dravi in Boču, ki sta izpadla v četrtfinalu. V drugem polfinalnem srečanju je Središče v Tržcu premagalo domače moštvo, vendar šele po streljanju enajstmetrovk. V rednem delu je bilo 0:0. Tako se bosta v finalu, ki bo v začetku maja, pomerili moštvi Gerečje vasi in Središča. V mladinskem pokalu je Drava doma s 6:4 premagala Osankarico, Aluminij pa na srečanje s Polskavo ni pripotoval. V finalu se bosta tako p)omerili mladinski vrsti Drave in Polskave. 1. k. 14 - ZA RAZVEDRILO 19. april 1984 - TEllMIH TEDNIK - 19- april 1984 OGLASI IN OBJAVE - 15 v spomin na tragedijo v Srečah Dan 12. aprila 1945 bo ostal pre- bivalcem Makol in tudi širše okoli- ce globoko v spominu, tudi genera- ciji, ki se je rodila v povojnem ča- su, saj je pomenil za širše območje KS Makole pa tudi občine Ptuj težko preizkušnjo v boju za osvoboditev. Tega dne so sredi noči nacisti zagrešili enega od mnogih velikih zločinov nad svobodoljubnim narodom. Vdrli so v domačijo Sagadinovih v Srečah pri Makolah, ki je veljala za trdno partizansko zavetišče. Te noči so bili v hiši last- nik Ludvik Sagadin z ženo Marijo ter njuni sorodniki in znanci dr. Rožica Sagadin, njen mož pravnik dr. Gojko Sagadin, pravnik dr. Mi- le Lavicki in Jože Sagadin s sinovo- ma Zvonkom in Miranom. Jože je bil leta 1941 najstarejši partizan v Pohorski četi, Zvonko je bil prvo- borec, Miran, ki je takrat štel 17 let pa kurir. Bil je ranjen in se je v Sre- čah zdravil. Domačija Sagadinovih je bila med drugim tudi postojanka za partizane s širšega območja. Ob vdoru nemške čete, usodne noči 12. aprila 1945, jih je prvi opa- zil Zvonko, ki je enega ustrelil in v trenutni zmedi uspel zbežati, čeprav ranjen. ROŽICA, Gojko, Srečanje preživelih članov družine Sagadinovih z borci in aktivisti bistriške pa tudi ptujske občine je doživetje, kj ga je težko opisati. Jože in Miran so se skrili v kletni bunker v hiši; Ludvik, Marija in dr. Lavicki pa so bili ujeti. Nemci so jih zaslišali zvečer tega dne pa skupno s hišo zažgali. Pod zažgano hišo so v bunkerju umrli tudi Roži- ca, Gojko, Jože in Miran. Posmrtne ostanke so pokopali na vrtu ob hiši, kjer so kasneje po- stavili tudi spomenik. V prenovlje- ni hiši Sagadinovih pa je danes spo- minska razstava, ki prikazuje raz- voj narodnoosvobodilnega boja na območju Makol in žalostni konec družine Sagadinovih. V spomin na ta dogodek pre- bivalci krajevne skupnosti Makole praznujejo vsako leto ta dan kot svoj praznik. Dogajanja osvetlijo s priložnostnimi svečanostmi in kulturnimi programi, tako na šoli kot tudi pri sami Sagadinovi doma- čiji v Srečah. Mladi občine Sloven- ska Bistrica pa v zadnjih letih ta do- godek proslavijo s pohodom mla- dih vojakov ter pripadnikov TO in enot SLO iz Slovenske Bistrice do kraja tragičnega dogodka v Sreče. Letos se je pohoda udeležilo okoli sto mladih iz osnovnih šol, organizacij ZSMS, vojakov garni- zije Pohorski bataljon Slovenska Bistrica, članov TO in enot SLO. Tradicionalna je tudi trim akcija kolesarjev, ki jo organizira Počitniška zveza občine Slovenska Bistrica in to na dan spominske sve- čanosti na relaciji Slovenska Bistri- ca-Srece. Pri organizaciji pohodov mladih na kraj svečanosti pa se vsako leto izkaže komisija za ohranjanje tra- dicij NOB ter razvoj SLO in DS, ki deluje pri OK ZSMS Slovenska Bi- strica. Letos so srečanje mladih bistriške občine v Sragah, bilo je v nedeljo, 15. aprila, izkoristili najprej za širše seznanjanje s tragičnim dogodkom, v nadalje- vanju pa so organizirali še tekmo- vanja v obrambnih aktivnostih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat S KOLESI OKOLI SVETA Da je lahko kolo prav prijetno in zdravo rekreacijsko sredstvo, tega se verjetno vsi dobro zavedate. Prav gotovo pa vzbuja občudovanje odločitev 21-letnih študentov biokemije iz Indije, Rao Gnaneshvvara in Deo Malikarjuna, ki sta se že lani 19. novembra napotila s kolesi okoli sveta. Na jugoslovansko ozemlje sta se pripeljala 29. marca, nun cilj pa je nadaljevati pot po Evropi in Severni Ameriki, ter prispeti 27. julija letos v Los Angeles na 23. poletne olimpijske igre. Pogumna Indijca sta zaradi deževja prenočila tudi v ptujskem hotelu Poetovio, kar smo seveda izkoristili za kratek pogovor. Kdo je financiral to pustolovsko potovanje okoli sveta, je bilo prvo vprašanje: ,,Delno naju financira Lions Klub iz Banglura; to je pristanišče v južni Indiji od koder sva doma. Ta klub nama bo kril okoli 30 odstotkov vseh stroškov, ki niso majhni. Delno je poskrbela za na- Pogurnna Indijca s svojimi kolesi in prtljago pred hotelom Poetovio, kjer sta prenočevala. (foto: M. Ozmec) ju tudi indijska vlada, — kamor- koli bova prišla, nama bo pomagala indijska ambasada." Koliko km prevozita na dan in kako dolga bo vajina pot okoli sveta? ,,V enem dnevu prevoziva od 100 do 150 km, odvisno od ceste, ki je včasih vijugasta, pa strma, včasih še dežuje, pa veter piha. Toda povprečno prevoziva na dan okoli 150 km. Celotna pot pa bo verjetn,-) daljša od 30.000 km." Kako vama je všeč v Jugoslaviji in kdaj odpotujeta naprej? ,,Tukaj bova okoli 20 dni. Ju- goslavija je zares lepa dežela. Narava in ljudje so podobni kot v Indiji. Z nama so vsi zelo prijaz- Kaj vesta o predsedniku Titu? ,,Da, dobro veva zanj, vemo da imata Indija in Jugoslavija prija- teljske stike in Tito je bil pri nas znan po svoji miroljubni in dobri politiki. Vsakdo je moral biti za- dovoljen, ko je bil Tito še med va- mi. Bil je tudi velik prijatelj naše- ga bivšega predsednika Nehruja." Sedaj sta v hotelu Poetovia. Kdaj sla prispela v Ptuj in kdaj odpotujeta naprej? ,,Prišla sva v četrtek, 12. aprila okoli 21. ure. Preveč je deževalo in na poti sva se morala večkrat ustaviti. Načrtovala sva, da bova Ptuj zapustila že v petek, vendar dež ni prenehal, zato bova najino potovanje proti Avstriji verjetno še odložila za kak dan." Pred slovesom smo jima zaželeli srečno pot. ugodili pa bomo tudi njuni želji, da jima pošljemo foto- grafije z njunega bivanja v Ptuju. M. Ozmec Kaj veš o prometu tudi v Ormožu v soboto, 14. aprila so tudi v Ormožu izvedli občinsko tekmo- vanje ,,Kaj veš o prometu". V znanju so se pomerile ekipe iz šestih osnovnih šol na območju občine Ormož. Ekipe pionirjev in mladin- cev so se pomerile v teoretičnem in praktičnem znanju. Zmagala je ekipa iz osnovne šole Ormož, za njo pa so se uvrstile ekipe po naslednjem vrstnem redu: Središče ob Dravi. Velika Nedelja, Tomaž, Miklavž in 0§ Stanka Vraza iz Or- moža. Za tem se je 24 tekmovalcev pomerilo še v znanju v posamični konkurenci s področja poznavanja cestno prometnih predpisov, in v spretnostni vožnji s kolesom. Pri tem je največ znanja in spretnosti pokazal Robert Horvat iz Ormoža, ki bo tudi zastopal ormoško občino na republiškem tekmovanju. To bo, kot smo že poročali prejšnji te- den, 21. aprila v Črnomlju. Tako ptujskima kot ormoškemu tekmovalcu želimo na republiškem prvenstvu kar največ uspeha! — u Lani 3199 odvzemov krvi Pri občinski organizaciji Rde- čega križa v Ptuju so zadovolj- ni _ z lanskoletnim odvzemom krvi, saj so skozi vseh 12 mesecev preteklega leta zabeležili 3199 krvo- dajalcev. Med krajevnimi organiza- cijami so se najbolj izkazali krvodajalci iz Hajdine, bilo jih je 132, z enim manj zaostajajo Cirkovčani, na tretjem mestu pa je KORK Majšperk s 95 odvzemi krvi v lanskem letu. Med krvodajalci iz združenega dela je na prvem mestu TGA s 4T2 odvzemi, sledi Agis 214 in Elektrokovina 161 krvodajalcev. Sicer pa je bilo lani skozi vse leto 2267 krvodajalcev iz združenega dela in 932 iz krajevnih organizacij Rdečega križa. Med njimi tudi veliko posameznikov iz drugih ob- čin. V mesecu maju pa pripravljajo pri občinski organizaciji Rdečega križa v Ptuju tudi dve tekmovanji — 11. maja za mlade člane RK iz osnovnih šol, 19. maja pa ekipe Rdečega križa, ki delujejo v enotah civilne zaščite. mš ČRNA KRONIKA v tednu od 9. do vključno 17. aprila so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah, ki so tokrat zahtevale izredno visok krvni davek. Kar dve življenji sta ugasnili, v enem primeru pa je bil udeleženec nesreče le lažje telesno poškodovan. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti nepravilna hoja po železniških tirih, ter neprimerna hitrost. Na vozilih je bilo za okoli 142 tisočakov škode. MOTORIST UMRL V BOLNIŠNICI v ponedeljek, 16. aprila ob 22.35 je prišlo do hujše prometne nesreče v križišču magistralne ceste Hajdina Macelj z lokalno cesto, ki vodi od gostišča Olge Korošec proti Zgornji Hajdini. 24-letni voznik kolesa z motorjem Milan Fišer iz Žabjaka 5 pri Ptuju se je pripeljal na magistralno cesto iz smeri Kidričevega, ne da bi se prepričal, če to lahko stori varno. Na predno- stno cesto je pripeljal v trenutku, ko je iz Krapinske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Max Aufischer iz Avstrije. V silovitem trčenju je dobil Milan Fišer tako hude poškodbe, da je naslednji dan v ptujski bolnišnici umrl. SMRT OB TIRIH v petek, 13. aprila ob 6.35 je skupina delavcev šla po progi iz smeri Hajdine proti Ptuju. Ko so prišli na železniški most čez Stu- denčnico v Ptuju je iz nasprotne smeri — torej iz Ptuja — pripeljal potniški vlak. Ko je skupina delav- cev to opazila, je pričela bežati. Dvema delavcema ni uspelo, da bi pravočasno odhitela z mostu in 25- letni Miroslav Stojič je zadnji hip z rokami zgrabil za železno ograjo, da bi se tako rešil. Zal so ga kljub temu zadele stopnice enega od vagonov omenjenega vlaka in ga tako hudo ranile, da je pol ure po prevozu v ptujsko bolnišnico zaradi poškodb umrl. — OM „Naša pesem 84" Od petka 13. do nedelje 15. aprila je v Mariboru potekalo že 8. tek- movanje ,,Naša pesem". 'Tekmovanje organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije in občine Maribor ter Slovenska pevska zveza. Med dvajsetimi moškimi in mešanimi pevskimi zbori, ki so dobili zeleno luč za to tekmovanje na predhodnih področnih avdicijskih srečanjih, je bil tudi Komorni moški pevski zbor iz Ptuja z zborovodjem Francem Lačnom. Tudi tokrat so ptujski pevci dostojno predstavili tek- movalni program sedmih pesmi in dosegli bronasto odličje. Za tek- movanje so pripravili Gallusovo Vae nobis, Savinovo Zori rumena rž, Arničevo Liubi Kruhek. Pavčičevo Bolne rože, Krekovo Prekmursko in ljudsko pesem v priredbi Matije Tomca Teče mi vodica. Ves tekmovalni program bodo ptujski pevci predstavili tudi ptujskemu občinstvu na letnem koncertu, ki bo v drugi polovici maja. Dva zlata para v Ptuju Po nekajtedenskem zatišju je bilo v soboto, 14. aprila na matičnem uradu v Ptuju spet slovesno. Pred matičarja in pooblaščenega delegata SO Ptuj sta po 50 letih življenja v trdni zakonski zvezi ponovno stopila kar dva para. Prvi zlati par sta bila ANTON in ANA JURiC, kmetovalca iz naselja Cunkovci 10 v KS Gorišnica. V zakonu sta imela 4 otroke, danes pa sta ponosna tudi na 11 vnukov in 2 pravnuka. Anton je letos že dopolnil 78 let, Ana pa je 7 let mlajša. Drugi zlati par pa sta bila FELIKS in TEREZIJA LOVREC iz Drstelja 27 v KS Destrnik. Oba zlatoporočenca sta bila rojena leta 1905, Feliks je bil čevljar, Terezija pa je gospodinjila in delala doma. V zakonu sta imela 3 otroke, danes pa imata 6 vnukov, razveseljuje pa ju tudi že pravnuk. Anton in Ana Jurič v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ob razgla- sitvi za zlatoporočenca Feliks in Terezija Lovrec med svojimi bližnjimi ob slovesnosti zlate poro- ke Rodile so: Štefka Hanželič, Vodranci 41 — Srečka; Terezija Kokol, Spuhlja 73 — dečka; Irena Ferenc, Formin 48 — deklico; Veronika Kozel, Vel. Varnica 57 — deklico; Breda Kri- stovič, Dornava 140 —dečka; Silva Bratušek, Pohorje 17 — dečka; Marija Zadravec, Poljska cesta 37 — Klavdijo; Anka Arnuš, Zamušani 10 — Natalijo; Irena Mikša, Zamušani 75 — dečka; Amalija Sagadin, Aljaževa n. h. — Jureta; Marija Bac, Lešnica 48 — dečka; Milena Novak, M. Brebrov- nik 9 — dečka; Zofija Valentan, Mihovce 9 — deklico; Olga Radanovič Gregor, dr. 8 — Mirjano;. Poroke: Viktor Berlak, Gabernik 39 in Brigita Rogina, Sp. Hajdina 12/a. Umrli so: Franc Moravec, Vičanci 88, roj. 1943, umrl 9. aprila 1984; Franc Marčič, Zlatoličje 84, roj. 1909, umrl 10. aprila 1984; Rozalija Mar, Zamušani 73, roj. 1906, umrla 10. aprila 1984; Jožefa Tašner, Placar 64, roj. 1919, umrla 12. aprila 1984; Franc Gregorec, Svetinoi 15, roj. 1909, umrl 12. aprila 1984. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TE- DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji z.i'oda, direktor in glavni urednik FRANC LACEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dooijekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro _račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodgv in storitev v pronnetu je TEDNIK uvrščeii med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.