tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 17.MAJ 2012 / ŠTEVILKA 959, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 959 K'7896 121'44067 1 Adrija NALOŽBENO SREBRO www.adrlja-ag.com e: adrijaag@gmail,com po dokhčtče RESTAVRACIJA Bariera-lzola 05/ 6414105 030 239 790 Tarok So čudna družba tarokisti, več al’ manj so v glavnem isti, vsi med sabo se poznajo, pa še kar naprej igrajo. Ni važno kdo meša in prelaga, na koncu vedno sreča zmaga, a ko so ženske zraven - ne. Takrat so prav natančno ve, in ni nobena sleparija: zmaga Novka, ali pa Marija. Vrnite nam stare urednike Med iskanjem zapisov o nastajanju Mehana in Male opreme sem na spletu naletel tudi na stare izvode tednika Slovenski Jadran, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva južnoprimorskih občin. Med članki o uspehih in težavah tistega časa sem naletel tudi na pismo mojega nekdanjega urednika na Radiu Koper. (Mef) Ljuban Omladič je bil v začetku sedemdesetih let, ko sem kot pripravnik prišel na koprski Radio, izkušen šef, urednik slovenske redakcije, človek hitrih odločitev in nič kaj partijsko navdušen, kot je bilo takrat še v navadi. Menda je bil tak že v petdesetih, ko je Radio Koper delal prve korake in rad je pripovedoval o tem, kako so ga, še za časa Informbiroja, zapustili vsi uredniki, ker je bilo treba za poročila krajšati govor Stalina. Menda je takrat preprosto zamižal in prečrtal tri četrtine govora in kasneje dobil pohvale za odlično opravljeno delo. Tudi takrat so bili uredniki z malo in veliko začetnico. Seveda te njegove pripovedi nismo mogli preverjati pri tistih, ki so ga takrat zapustili, a smo mu verjeli, ker je bilo uporništvo takrat bolj na ceni kot kompromisarstvo. Zapis v glasilu SZDL, ki bi ji danes rekli “srednje velika stranka vladne koalicije zadolžena za medije”, me je spomnil na tiste čase in takratnega urednika. V pismu bralcev Ljuban Omladič odločno zavrača kritiko nekega pomembnega športnega funkcionarja in jasno postavi mejo med osebno in skupno odgovornostjo. Predvsem pa se ni zbal reakcij izdajatelja časopisa, čeprav je bil šele na začetku novinarske poti oziroma kariere, kot bi rekli danes. Na stare novinarske urednike se velikokrat spomnim, ko spremljam brodolom slovenskega novinarstva, o čemer se povsem strinjam s prof. Sandro Bašič, ki ga celo predava. Ne razumem jeznih, obrazov, vse bolj prevladujočih novinark, kako s kariero v očeh vlečejo izjavo osumljenčevega očeta, medtem ko pospravlja stanovanje po policijski preiskavi. Ne razumem kako lahko na tnalo postavljajo ljudi, še preden jim je krivda dokazana in prodajajo informacije, ki nedolžnega lahko pripeljejo v hude težave. In se vprašam, kje so danes ti uredniki? Za Ljubana Omladiča vem. Je v izolskem domu upokojencev. Če kdaj so ljudski reki o vremenu držali letos. Prišli so ledeni možje, nato poscana Zofka, zato se lahko nadejamo lepemu, sončnemu poletju. Češnje, ki so tudi v Izoli lepo obrodile bo treba pobrati v naslednjih dneh, saj vremenarji za ponedeljek napovedujejo možne padavine. WWW.NAKUPI.NET nnn Boste postali naš naročnik? 040 211 434/05 64 00 010 tajnistvo@mandrac.si BANKA KOPE K uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola V soboto je na morju pred Izolo potekala 57. istrska veslaška regata na kateri je tokrat sodelovalo 230 veslačev iz devetih klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Tudi nekateri izolski “veterani”. Stran za ogrevanje Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) KDO SPET AFNEGUNCA Vsi, ki bi se morali oglasiti in nekaj narediti - po svoji politični funkciji, družbenem vplivu, intelektualni naravnanosti, moralnem občutku, skratka vsi in vsakdo so tiho. Tiho, ob besedah, ki jih je javno povedal France Bučar. Ne bom našteval kdo je in kaj je, povedal pa je, da smo vse bližje življenju v fašistični državi, da so politiki državljanom ukradli državo, da je od osamosvojitve prav vse šlo narobe, da je postalo nejasno, kaj so dolžnosti države in kaj so pravice državljanov, in še in še. Državljan ima pravice, država ima dolžnosti do državljana in to je zakon. Ampak stvarnost je drugačna:-Država, ki to ni, ker je suženj pol-tičnih strank, si je prisvojila, ukradla, zmonopolizirala vse pravice, in vse dolžnosti prepustila državljanom. Državljana je pustila samega s problemi ki bi jih morala reševati v parlamentarni proceduri, da bi potem vlada odločitve parlamenta sprovajala v življenje. A to je nemogoče, ker parlament, kot najviši izraz oblasti državljanov, ne obstaja. »To, kar imamo v središču Ljubljane, ni niti skupščina. Je bistveno manj. To je zgolj kulisa za za politične stranke, kjer se blokovsko glasuje za odločitve, ki so jih sprejeli strankarski vrhovi. Ne odločajo niti stranke, odločajo zgolj vrhovi strank. Mi se gremo parlamentarno demokracijo brez parlamenta. Zato ker ne obstajajo poslanci, kot samostojni predstavniki svojih volilcev, ki mislijo kot samostojni ljudje v skladi z mandatom, ki so jim ga dodelili volilci. Zato, ker odloča politični vrh stranke, ki je na oblasti, pri tem pa sodelujejo še politični vrhovi njenih kolacijskih partnerjev« (Vsi citatuFrance Bučar, intervju, Dnevnikova priloga Globus, 26. april). In taka država pada na vsakem izpitu morale in poštenja, in vse globlje tone v totalitarizem, ali, kot je lepo povedal Bučar, »v fašizem«, in dodal: »Vem o čem govorim.« Vlada se obnaša zelo Orwelijansko: Zaradi boljšega sistema izobraževanja šolam in univerzam zmanjšati proračunska sredstva, da bi oblastniki imeli večje plače in vse stroške plačane. Pa zmanjševanje zdravstvenih standardov ali njihovo samoplačniško zadovoljevanje, zmanjševanje bolniške, porodniškega dopusta in vseh socialnih transferjev, da bi ljudje bili bolj zadovoljni, zdravi in srečni. Potem še fleksibilna politika zaposlovanja, kar je samo floskula za nemoteno odpuščanje zaposlenih, kar ne velja za državno administracijo, ki se razrašča, kot rak rana družbe in debeli na račun državljanov. Za konec pa še idelogi-zacija vsakodnevnega življenja z delitvami na »naše« in »vaše«, življenje v preteklosti in nezmožnost ali neznanje načrtovanja prihodnosti, vse hujše retuširanje slovenske samopodobe in vse močnejše sovraštvo do vsega, kar to retuširanje, ne samopodobo, ker je taa enostavno žalostna, kvari. Ne čudi, oziroma, ne bi smelo nikogar čuditi to, da se oblast obnaša kot oblast. Čudi »tiha večina«, ki brez besed vse prenaša. Ki čaka, kdo bo zmagovalec. Takrat so bo oglasila - da izrazi pokornost zmagovalcu in zahteva linč za premagane. Kar se trenutno dogaja. Težki časi Srečata se bela in siva miš. Siva miš si malo ogleduje belo in pravi: - Ti pa si gotovo miš iz laboratorija. Bela miš odgovori: - O ne, ne! V resnici sem polarni medved, ki je preživel Janševo reformo. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10,fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Otroci vedo kako ločevati VIZ Vrtec Mavrica Izola v okviru vseslovenskega projekta »Z igro do prvih turističnih korakov« izvaja projekt: »V IZOLI LOČUJEMO ODPADKE« V projektu je sodelovalo deset skupin s tremi podprojekti. Otroci, stari od 2 do 6 let, so s pomočjo načrtovanih dejavnosti spoznavali pomen ločevanja odpadkov. Ločevali so odpadke, izdelovali izdelke iz odpadnih materialov, izdelovali papir, si ogledali predstavo z ekološko vsebino, naredili humus,... Spoznali so, kako je pomembno ločevanje odpadkov in ponovna uporaba recikliranih materialov. Ugotovili so, da lahko sami vplivajo na čisto in zdravo okolje. Razvijali so naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnos do narave. Projekt bomo zaključili z zaključno prireditvijo, ki bo v četrtek 17. 5. 2011 ob 9.30 uri na ploščadi igrišča enote Školjka. Po nagovoru ravnateljice Suzane Božič bodo nastopile skupine Metuljček, Žabica in Delfinček. Program bo povezovala animatorka Tadeja Fatur. Po končani predstavi bodo potekale ustvarjalne delavnice na igrišču vrtca. Vodja projekta: Martina Langus, Ravnateljica: Suzana Božič Po poteh vodnih virov Vabimo vas, da se nam v soboto, 19. 05. 2012, pridružite na pohodu po poteh vodnih virov izolskega podeželja. Zbiranje ob 08.30 izpred zadružnega doma v Kortah, kjer si boste lahko preverili količino sladkorja v krvi in krvni pritisk. Okvirni načrt pohoda: - 09.30 do 12.30: Korte - Medoši - Kaštelir - Cetore -12.30 do 13.00: Cetore - kosilo -13.00 do 14.00: Cetore - Frata - Korte (zadružni dom) Na fontani Frata v Medoših bo domačin, g. Mejak predstavil uporabo vodnega vira nekoč. V Cetorah bodo cetoranke prikazale delo gospodinj nekoč ter ponudile kosilo (4 Eur). Zaključek na Frati V Kortah, z anekdotami o fontani ter pesmijo in plesom otroškega pevskega zbora podružnične šole iz Kort. Predstavljena bo tudi stojnica z dišavnicami, zelišči ter izdelki iz njih. Ne pozabite na pijačo, zaščito pred soncem in klopi. V primeru dežja pa pohod odpade. Za kosilo je potrebna prijava do 17.5.2012, na tel. št: 041/345984 Rozana Kadrovanja Politično kadrovanje je uzakonjeno Javno pismo nekdanjega poslanca v državnem zboru, izkušenega politika in diplomata, Franka Jurija, kar nekoliko preseneča. Ne zaradi vsebine, kjer se čudi strankarskemu zaposlovanju na občinski ravni, pač pa zato, ker ga to sploh čudi. Na ravni države je praksa političnega kadrovanja že tako uveljavljena, da je postala zakon. Občine ga le spoštujejo. V sredo popoldne so člani občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, začeli izbirati med štirimi preostalimi kandidati za direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve občine Izola. Kot je znano je dosedanji direktor, Boris Požar, še pred iztekom svojega mandata, bolj ali manj prostovoljno, odšel v pokoj in začelo se je iskanje novega direktorja. Prav posebej ga ni bilo treba iskati, saj se je na razpis prijavilo šestnajst kandidatov, med njimi tudi nekaj takih, ki imajo izkušnje na tem in sorodnih področjih, od že omenjenega bivšega poslanca Franca Jurija do režiserja in direktorja Mariborske drame, sicer Koprčana, Branka Kraljeviča, pa od televizijske voditeljice Karin Sabadin do Ingrid Marspin. Za večino je bilo usodno že prvo sito, saj je komisija v razpisu zapisala zahtevo, da morajo biti vsa potrebna dokazila overjena, kar so nekateri spregledali ali pa so menili, da npr. delovne knjižice ni treba posebej overjati, saj ni več obvezen dokument o delovni dobi. Kakorkoli že, očitno je bilo sito uspešno, saj komisija ni ponudila možnosti, da kandidati manjkajoče ali neoverjene dokumente dopolnijo, ampak jih je preprosto zavrnila. Zanimivo bi bilo videti, kako bi ravnala, če bi bil med izločenimi tudi kandidat s podporo kakšnega člana komisije, ampak to je že sfera ugibanja. Čeprav so skoraj vsi prijavljeni kandidati izpolnjevali temeljne pogoje (izobrazba, izkušnje, vizija delovanja) so se v drugi krog "prebili" le štirje kandidati, ki so zadostili tudi formalnim pogojem (dodatne overitve dokumentov pri notarju). Komisija je tako včeraj začela z ocenjevanjem štirih kandidatov: Damjan Barut, ki je trenutno zunanji sodelavec Občine Izola s področja zaščite in reševanja, Zorko Nardin je občinski svetnik in član omenjene kadrovske komisije, Edi Mandrijušič, slikar in programski vodja galerije Salsaverde ter Andrej Bertok, ki je aktiven v italijanski skupnosti. Komisija pri delu katere se bo v tem primeru izvzel Zorko Nardin, bo v tem tednu menda opravila pogovore z vsemi štirimi kandidati v 14 dneh pa bodo svoj predlog že posredovali občinskemu svetu. “—‘tiiHIgMa Šared ima otroško igrišče Sinoči bi morali na Šaredu slovesno predati otrokom novo otroško igrišče, ki ga je izolska Komunala začela urejati že v drugi polovici leta 2011. Žal so se, zaradi slabega vremena in dežja odločili, da bodo odprtje prestavili na petek, 18. maja 2012. Za igrišče je Občina Izola sicer namenila 118.000 evrov proračunskih sredstev, urejeno pa je približno tako kot ostala igrišča v občini, tudi z ograjo, kar postaja že prava mora naših igrišč na prostem. Tistim, ki ne verjamejo, da so otroška igrišča sredi mesta lahko neograjena svetujemo obisk Tolmina, kjer se bodo lahko prepričali, da so igrišča tudi namenjena srečevanju generacij in ne le inkubatorji v katere zapremo otroke, da nam ni treba skrbeti zanje. Izjava ob odločitvi Občinske komisije glede imenovanja direktorja CKŠP Izola- Z velikim presenečenjem in globokim razočaranjem sem danes v Primorskih novicah prebral, da je izolska občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) zožila izbor kandidatov za mesto direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve (CKŠP) le na štiri prijavljene na razpis za to delovno mesto. Vsi imajo stalno prebivališče v Izoli. Ostalih dvanajst kandidatov in kandidatke naj bi komisija izločila - po besedah njenega predsednika Alekseja Skoka -ker njihova dokumentacija ni bila popolna in overjena. Prepričan sem bil, da sem komisiji posredoval popolno dokumentacijo z dokazili; o izobrazbi, znanju jezikov, delovnih izkušnjah, nekaznovanju, programu, itd. Izločen pa sem bil menda, ker fotokopija moje delovne knjižice, kjer je moja najmanj 5 letna delovna doba dokazljiva, ni bila uradno overjena. To izkušnjo jemljem na znanje z grenkobo nekoga, ki s svojim delom (profesorskim, diplomatskim, novinarskim in na klopeh državnega zbora) že 28 let plačuje davke in prispevke in ( upam) prispeva k uveljavljanju javnega interesa. Veliko je načinov za zaposlovanje nekaterih izbrancev in oviranje zaposlitev drugih na odgovornih mestih; nekje spreminjajo in prilagajajo pogoje in pravila, nekje pa izločajo nekoga na podlagi marginalne formalne pomanjkljivosti. A to je z vidika zakona neizpodbitno. Franco Juri Priložen je tudi Jurijev program videnja razvoja CKSP, ki pa ga, vsaj do odločitve komisije ne moremo objaviti. OPN - POBUDE, MNENJA IJN - Izola je naša V stranki IJN so do izteka roka pripravili dokaj obsežen seznam pobud in stališč ob pripravi Občinskega prostorskega načrta. Priobalni pas: Na celotnem območju mesta Izole in ob obalah, ki niso vključene v naravne rezervate, naj se zagotovi prosti pas v širini minimalno 50 (pedeset) m od uradne morske meje. V tem pasu ni dovoljena nobena trajna gradnja objektov. Prostor se namenja prosti peš coni za neovirane prehode, za sezonske in druge namene (začasni objekti in dejavnosti), za parke in zelenice, cone brez prometa. Posebno pozornost je potrebno posvetiti vzhodnemu delu Izole, kjer obstajajo nekateri interesi, da bi pozidava segala do same obale. Proste cone naj bi bile v pretežni javni rabi. Na območju širšega priobalnega pasu, izven 50m pasu, naj se predvidijo izključno hotelske nastanitve z obveznimi zadostnimi internimi vodnimi površinami, dodatno naj se razvije zdravstveni turizem in upoštevane naj bodo potrebe družbenih ustanov kot so: športni objekti, kulturni dom, kulturni center,... V stranki IJN odločno nasprotujemo stanovanjski in apartmajski gradnji na tem območju. Območje sedanje “Rude” je primerno za izgradnjo športno-rekreacij-skega centra. Področje predvideno za Aqua park v TPC Livade naj se predvidi za športno rekreacijsko cono, povezano s potrebami Univerze. Pozidava za potrebe Univerze naj se ponovno preveri in zagotovi vrnitev podarjenih zemljišč Občini, ki naj na teh površinah predvidi svoje programe. Točno naj se določi območje, kjer bo zgrajen nov dom upokojencev, kjer bodo tudi varovana stanovanja za starejše občane in ob tem, naj bo upoštevana možnost dodatne izgradnje negovalne bolnišnice. IPA 8 - nadaljevanje projekta, ki naj bi upšteval primerno bazensko kapaciteto za predviden hotelski kompleks. Na območju pod Belvederjem, nasprotujemo kakršnikoli gradnji objektov, spodbujamo pa postavitev plažnih, začasnih objektov. Predlagamo razširitev proste cone v korist javne plaže. Umestitev garažne hiše v staro mestno jedro, in gradnja dodatnih parkirnih in garažnih mest. Nasprotujemo gradnji večstanovanjskih in blokovskih ter strnjenih naselij na celotnem območju Izolskega zaledja oziroma podeželja. Prostorski akt na področju Šareda in Baredov naj se skrči na razumne meje ob upoštevanju vaških tradicij. Občina naj si določi strateška območja in točne lokacije za razvoj in izvedbo svojih in javnih intresov. Za te programe naj predvidi tudi področja, kjer ni lastnica zemljišč. OPN - POBUDE, MNENJA Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo Naše javne pobude in pripombe na pre_dstavljen OPN so naslednje: 1. Širjenje mesta mora v prvi vrsti upoštevati demografsko projekcijo, zato se mora Izola razvijat skladno z nataliteto prebivalstva. 2. Pripravi in javno naj se objavi analiza o razpoložljivih lokalnih vodnih virih v času pojava kritičnih situacij primanjkovanja padavin. 3. Ne dovoli se nobene pozidave zelenih površin, vse dokler ne bodo sanirane vse sive oz. degradirane cone v mestu. (Argo, Delamaris, območje Mehana, Ladjedelnice...) 4. V planu morajo biti jasno definirani programi, ki se umestijo v degradirana območja. 5. Z izjemo površin bivšega Delamarisa in Arga, se industrijske in obrtno proizvodne površine ohranijo na obstoječih lokacijah Obrtne cone, Droge, Opreme, Stavbenika in Mehana.. 6. Zaradi stopnjevanja krize je potrebno jasno opredeliti najboljša kvalitetna kmetijska zemljišča, jih trajno zaščititi in nameniti kmetijski obdelavi in samooskrbi. 7. Narediti je treba analizo potrebnih površin za družbeno infrastrukturo (šolstvo, zdravstvo, šport, kultura..) ter predvidena gradnja, v OPN nazorno prikazana. 8. Spoštovati in ohranjati se morajo vse pretekle karakteristike kraja: - Ohraniti moramo edinstven Škver, ki je zadnji primer na celotni obali, - Izola kot ribiško mesto mora ohraniti značilno mediteransko podobo, - Celoten obalni pas rezervirati za sprehajalne poti - lungomare, 9. Pred nadaljevanjem gradnje novih turističnih kapacitet je potrebna javna analiza o razpoložljivosti kopalnih površin ob obmorskem pasu, 10. Poleg ohranjanja še dodatno ustvarjati nove zelene površine, 11. Izoblikovati dolgoročno politiko uporabe in zaščite življenjskega prostora v zaledju mesta in na podeželju ter v okviru tega jasno opredeliti še vsa ostala območja drugih zelenih površin, območja strnjene gradnje in območja razpršene gradnje. 12. Podeželje naj bo dobro transportno, komunikacijsko in razvojno povezano z mestom. 13. Pri izvajanju večjih projektov (odlagališče odpadkov, golf igrišča) iskati rešitve z obalnimi občinami. Taki načrti se ne izvajajo na urejenih kmetijskih površinah. 14. Pokopališče je prostor obiskovanja in ne zgolj prostor za pokopavanje, zato je treba morebitno novo lokacijo približati mestu. 15. Občina naj imenuje delovno skupino, s člani iz strokovne javnosti, ki so tudi poznavalci prostorske problematike, z najmanj enim članom civilne iniciative, ter upoštevanjem teritorialne in generacijske pokritosti. Od prihodnjega razvoja morajo imeti koristi vsi občani in ne zgolj ljudje s privilegiji in kapitalom. Za Cl-glbanje za Izolo: Stepanov Maja, Robert Prelec, Viktorija Carli -----------Občinski prostorski načrt Obilica pobud v podaljšanem roku Javna predstavitev pobud v zvezi z izdelavo Občinskega prostorskega načrta, ki so jo na prostem, v Ljubljanski ulici, pripravili v društvu Izolani, je pokazala, da je bila odločitev župana o podaljšanju roka za dostavo pobud, več kot primerna. Oživljena Cl - gibanje za Izolo. Da bo podaljšan rok za pobude k pripravi občinskega prostorskega načrta prinesel kar nekaj novih idej, je bilo jasno že ob začetku zbiranja podpore za umestitev Športno rekreacijske cone na območje Ricorva. Pobudo je oblikoval arhitekt Jernej Živic, podprli pa so jo nekateri občinski svetniki, čeprav pobuda menda ni bila deležna posebnega navdušenja med koalicijskimi svetniki, niti pri svetniku Liste za Izolo, katere član naj bi bil predlagatelj. Pokazalo se je, da v določenih primerih pač ni mogoče slepo vztrajati pri stališču stranke ali liste, še posebej, ko gre za načelno odločanje in ne za ozke interese skupin in posameznikov. To je potrdila tudi zelo dobra udeležba in predvsem zelo konstruktivna in strpna razprava na javni predstavitvi pobud in mnenj, ki jo je prejšnji četrtek pripravilo Društvo Izolani. Glede na to, da želijo odločanje o najpomembnejših razvojnih dokumentih predstavljati najširši javnosti, so predstavitev pripravili na prostem, v Ljubljanski ulici, poleg zainteresirane javnosti pa so se ga udeležili tudi nekateri svetniki in strokovnjaki. Najprej so se vsi skupaj seznanili s potekom priprave in sprejemanja Občinskega prostorskega načrta ter na kratko pregledali osnutek osnutka, ki so ga na vpogled, po grožnjah z izredno sejo, dobili vsi občinski svetniki. Osnovna ugotovitev je, da je bilo opravljenega zelo malo dela, da dokument sploh ne odgovarja na vprašanje, kakšna bo Izola čez 20 ali 30 let, da so prostor v dokumentu našli le nekateri predlogi zainteresiranih firm in nosilcev dejavnosti, brez širše razprave pa se je tam znašel tudi izolski otok, ki je vse prej kot konsenzualna odločitev Izolanov. Eden od podpisnikov podpore umestitve Športno rekreacijske cone Ricorvo je še enkrat predstavil to idejo, v nadaljevanju pa je bilo slišati sicer podporo zamisli, vendar tudi pripombe, da bi morali dati prednost kmetijskim zemljiščem, sicer z ekološkim načinom pridelave, vsekakor pa je treba preprečiti pozidavo teh zemljišč s stanovanji. Svetnika stranke Izola je naša sta predstavila njihove pobude v zvezi s tem dokumentom in pri tem posebej poudarila prepoved kakršnihkoli pozidav v območju 50 metrov od morja, v območju nad 50 metrov pa je treba prednost dati turističnim in sorodnim javnim programom. Odločno nasprotujejo tudi blokovski pozidavi v sklopu ZN Šared. Na pomen varovanja in obnavljanja zelenih posebej kmetijskih površin je opozorila predstavnica ponovno oživljene Civilne iniciative - gibanje za Izolo, ki je opozorila tudi na ekološko sila vprašljivo umestitev golf igrišč na območje Baredov ter na neustrezno lego bodočega pokopališča, ki naj bi dobilo prostor v bližini izolske deponije. Svetnik Liste Izolani je opozoril na nujno povezanost posameznih programov, od športnih do kulturnih. Gre za povezavo športno rekreacijskih objektov v enotno ponudbo turistične občine. Kulturni programi pa bi se morali združevati na območju Arga in Arrigoni-ja. Vsem novim projektom je treba dati točno vlogo v bodoči podobi in ponudbi občine. To velja tudi za morebitno gradnjo otoka. Iz strokovnih vrst je bilo slišati predvsem pripombe na sam postopek priprave dokumenta in na dejstvo, da dokument ne odgovarja na temeljno vprašanje, kakšno Izolo si sploh želimo in kako bomo v njej in z njo živeli. Slišati je bilo tudi pripombe na račun prometnic v Izoli, ki so speljane brez prave hierarhije in logike. Številni udeleženci so opazili, da je območje Mehana nenadoma postalo območje turističnih programov, čeprav je občinski svet pred časom ta predlog zavrnil. Med konkretnimi pripombami je bilo slišati tudi tiste o spreminjanju mej med zazidljivimi in kmetijskimi zemljišči pa tudi o tem, da se spreminja namembnost Kreda, čeprav je Ministrstvo menda zavrnilo že izdelan zazidalni načrt za to območje. a.m. V javnosti kroži tudi takšna karta območij namenjenih športu in rekreaciji ??? * % Drugič preluknjan Markovec Potem, ko je bila 17. januarja letos prebita severna cev predora Markovec, je izvajalec del družba Alpine Bau Gmbh, danes prebil še drugo predorsko cev. V kratkem bo izšel javni razpis za vgradnjo elektrostrojne opreme v celem predoru, v desni cevi predora pa je, na približno dveh tretjinah že izve-i | dena notranja betonska obloga, hidroizolaci-ja in odvodni drenažni sistem ter vsa druga predhodno potrebna dela. Družba Dars se je ob tem zahvalila predstavnikom civilne inici-I ative in prebivalcem, ki živijo nad obema pre-- dorskima cevema za dosedanje razumevanje in sodelovanje pri dogovorih, kako zagotoviti ■ pogoje gradnje v smislu, da so zanje kar naj- J manj moteči. M vvim vc 5 Predsednica oljkarjev med češnjami Izolanka Mirjana Klodičje novoizvoljena predsednica Društva oljkarjev Slovenske Istre, bolj znanega kot Dosi. Društvo bo vodila prihodnja štiri leta, na tem mestu pa je zamenjala Dina Pucer-ja, kije bil na čelu največjega slovenskega oljkarskega društva dva mandata. Prvič doslej sta na volitvah kandidirala dva kandidata, Mirjana Klodič, sicer zaposlena kot kon-trolorka, v popoldanskem času pa ena od rok družinske kmetije Olea, pa je prepričala članstvo predvsem s svojim programom. In čeprav se ta izolska družinska kmetija, v kateri sta še njen mož in hčerka, lahko pohvali z nekaj pomembnimi nagradami za svoje oljčno olje, smo jo po izvolitvi srečali v češnjevem nasadu, kjer so za trg nabirali prve letošnje češnje. - Imamo 250 dreves, ki vsa sicer še niso v polni rodnosti, vendar pa smo, glede na lego sadovnjakov, posadili samo zgodje sorte, tako da so naše češnje verjetno prve v Sloveniji. Pobirati smo jih začeli že pred dvema tednoma, glede na ti dve deževji pa bo nabiranje trajalo še 14 dni. Ta, prvi dež, češnjam ni koristil, saj je prišel z burjo in v burji se češnje obtolčejo med seboj, kar jim seveda škoduje. In ker imamo veje povezane tako, da so primernejše za obiranje, jih je burja kar nekaj polomila. Vseeno pa so češnje pomemben del naše ponudbe in verjamem, da bo v naslednjih sezonah še bolje. - Kaj vas je vodilo v kandidaturo za predsednico društva? - Nimam kakšnih funkcionarskih ambicij, vendar pa sem ocenila, da je treba dati društvu nov zagon in energijo, zato sem se pač odločila za kandidaturo. Najprej se mi je zdelo, da je moj protikandidat v prednosti, saj doslej nisem bila prav posebej aktivna v delovanju društva. Člani smo sicer že pet let, vendar smo se morali v teh letih Za člane Društva Invalidov Izlet v Medugorje Od 02.06.2012 do 04.06.2012 Člane Društva invalidov Izola in člane Društva upokojencev Izola obveščamo, da bomo skupaj organizirali 3 dnevni izlet v Medugorje z ogledom Sarajeva in Mostarja. Prijave sprejemamo najkasneje do 09.05.2012.Odhod bo ob 6 uri z avtobusne postaje Izola Proslava ob 30. letnici društva Dl Izola praznuje 26. 05. 2012 svojo 30. obletnico delovanja. Vse člane in prijatelje društva prijazno pozivamo, da se nam pridružite v Kulturnem domu Izola, ob 16 uri na slavnostni akademiji. Predsednik Dl Izola, Franc Poropat največ posvečati našim oljkam, figam in češnjam, kvaliteti naših izdelkov in tržnim prijemom. Zdaj so stvari nekako stekle in zato sem lahko prevzela tudi te naloge. - Kaj iz vašega programa je najbolj prepričalo člane? - Povedala sem, da moramo nadaljevati opravljeno delo in ga nadgraditi, to pa bo mogoče z različnimi aktivnostmi. Za začetek moramo poskrbeti, da se v shemo kakovosti zaščitena označba porekla (ZOP) vključi še več naših članov. Zdaj jih je 70 in gotovo jih lahko dobimo še več. Prav tako se zavzemam za nesebično prenašanje znanja med oljkarji ter sodelovanje s stroko in politiko. - Oljkarji ste v desetletju, dveh, naredili velik napredek. - Res je, vendar še vedno nismo na ravni vinogradnikov ali naprimer hmeljarjev. To moramo doseči, da se nam ne bo ponavljalo tisto iz nedavne predstavitve Slovenije, kjer olkarjev sploh ni bilo. - Vendar pa lahko rečemo, da vam je politika naklonjena. - Na načelni in protokolarni ravni prav gotovo, zato bomo tudi skušali doseči, da bi bil naš predsednik države pokrovitelj našega tekmovanja za Zlato vejico, tako kot je na Hrvaškem predsednik države vsako leto častni pokrovitelj ocenjevanja Maslina v Splitu. - Govorite tudi o trajnostnem, ekološkem kmetovanju. - Seveda ne moremo mimo tega. Razmišljam, da bi oblikovali ekološko sekcijo ali skupino, kjer bi združevali tiste oljkarje, ki se odločajo za ekološki način vzdrževanja sadovnjakov. Seveda pa se moramo o vsem tem še dogovoriti. - Ste že prevzeli predsednikovanje? - Opravili smo le primopredajo, prav danes (sreda) pa imamo prvi sestanek upravnega odbora društva. D.M. mo iFT"k™”7;e MOSKOIV Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: _vx I pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... OPN - Pobude, mnenja Društvo Izolani Otok Smo za gradnjo takšnega otoka, ki bo pomemben del izolske turistične ponudbe (zgolj začasni pritlični turistični in športni objekti). Smo proti cestni povezavi kopna in otoka, Območje tovarne ARGO Južni del tega območja (ob Dantejevi ulici nameniti kulturno - turistični ponudbi muzejev (ribiški muzej, Pa-renzana, Rex, Evropski muzej avstro-ogrske mornarice, evropski vojaški muzej, muzej orožja, modelarstva ..., v nadaljevanju tega območja umestiti mestno knjižnico, območje pa bi zaključila stavba kulturnega centra, na prostoru sedanje telovadnice. Območje pod Belvederjem Nasprotujemo gradnji turističnih objektov na tem območju in dajemo pobudo, da se območje nameni ekološkemu turizmu, in prireditvam. Območje Ribe Območje zadnjega škvera v slovenskem morju naj se uredi v popravljal-nico manjših ribiških čolnov in bark, ki je zdaj Izola nima več. V zgornjem delu območja predlagamo ureditev parka z mediteransko vegetacijo. Stadion in pokopališče Predlagamo gradnjo pakirišč v več etažah pod sedanjim stadionom in avtobusne postaje. Tako dobimo prostor za širitev pokopališča, saj predlagana lokacija nad hitro cesto ni ustrezna. Krožna pot in ostalo - Podpiramo predlog o ureditvi krožne poti okrog Izole (svetilnik - San Simon - Rikorvo - pod bodočo AC - Mehano - Ruda - avtokamp Jadranka - Svetilnik). Pot bi bila namenjena sprehajalcem in tekačem. - Ustrezno umestiti javna stranišča, tudi za osebe s posebnimi potrebami. - Postopen umik prometa iz starega mestnega jedra in s tem v zvezi ukinitev plačljivih parkirišč na Velikem trgu in Lonki. - Umestiti strelišče, ki so ga izolski strelci izgubili s širitvijo deponije. - Dajemo pobudo, da se uredijo večja in predvsem s ponudbo bogatejša parkirišča za avtodome pri ladjedelnici in na parkirišču v Tomažičevi. Območje Ricorvo Naša prva izbira je ohranitev Ricorva kot zeleno, kmetijsko območje s trajnostno pridelavo. V nasprotnem podpiramo ureditev športno rekreacijske cone in NE PODPIRAMO stanovanjske gradnje na tem območju. Golf igrišče Baredi To območje moramo nameniti športno rekreacijskim programom, v sklopu več takšnih objektov pa je, ob soglasju okoljevarstvenikov in prebivalcev, lahko tudi golf igrišče. Športni center je treba povezati z mestom. Območje Delamarisa in ladjedelnice Podpiramo zamisel, da je treba na tem območju pravzaprav projektirati zrcalno sliko zahodnega dela starega dela mesta, z objekti, ki bodo ohranjali duh mediteranske preprostosti in prijaznosti. Nasprotujemo gradnji še ene, večje marine, pač pa podpiramo projektiranje manjših mandračev za omejeno število plovil. M VVORM 6 OPN - POBUDE, MNENJA Neva Zajc V omenjenem načrtu pogrešam več pozornosti, namenjeni razvoju kulture. Kot druge dejavnosti družbenega pomena potrebuje tudi kultura ustrezen prostor. Prostorske razmere pa so v Izoli daleč od pričakovanj, pa tudi od nujnega minimalnega nivoja. 1. Glavna kulturna hiša - Kulturni dom - je že zdavnaj odslužila in se po dotrajanosti ne more primerjati prav z nobeno od podobnih na Obali. Še v zaledju in dlje so nekateri kulturni domovi v boljšem stanju. Povrhu pa je po površini in strukturi povsem neprimerna za današnjo rabo, nujno za Izolo. Zato se mi zdi smiselno in nujno, da se v prostorski načrt vgradi položaj in obseg novega kulturnega doma, ki bi lahko v prihodnosti izpolnil pričakovanja in potrebe Izolanov. Sama ga vidim kot novo zgradbo s pripadajočimi zunanjimi površinami za poletni čas in kot večnamenski objekt, primeren za raznovrstne, tudi prilagodljive rabe. Takšna hiša bi lahko pod streho vzela tudi knjižnico, začasno (?) preseljeno v nekdanji vrtec, ki bi ga menda spet zelo potrebovali (podobni ciklusi se bodo ponavljali tudi v prihodnosti) in postala zares kulturni center, v katerem bi občani zadostili večini svojih kulturnih potreb. V svetu je podobnih in uspešnih primerov nič koliko. 2. Ribiški muzej Zamisel ima že dolgo brado. Vse dosedanje oblasti so ga ponujale, zlasti pred volitvami, potem je izginil z dnevnega reda. Po svoji naravi in zgodovini je Izola edino mesto v Sloveniji, kamor ta muzej zares sodi in ki ima celo okolje, ki se ponuja samo po sebi. Povrhu tega še na pol pripravljene, čeprav neurejene zbirke, matični muzej (Pomorski muzej Piran) in strokovnjake ter zanesljivo celo občinstvo, če zgodbo izpeljemo tako, kot je treba. Vsa šolajoča se Slovenija je potencialni obiskovalec, vedno nove generacije, in seveda toliko opevani turistični obiskovalec. Kaj bolj logičnega kot spretno zastavljena zgodba ob ostankih nekdanje tovarne, da se že od daleč ve, kje je, vse drugo pa je samo stvar podjetnosti in seveda javno-zasebnega partnerstva, ki itak pogojuje že samo lokacijo. Tu vidim celo možnosti za evropska sredstva ali kakšen drug primeren sklad. Vsekakor menim, da ob skrbi za vse, ki bivajo v Izoli in vanjo prihajajo občasno, za vse dejavnosti in prostore, od rojstva do domov za tretje odb-dobje in doma zadnjega počitka, ne more manjkati tisti del, ki skrbi za duhovno rast ali celo samo za »enostavno reprodukcijo« duha, če se ne želimo zožiti na neuko in neobčutljivo populacijo nekega majhnega in nepomembnega mesta, na katero bi se najraje sklicevali snovalci zgolj potrošniške družbe. Na Kocini imajo izjemno vino V času, ko se veliko govori o OPN-ju in posledično o usodi trt ob izolski obvoznici, ne moremo mimo o še usodi še enih trt. Tistih, na kocinskem griču, pri Šaredu nad Izolo. Kocina ima menda neverjetno dobro lego za trte in letos to dokazuje refošk. Že ob lanskoletni trgatvi so izolski vinarji, ki imajo vinograde na Kocini pri Šaredu, govorili, da je letošnji refošk eden boljših zadnjih nekaj desetletij. Ima namreč nižje kisline in večje ekstrakte, kot je to sicer v navadi, zaradi česar je tudi primernejši za tiste, ki klasičnega Refoška niso vajeni. Naprimer turistom, ki so nad njim končno navdušeni, pravi Vesna Lacič, lastnica vinarne 1001 vino v Ljubljanski ulici, kjer je mogoče kupiti večino v Izoli pridelanih vin. Potrditev kakovosti refoška 2011 je prišla na hrvaškem, oziroma velikem istrskem festivalu vina Vi-nlstra v Poreču, ki se je zaključil pred nekaj dnevi in na katerem sodelujejo vinar[i iz celega istrskega polotoka. Žirija enologov je namreč za najboljši mladi refošk nič kaj patriotsko razglasila refošk letnik 2011 Valterja Slavca iz Kocine. Refošk Slavec 2011 pa je dobil zlato medaljo, sicer kot tretji, tudi v absolutni konkurenci refoškov, kar je, glede na to, da refošk z leti postane le še boljši, poseben uspeh. A to še ni vse. Takoj za Slavčevim mladim refoškom se je uvrstil mladi refošk Steras, Tile-na Praprotnika, prav tako iz Kocine, ki je dobil zlato medaljo kakovosti, ob tem pa še bronasto za svoj Refošk Kocinski letnik 2008, srebrno medaljo pa si je zagotovil Refošk letnik 2011 kantine Ivančič iz Šareda, a Ivančičevi imajo trte prav tako na kocinskem hribu. Poleg izolskih je še nekaj slovenskih mladih refoškov dobilo priznanja, nihče pa tako visokega, kot izolski. So pa slovenski vinarji bili na istrskem festivalu uspešni le v konkurenci refoškov. Valter Slavec je z nagrado seveda Konzorcij odpira vrata Po uradni otvoritvi Tic-ovih novih prostorov v Ljubljanski 17, se pripravlja še otvoritev Konzorcija vin Istre, ki si s Tic-om deli prostore v Ljubljanski ulici 17. Zainteresirana javnost si bo prostore Konzorcija in prvo letošnjo degustacijo lahko ogledala v petek, od ponedeljka pa bodo prostori Konzorcija (končno) zaživeli. Ljubljanska ulica tako postaja nadgradnja klasične vinske ceste, gastronomski, z njim pa enološki turizem pa ima v svetu vedno večji pomen. Morda je to prava pot pri iskanju lastne turistične niše? zelo zadovoljen. Pravi, da je zdaj zelo radoveden, kako se bo mladi refošk odrezal na tradicionalnem prazniku refoška v Marezigah, kije na sporedu prihajajoči konec tedna. V preteklih letih je na festivalu že pobral nekaj najvišjih nagrad, a predvsem z Malvazijo in avtoh- tonim Ciprom, katerega v zadnjih letih poskuša ponovno popularizirati in za katerega si je lani priboril tudi naziv jagodni izbor, sicer vinarski izraz za vrhunsko vino. A ker je izolsko, je za nas tako ali tako vrhunsko. Tako pač je. am Odgovor na odgovor Župan je odgovoril meni, javnosti pa ne V petek, ko sem odpirala prejeto pošto iz Občine Izola, se je pojavilo veliko presenečenje, kajti na moje javno zastavljeno vprašanje, glede bodoče opredelitve Riccorva, v prejšnji št. Mandrača, sem prejela županov odgovor. Vsekakor je zelo pohvalno , da si župan vzame čas in odgovori. Ker sem prepričana, da se dolgoročni prostorski načrti dotikajo vsakega občana, bom povzela županov odgovor. Zapisal in tudi podčrtal je, da je v osnutku občinskega prostorskega načrta, ki je bil poslan nosilcem urejanja prostora, območje Rikorva opredeljeno kot kmetijsko območje ter da se glede na sedaj veljavni plan, namembnost tega območja ne spreminja, kakor tudi, da ne držijo nekatere izjave v javnosti, da je to območje rezervirano za stanovanjsko gradnjo. Župan je na koncu še zapisal, da so si zadali cilj, da občina Izola v naslednjih 50 letih ne preseže števila 20.000 prebivalcev ter da je iz tega jasno, kakšen bo odnos občine do gradbenih podjetij v prihodnje. K temu odgovoru pa v nadaljevanju dodajam naslednje javno vprašanje za župana. Kdo so nosilci urejanja prostora v občini Izola? V kolikor bo odgovoril tudi na to vprašanje, me še zanima poimenski seznam odgovornih oseb oz. podjetij vključno z imeni vodilnega kadra. Ali v celoti drži povzet županov odgovor, nisem ravno prepričana. Po ogledovanju osnutka OPN, ki je menda ušel iz prostorov občinske stavbe, ugotavljam, da so grafični deli različno prikazovani in da je ponekod tudi območje Riccorva označeno z rumeno, ki pa ne predstavlja kmetijskih, temveč poselitvena območja. Pa še nekaj ni res, namreč Riccorvo predstavlja tudi tisti del zemljišč, ki se začnejo takoj na koncu vrstnih hiš v Jagodju pri čemer so nekatera, na podlagi menjalnih postopkov prešla v cerkveno last. Tudi na tem delu so najbolj kvalitetna kmetijska zemljišča, z bližino naravnih vodnih virov in so namesto kmetijskih, predlagana kot poselitvena. Ali to pomeni, da se zemljišče, ki je obdelano manj intenzivno, raje nameni kar gradnji ? Moj namen ni nobeno polemiziranje z županom in se mu vsekakor zahvaljujem za odgovor, vendar sem se o poteku zadev glede priprave OPN za Izolo, pozanimala tudi na Ministrstvu za okolje in prostor in ugotovila, da so tam zgroženi nad takim načinom načrtovanja v naši občini. Dejstvo je da 5. in 50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju točno definirata to, da je v vsaki fazi lahko javnost vključena in seznanjena o OPN-ju, dejstvo je, da načrtovalci predlaganih smernic ne upoštevajo in dejstvo je, da tako pripravljen osnutek na državnem nivoju ne more biti potrjen. Torej sem na koncu tudi sama zgrožena in je moje poslednje vprašanje ali se bomo občani do informacij morali prebijati preko javne pooblaščenke in ponovno me zanima iz katerih postavk se financirajo ti nerealni načrti? Celoten postopek izdelave tako pomembnega dokumenta kot je občinski prostorski načrt je javen in se ga zato izvaja z vednostjo in privolitvijo občanov. Če župan namerava odgovoriti tudi na ta vprašanja, potem mu predlagam, da odgovor pošlje, raje na Mandrač, saj bi njegov odgovor zanimal marsikoga. Viktorija Carli Jubilej Pol stoletja "delavske univerze" Ljudska univerza v Kopru praznuje 50 let. Čeprav je Izola imela svojo ljudsko univerzo, se je ta leta 1972 združila s koprsko, seveda ne brez negodovanja. Zdaj Izola gosti oddelek koprske ljudske univerze, večina predavanj pa poteka pri sosedih. Od 14. do 20. maja poteka Teden vseživljenskega učenja, najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. V sklopu prireditev, ki se bood odvijale pretežno v Kopru, pa poteka še ena prav psoebna slovesnost: Ljudska univerza v Kopru praznuje abrahama. O tem, kaj je ljudska univerza bila in kaj je še danes, smo se pogovarjali z direktorico, sicer Izolanko, Alenko Grželj. - Kaj sploh je ljudska univerza? - Ljudske unvierze so se začele ustanavljati na veliko po drugi svetovni vojni. To so bile neprofesionalne ustanove, ki so rasle takorekoč v vsaki vasi. Naše območje pa je s tega vidika nekoliko zaostajalo, saj so bile nejasnosti okoli delitve svobodnega tržaškega ozemlja. No, vendarle je leta 1957 prišlo do dekreta, ko so se morale neprofesionalne ustanove profesionalizirati. V Kopru so tako ustanovili okrajno ljudsko univerzo z namenom, da pomaga ustanoviti ljudske univerze v celotni regiji, v Sežani, Ilirski Bistrici, Postojni, Kopru, Izoli in Piranu. V okviru okrajne univerze pa je ljudska univerza Koper neformalno že delovala, a formalno še ni bila ustanovljena. Leta 1959 je bila tako ustanovljena ljudska unvierza v Izoli, naslednjega leta v Piranu, šele kasneje pa v Kopru. - Na Obali smo torej imeli tri ločene ustanove? - Tako je, vsaka pa je pokrivala neko določeno specifiko, vse dokler jih niso združili leta 1972. Kot sem povedala, je vsaka od ustanov imela svojo specifiko: Izolska je bila usmerjena v komercialne programe, pa programe za šoferje in veliko drugih. Piran je bil usmerjen v turizem. Tam so imeli programe za delovodje, tečaje tujih jezikov za gostinski kader. Ogromno je bilo recimo tečajev nemščine in italijanščine, šele kasneje pa tudi angleščine. Imeli so tudi specializirane programe za receptorje, kuharje, natakarje in sobarice, pa tudi električarje. V Piranu so tudi začeli z usposabljanjem za krupjeje in to kot edini v Jugoslaviji. Igralnice v Opatiji in Ohridu so postavili takorekoč z našimi programi. No, Koper pa je bil najbolj znan po družbeno političnih programih. Imeli smo karizmatično direktorico Marijo Vogrič, ki je postavljala te programe v ospredje. Po združitvi leta 1972 pa so se programi stalno spreminjali. - Spremenil se je tudi učni sistem. - Leta 1981 smo še vedno imeli programe družbeno političnega usposabljanja, pa sindikalnega usposabljanja, programe varstva pri delu in obrambno usposabljanje. In takrat je bilo zelo veliko vpisanih, kakšnih 20.000 letno. Po letu 1981 pa so ti programi nekoliko zamrli, ker so se večinoma preselili v različne šolske ustanove. Ker na začetku šolska mreža še ni bila zelo razvita in je_ljudska univerza pokrivala luknje. Še ni bilo niti poklicnih, niti srednji ali pa visokih šol. Upoštevati moramo, da je bil pred drugo svetovno vojno Trst center naše regije, današnja Obala pa je bila njegova periferija in obstoječe šolske mreže takorekoč ni bilo. In če je bilo pomanjkanje električarjev, smo na ljudski univerzi odprli program za usposabljanje električarjev, vse dokelr na srednji Pomorski šoli v Portorožu niso začeli razvijati elektro programa. Kot prvi smo tudi pripeljali srednjo prometno šolo iz Zagreba. Takrat je bilo za to smer ogromno zanimanja, vse dokler niso tega programa ustanovili v Piranu. Lahko bi rekli, da je Ljudska univerza v Kopru predhodnik sedanje šolske mreže - Lahko bi tudi rekli, da je Ljudska univerza predhodnik Univerze na Primorskem?. - Absolutno. V določenem trenutku smo imeli kar 750 študentov vpisanih na VEKŠ-u, sedanji ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru. VEKŠ je izobrazil praktično vso prejšnjo generacijo vodilnih ekonomistov na Obali. Imeli pa smo tudi programe strojništva, agronomije, nekaj časa pa tudi pravo. Ogromno je bilo srednješolskih programov. V določenem trenutku smo imeli kar šestdeset srednješolskih oddelkov. In to mislim, da so bili prvi zametki, ko se je šele začela razvijati ideja o Univerzi na Primorskem. - V čem se razlikuje Ljudska univerza od klasične šolske mreže? - Klasični šolski sistem je včasih prepočasen. Ko je potreba po kadru tako huda, da ni mogoče čakati na odziv rednega šolskega sistema, smo prišli v igro mi. Smo maloštevilen koletiv, nekaj več kot deset nas je, v najboljšem obdobju pa nas je bilo 25, ko smo še imeli raziskovalni center in vzgojno posvetovalnico. Najemamo zunanje učitelje, kar pomeni, da lahko najamemo kogar želimo, kadar želimo in za toliko časa, kot želimo. To namomogoča, da hitro pokrijemo trenutno potrebo. Po eni strani smo bili korektor šolskega sistema, kar pomeni, da smo kompenzirali tiste primanjkljaje, ki jih redna šola ni dala, naprimer osipnike. Včasih je bilo v osnovnih šolah po 20% osipa. Ampak ponujali pa smo tudi tisto, kar redni šolski sistem ne nudi, naprimer strokovno izpopolnjevanje, jezikovne in knjigovodske tečaje in ne nazadnje, rada pravim, da smo takorekoč računalniško opismenili Obalo - Po čemu je zdaj največ povpraševanja? - Ta trenutek je na področju srednješolskega izobraževanja veliko zanimanja za program predšolske vzgoje. To je zdaj najbolj aktualen program saj omogoča zaposlitev. Do zdaj so se nam vsi učenci zaposlili in mislim, da se bodo tudi tisti, ki gredo letos na maturo. A vsak program ima nek svoj življenski ciklus, program predšolske vzgoje pa je trenutno na vrhu, in mislim, da je že zdaj prišlo do hiperprodukcije in, če bodo uvedeni varčevalni ukrepi na državnem nivoju, ta dekleta in ti fantje ne bodo dobili službe na tem področju. Tega se zavedamo. Ko je prišlo do baby booma in se je pojavilo pomanjkanje vzgojiteljev, redne šole niso uspele zadovoljiti te potrebe. Naprimer, program predšolske vzgoje so ustanovili tudi v Srednji gostinski šoli v Izoli, a tam so rabili štiri leta, da so usposobili kadre, mi pa smo v tem času usposobili veliko mladih, tudi takšne, ki že imajo izobrazbo, a niso dobili zaposlitve v svoji osnovni stroki. Veliko mladih se pri nas prekvalificira. - Morate se torej prilagajati trgu. Način dela spominja na način dela zasebnega šolstva - Lahko bi tako rekli, ja. Stalno se moramo prilagajati. Veste, smo javni zavod, a velik delež sredstev moramo pridobiti sami. Zaradi tega moramo biti vedno na tekočem. In če program ni zanimiv, ga ne moremo izvajati. To se je zdaj, verjetno zaradi recesije, zgodilo večini tečajev tujih jezikov. Zato pa je toliko več zanimanja za program zdravega življenja, v kar nas sili kapitalistični sistem. am 0 prijazni in neprijazni občini Bralec Mandrača, Davorin Šobar, ki je do nedavnega živel v Izoli nas je prosil za pomoč pri ugotavljanju, ali je bil ob nakupu stanovanja v Izoli deležen neprijazne geste izolske občine, saj ga niso obvestili, da je, kot prvi lastnik nepremičnine do prvih petih let lahko oproščen plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Stanovanje v Izoli so sicer kupili že leta 2004 in se takrat tudi vselili vanj, pri pregledu računov za nazaj pa je ugotovil, da vsaj od leta 2007 redno plačuje omenjeno nadomestilo, (računov iz prejšnjih let pač nima shranjenih). Na spletu je našel tekst, kjer piše, da si oproščen plačevanja nadomestila (NUSZ) pet let od dneva vselitve, vendar le na lastno zahtevo. Seveda je pregledal odločbe o NUSZ za stanovanje v Izoli in ugotovil, da nikjer ni navedene klavzule o možnosti oprostitve. Vprašanje, od kdaj velja omenjeni Zakon je postavil tudi na portalu elektronske uprave in dodal, ali lahko zahteva povračilo, če je zakon veljal že od leta 2004 in dobil naslednji odgovor. ..Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine. V skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih, občine z odloki določajo območja, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in merila za določitev višine tega nadomestila, ki so ga dolžni plačevati zavezanci, kot tudi merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila. Zakon o stavbnih zemljiščih določa, da se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal oziroma nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali če je neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali v stanovanjsko hišo. Oprostitev plačevanja nadomestila se namreč upošteva pred odmero nadomestila, zato se glede vloge obrnite na občino, ki je tudi pristojna za odločanje o oprostitvi. “ Za pojasnilo, ali so upravičenci do te oprostitve kakorkoli opozorjeni na možnost petletne oprostitve plačila nadomestila, smo povprašali tudi na izolski občini, kjer so nam sicer skušali najti hiter odgovor, a so kasneje ugotovili, da tako hitro pač ne gre. Verjamemo da ne, saj bi morali povedati, da so ravnali tako kot večina občin: "Saj je zapisano v zakonu, kaj bi še posebej obveščali občane in si dejansko odžirali proračunski denar." ur Izolani med 10 v državi Rokomet 3. SNL-zahod Rezultati 22. kroga AH Mas Tech : Brda 0:1 (0:0) Jadran Dekani: Calcit Kamnik 3:0 (2:0) Adria Miren : Izola 0:1 (0:0) Krka : Ilirska Bistrica 3:0 (1:0) Svoboda Lj.: Tolmin 1:5 (0:3) Jesenice : Zarica Kranj 2:3 (1:1) Zagorje : Ivančna Gorica 2:1 (1:1) Adria Miren : Izola 0:1 (0:0) Miren, 12.05.2012 ob 17.00, gledalcev 100 Izola: Rupnik Anže, Tokalič Ilija (Memid Ajdin 46’), Stojadinovič Milojica, Štulac Matija, Mačkov-šek Uroš, Pijalič Ernest, Zafred Mitja, Božič Marko (Lizalovič Adis 46’), Zemljak Matej, Simčič Matija, Mikac Gregor (Lizalovič Adis, Stampfer Miroslav, Memič Aldin) Strelci: 0:1 - Zemljak Matej (57’) Lestvica: 1. Krka 52, 2. Ivančna Gorica 38, 3. AH Mas Tech 35, 4. Jadran Dekani 35, 5. Zagorje 35, 6. Tolmin 34, 7. Brda 31, 8. Calcit Kamnik 29, 9. Zarica Kranj 28,10. Izola 28, 11. Adria Miren 23, 12. Ilirska Bistrica 22, 13. Svoboda Ljubljana 21, 14. Jesenice 20. VINK Izola vabi ljubitelje nogo-neta na nogometno tekmo 3.SNL tahod med MNK Izola in NK Dečani, ki bo v soboto 19. 5. 2012 ot 17:00 na Mestnem stadionu Izola. MNZ Koper - člani Rezultati 16. kroga Cerknica : Jadran HK P Mahnič 4:0 (1:0) MND Tabor : Korte Avtoplus 5:1 (3:0) Železničar : Portorož Piran 5:2 (3:1) Gažon : Košana 4:0 (1:0) MND Tabor : Korte Avtoplus 5:1 (3:0) Sežana, 12.05.2012 ob 17.00, gledalcev 100 Korte Avtoplus: Boškin Tadej (Bo-janič Milenko 28’), Čatič Alen, Pri-bac Patrik, Muminovič Elvis (Kle-va David 32’), Delgiusto Valter, Čuro Ivan, Malikovič Niki, Novak Jan (Nekič Josip 76’), Pucer Aleš, Grižon Jernej, Baruca Tilen (Bo-janič Milenko, Nekič Josip, Kleva David, Čendak Kodermac Ron, Pahor Rok, Tonejc Damjan) Strelci: 1:0 - Črgan Marko (6’), 2:0 - Črgan Marko (10’), 3:0 - Škol-nik Vedran (25’), 3:1 - Pucer Aleš (59’), 4:1 - Barut Primož (69’), 5:1 - Keranovič Alen (92’) Lestvica: 1. Gažon 36, 2. MND Tabor 28, 3. Železničar 28, 4. Korte Avtoplus 26, 5. Cerknica 24, 6. Mas Tech Postojna 18, 7. Portorož Piran 15, 8. Jadran HK P Mahnič 11, 9. Košana 0 V predzadnjem krogu poraz proti Ormožu Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož 24:26 (11:12) IP Izola: Gregorič (3 obrambe), Jurič 5, Dolenc, Stepančič 1, Kojič 1, Bubnič, Gorela 3, Čebokli 1, Ponikvar, Vukovič 1, Fidel 1, Smolnik 5, Lukežič, Kevič (7 obramb) Ni šlo! Dve točki sta bili pred tekmo realna možnost in sta bili tudi vse do konca srečanja še vedno v igri. Vendar se ni izšlo: kakšna obramba premalo, kakšna napačna podaja preveč, neizkoriščeni »zicerji« in tako naprej - vse to je po svoje pripomoglo k temu, da so se Izolani z novim porazom spustili mesto nižje na lestvici. V zadnji minuti se je obetala vsaj točka, vendar je sicer uspešni Žiga Smolnik izgubil zadnji dvoboj z zelo dobrim vratarjem Ormoža. Vlado Hrvatin je imel zaradi odsotnosti Jureta Jelovčana in Grege Apata (ob že dlje časa trajajoči odsotnosti Boštjana Špeglja in Elvina Čosiča - ta je bil uspešno operiran in že koraka »štirinožno«) še krajšo klop. Gostje so sicer sredi prvega polčasa nekajkrat pobegnili na tri gole, a so jih naši ujeli na deveti točki in zatem vse do polčasa držali ravnotežje. Tekma sicer ni odločala o izstopu iz lige in je bila zgolj prestižnega značaja. Kljub temu je bila na trenutke ostra, a kljub temu zanimiva. V nadaljevanju se je rezultat gibal v korist ene ali druge ekipe vse do zaključka tekme. Pri naših je občasno popuščala zbranost, kar se je odrazilo v manjših napakah in zapravljenih priložnostih. Škoda, saj bi sicer glede na enakovreden nastop prišli vsaj do zaslužene točke, s katero bi ostali na tretjem mestu v skupini za izpad oziroma skupnem devetem mestu. Tako so zdrsnili na deseto pozicijo, ki jih še ohranja v ligi najboljših. Tokrat smo v dresu Izole na klopi prvič videli Marka Rončeviča, ki pa ni stopil na parket. Ta vikend so naši fantje prosti. Prihodnja - zadnja tekma IP Izole, bo v soboto, 26. maja, ob 19. uri v Kraški proti Ribnici. Lestvica: 7. Krka (26 tekem) - 24 točk 8. Ribnica Riko hiše (26) - 21 točk 9. Jeruzalem Ormož (26) - 19 točk 10. Istrabenz plini Izola (27) - 18 točk 11. Herz Šmartno (27) -13 točk Namizni tenis Tri medalje Arrigoniju V soboto in nedeljo je v Komendi potekalo 21.državno prvenstvo RS za kadete in kadetinje. Mladi tekmovalci in tekmovalke so nastopili v treh kategorijah in sicer posamezno, v dvojicah in mešanih dvojicah. V posameznem delu smo dosegli štiri uvrstitve iz predtekmovalnih skupin na glavni turnir. Med 48 najboljših se je uvrstil Matija Novel, Jakob Hodžič in Matej Ger-mek pa sta dosegla uvrstitev med 32 najboljših. Najboljšo uvrstitev in sicer med 16 najboljših je dosegel Erik Paulin. Za med osem je presenetljivo 1:3 zgubil proti Črtu Grm-Urbančiču iz Preserja. Pri dekletih se je na glavni turnir in sicer med 32 najboljših uvrstila Lea Paulin. Katrina Sterchi pa je za uvrstitev med osem najboljših 0:3 zgubila proti tretji nosilki prvenstva Gaji Paradiž iz Mute. V igri dvojic sta Erik Paulin in Deni Kožul iz Logatca prišla do finala. Tukaj sta z 0:3 zgubila proti Dar-kotu Jorgiču iz hrastnika in Tomu Sfiligoju iz Ljubljanske Olimpije in tako osvojila drugo mesto. Med 16 najboljših parov sta se uvrstila Jakob Hodžič in Matej Germek ter Matija Novel skupaj z Logatčanom Miho Grampovčni-kom. Do medalje in sicer tretjega mesta sta v dvojicah prišli Katrina Sterchi in Nika Naglič iz Mute. Lea Paulin pa se je z Nušo Vogrinčič iz Kerne Puconci uvrstila med 16 najboljših. Tretjo medaljo smo osvojili še v mešanih dvojicah. Tu sta Erik Paulin in Katrina Sterchi bila tretja. V polfinalu sta 1:3 zgubila proti Darkotu Jorgiču in Tamari Pavčnik iz Hrastnika. 2.tekma kvalifikacij za l.SNTL-člani Arrigoni: Kerna II 3:5 V četrtek 10.5.2012 so člani odigrali drugo tekmo kvalifikacij za uvrstitev v prvo ligo. Tudi tokrat so naši igralci slabo pričeli in gostje so takoj v prvem krogu povedli s 3:0. Od tod naprej so bili naši igralci enakovreden nasprotnik, čeprav so bili gostje ves čas v vodstvu. V tretjem krogu so se približali na 3:4, nato je Admir Mura-tovič tesno 2:3 izgubil in zmaga je odšla v Puconce. Dva dvoboja je zmagal Simon Frank, enega pa Erik Paulin. Za ekipo sta nastopila še Gregor Vukovič in Admir Muratovič. Povedati moramo, da smo poleg treh zmag izgubili še tri dvoboje tesno 2:3. Glede na prvi dvoboj, ko smo zmagali vsega štiri sete smo lahko s prikazano igro povsem zadovoljni. Tako Kerna II zasluženo ostaja prvoligaš. Še enkrat se je pokazalo, da je skozi kvalifikacije praktično nemogoče prit naprej, saj to v samostojni Sloveniji ni uspelo še nobeni ekipi. Kljub temu smo z doseženim lahko več kot zadovoljni, saj na začetku prvenstva prav nihče ni pričakoval, da se lahko uvrstimo tako visoko. Kapučino šport Strelstvo Jadranje Boltenhagen-finale svetovnega prvenstva V Boltenhagnu se je v sončnem vremenu in vetru moči okoli 15 vozlov končalo svetovno člansko prvenstvo v razredu laser. Naši tekmovalci so prvenstvo zaključili takole: kot najboljši - naj mlajši udeleženec Žan Luka Zelko v zlati skupini na 52. mestu (55., 50.). V srebrni skupini je Nik Pletikos dosegel 44. in 36. mesto ter končal kot 52. v skupini. Karlo Hmeljak je v bronasti skupini odjadral za 5. in 2. mesto ter končal kot 2. v skupini. V vsaki skupini je bilo 56 tekmovalcev. Zmaga in naslov svetovnega prvaka sta pripada Avstralcu Tomu Slingsbyju, na drugo mesto se je uvrstil Hrvat Tonči Stipanovič in na tretje Novozelandec Andrew Maloney. Gašper Vinčec ne bo nastopil na SP razreda finn Iz SL05 Finn Teama sporočajo: “Obveščamo vas, da Gašper Vinčec ne bo nastopil na svetovnem prvenstvu razreda finn, ki bo potekalo v Falmouthu od 12. do 18. maja 2012. Na regati svetovnega pokala na Palmi de Mallorci je tekmovalna jadrnica Gašperja Vin-čeca namreč utrpela poškodbe. Na zadnji izbirni regati v Hyeresu je Gašper tako nastopal s sposojeno tekmovalno opremo. Ker mu proizvajalec ni sposoben pravočasno zagotoviti nove tekmovalne opreme, je Gašper prisiljen odpovedati nastop na Svetovnem prvenstvu. Nova jadrnica bo dostavljena v Medemblik, tako da Gašper naslednji nastop in testiranje nove tekmovalne opreme načrtuje na tej regati svetovnega pokala.” Spomnimo: že v Hyeresu je svoj nastop na SP razreda finn odpovedal tudi Vasilij Žbogar: “Svetovnega prvenstva se ne nameravam udeležiti, zdaj smo imeli zaporedoma evropsko prvenstvo, Palmo in Hyeres, bilo je zelo izčrpljujo-če, zelo malo jadralcev je šlo na vse tri regate, tako kot jaz. ” SP v 470 - zadnji dan kvalifikacij Danes se je v Barceloni na svetovnem prvenstvu v 470 ponovno v šibkem vetru odvil zadnji dan kvalifikacij. Tomaž Čopi o Tininem in Tejinem današnjem nastopu: »Danes je bil zahteven dan. Vreme-ska napoved je obetala srednjo jakost, a vetra od nikoder. V bistvu ga je bilo iz ure manj. In nervoza se je povečevala. Punci sta prvo regato relativno dobro startali in se borili po levi strani polja za čim boljšo pozicijo. Rezultat je bil, da sta prvo oznako obrnili kot prvi, v krmo prepustili prednost Angležinjam, v drugi orci pa še Francozinjam. Vse zaradi premale odločnosti, pa čeprav dobro vesta, kaj jima je za postorit. No, končali sta odlični tretji. Med drugo regato je nervoza med jadralkami še narasla, saj je bila to zadnja regata kvalifikacij in vsako mesto je pomembno. Uspel je drugi start s črno zastavo. T&T sta katastrofalno startali, vendar z dobro odločitvijo v pravem momentu obrnili in takoj po startu pridobili izgubljeno. No, tega nista nadragradili in ohranili do prve oznake, ki sta jo slabo obrnili. Prednost prvih jadrnic je bila prevelika in dobra uvrstitev je šla po zlu. Vseeno sta se nekako bolj brez uspeha borili in končali zadnjo kvalifikacijsko regato kot 17.! Skupno sta 20. in imata še vse možnosti za nadaljevanje po lestvici navzgor.« Razvrstitev, vključno z včerajšnjimi rezultati: 20. Tina Mrak in Teja Černe 14, 12, 13,6,3, (17) 43. Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič 16, (dsq), 6,13,11,16 77. Andraž Gulič, Tim Podlogar 19, 19,26,24, 19, (ocs) Naši »optimisti« odlični na mednarodnem ekipnem tekmovanju Trofeo Rizzotti Dve slovenski ekipi - Slovenija 1 in Slovenija 2 - sta minuli konec tedna nastopili na najpopularnejši mednarodni »team race« regati, 26. Trofeo Rizzotti v Benetkah. Nastopilo je kar 19 ekip s celega sveta, med njimi tudi aktualni svetovni prvaki iz Singapurja. V prvih dveh dneh je regatnemu odboru uspelo končati kompletno serijo »vsak z vsakim«, kar pomeni, da je vsaka ekipa dokončala 18 plovov. Program je predvideval nadaljevanje s polfinali in finali. Vreme pa v nedeljo jadralcem in organizatorju žal ni bilo naklonjeno. Jadralci so ostali na obali, Slovenija 1 pa brez možnosti, da se v polfinalu še dodatno dokaže. Škoda, saj so v 18-ih plovih nanizali kar 15 zmag in le 3 poraze, kar jih je po prvem delu tekmovanja postavilo na 4. mesto z enakim številom točk, kot sta jih dosegli drugo- in tretjeuvrščeni ekipi Singapur 1 in 2. Zmagali so USA Lisot, lanski zmagovalci USA LYC pa so končali na 5. mestu. Slovenija 2 je tekmovanje končala na 14. mestu in si poleg solidne uvrstitve nabrala veliko dobrih izkušenj za morebitni nastop na EP v »team race«, ki bo potekalo v mesecu avgustu. Slovenijo 1 podobna izkušnja čaka na svetovnem prvenstvu (Boca Chica - Santo Domingo), kjer bodo jadralci poleg šestdnevnega Hotnega jadranja dva dni jadrali tudi za naslov v že omenjeni kategoriji. Za Slovenija 1 so jadrali: Peter Lin Janežič, Liam Orel, Jana Germani, Lara Poljšak in Toni Vrščaj Trener: Jure Orel Za Slovenijo 2 so jadrali: Lin Pletikos, Tjaša Milivojevič, Klemen Semelbauer, Taš Kolman in Rok Verderber Trener: Gorazd Fras (pomočnik trenerja) Državno prvenstvo za študente in dijake Da trinajstica ni nesrečno število, sta preteklo nedeljo dokazala člana Strelskega kluba Izola. V Ljubljani je namreč potekalo Državno prvenstvo za študente in dijake, kjer sta se Izolana odlično odrezala, saj je bil med dijaki s standard puško Karim Požar drugi, Enej Šuštar pa četrti. dš Športni ribolov Začenja se Menolada Morskošportni ribolovni klub Menola vabi na mednarodno prvenstvo v športnem ribolovu 18. pokal “Menola”, ki bo v nedeljo, 20. 05. 2012. Program tekmovanja: 06:30 zbor udeležencev prvenstva pred gostiščem Parangal na Sončnem nabrežju v Izoli, kjer bo verifikacija in vplačilo Startnin, razdelitev malic in vabe, izročitev parkirnih listkov ter seznanitev z ribolovnim področjem 07:15 vkrcanje ekip na čolne izpred gostišča Parangal 07:30 odhod čolnov na področje ribolova 08:00 začetek ribolova 13:00 zaključek ribolova 14:00 začetek tehtanja ulova 15:00 kosilo 16:00 razglasitev rezultatov tekmovanja ter podelitev priznanj in nagrad Predsednik društva: Zvonimir Grgurevič Ples Sandra G rij najboljša med našimi na državnem V preteklem vikendu (11.-13.5. ) se je v Radovljici, v organizaciji Blejskega plesnega studia, odvijalo Državno prvenstvo v Modernih tekmovalnih plesih. Izolski plesalci so posegli tudi po uvrstitvah v finalih in najboljše, 4.mesto, med vsemi si je priplesala Sandra Grlj v kategoriji otroci (hip hop solo ženske) in 3.mesto v skupnem seštevku točk v Finalu pokala, in dobila je vstopnico na vsa mednarodna prvenstva in pokale. V petek 11.5. si je skupina Išijas boys priplesala 3. mesto v kategoriji hip hop male skupine člani 2 (kategorija nad 31.let), v soboto 12.5. sta se break team uvrstili: mladinska skupina Hot shots na 5. mesto (Tej Jenko, Rijan Likar, Aleks Skela Krštinc, Lukas Lipej, Alen Sila, Jan Sabadin), članska skupina Cinema’s crew pa na 6. mesto (Vasja Žikovič, Jernej Ličen, Reni Markovič, Luka Tončič, Kristijan Pavlovič, Anel Plaveč, Žan Carli), solisti v mladinski break dance kategoriji Tej Jenko, lO.mesto, Rijan Likar, 14.mesto, Aleks Skela Krštinc, IZmesto, v članski pa Vasja Žikovič, 8.mesto. V kategoriji hip hop pari mladinci sta v močni konkurenci Tej Jenko in Anja Radosavljevič pristala na 19.mestu, Vrbovšek Katarina -Konovič Sara pa na 35.mestu, Eva Radosavljevič pa je med članicami solistkami zasedla 24.mesto. Nastope skupin Plesnega kluba Titty dance si lahko ogledate na zaključni plesni predstavi "Prepusti se zabavi”, ki bo v nedeljo, 17.6. v izolskem Kulturnem domu. Vse pa vabimo na Evropsko prvenstvo v hip hop-u-breakdance-u-electric boogie-ju, ki bo letos v Kopru od 12.-15.julija na Bonifiki. Na Evropsko prvenstvo so so uvrstili tudi izolski plesalci. Kot solisti bodo tekmovali Sandra Grlj, Tej Jenko in Vasja Žikovič skupinsko pa mladinska Hot shots skupina, članska Cinema’s crew in člani 2 Išijas boys. Vabljeni. Ribari Po dveh letih se vrača Bireriada Ribari vabijo vse Ijbitelje malega nogometa in željne izolske fe-šte, da podprejo domače mojstre usnjene žoge na tradicionalni Bi-reriadi, ki bo na sporedu 26.5. od 12.00 dalje na igrišču na Šaredu. Vabljeni Sandra Grlj v akciji Kultura in prosveta Vračata se Tito in otvoritev sezone Na nekoč zelo dobro obiskan Praznik pomladi oziroma otvoritev sezone, smo že skoraj pozabili. V TIC-u so se odločili, da ga bodo 25. in 26. maja spet obudili k življenju. V društvu Tito pa so za 25. maj pripravili praznovanje Dneva mladosti s prihodom Tita. Do konca maja se Izoli obeta cela vrsta prireditev. Toliko jih je, da se kar prekrivajo med seboj, približno tako kot je bilo v petek zvečer, ko smo skoraj istočasno odpirali tri likovne dogodke (v Manziolijevi palači, galeriji Alga in galeriji Insula), istočasno so v knjižnici predstavljali knjigo Ernesta Caha in še kaj bi se našlo. Nekaj podobnega se obeta tudi ta teden, ko bosta v soboto skoraj istočasno dve podobni glasbeni prireditvi, še bolj “nagneteno” pa bo dogajanje naslednji vikend. Na Manziolijevem trgu bo praznovanje Dneva mladosti z nastopom MPZ Jagodje Dobrava in Partizanskega pevskega zbora Ljubljana, Marjetko Popovski, pesnikom Ernestom Cahom in prihodom tovariša Tita. V soboto bo oživel Praznik pomladi - znan tudi kot Otvoritev sezone, vendar tokrat poimenovan Bepi fest. Na Lonki bodo pripravili 10 metrski žar izolskih gostincev, Dare Brezavšček bo pripovedoval Zgodbo o Izoli, nastopili bodo tamburaši iz Kranja, klapa iz Izole in Slavko Ivančič s klapo Solinar. Trsta in še kaj. Scena, mrena, režija, vizija, kostum, pogum, šum, bum, bum Z vsem tem in še več in še dlje so se 25. aprila 2012 pogumno odpravili "na pot" gledališčniki OS Livade Izola. V svet uprizoritve so zakorakali učenci od 6. do 9. razreda, in sicer z igro RADIO LAHKO NOČ. Predstava je bila namenjena staršem celotne predmetne stopnje te šole. Uprizoritev je dosegla svoj namen, saj so pod budnim očesom zunanje sodelavke, bivše učenke Gaje Jenko in mentorice Nevenke Čermelj Sedmak prikazali sodobno tematiko v medijskem prostoru, z vnešenimi elementi tako političnega dogajanja kot pestrega glasbenega navdiha, prepletenega s pubertetniško mladostniškimi težavami. Nenazadnje, uspelo jim je uprizoriti odnose med generacijami tudi izven domačega praga. Nevenka Č. S. Istega dne bo v Drevoredu 1. maja, Tržnica lokalno pridelanih vrtnin »Ruba z Moje Njive«, ki jo pripravlja Kulturno društvo Svilena pot, v sodelovanju z Agrario, Občino Izola, TZ Izola in JP Komunala Izola. V Arrigoniju bo Mladostni dan z različnimi prireditvami, ki ga pripravlja KIŠD, istočasno bo na Šaredu tradicionalna Bireriada, ki se bo končala s koncertom Wejn & The Gensis v Hangarju. Za nameček bo v MAnziolijevi palači koncert zbora Ars nova iz Nedvomno je dogajanja v Izoli veliko, žal pa je velikokrat tudi neusklajeno, kar je pač posledica organiziranja kulturne in turistične ponudbe v občini. Ta trenutek namreč sploh ni jasno, kdo je glavni organizator prireditev v občini Izola. Vse pogosteje se namreč v tej funkciji pojavlja TIC, Center pa bolj ali manj skrbi za čisto kulturne programe in tehnično podporo. Medtem pa županova komisija za prireditve menda že izgublja svoje člane. d.m. Čožoti prihajajo v Izolo Letošnji filmski festival Kino Otok prinaša v Izolo film Ime mi je Li, režiserja Andrea Segre. Film pripoveduje zgodbo slovanskega ribiča iz Chiogge in kitajske priseljenke. Organizatorji pripravljajo posebno povabilo za izolske ribiče. Med kitajsko priseljenko in slovanskim ribičem, ki ga igra Rade Šer-bedžija, se splete krhko razmerje, ki ruši konvencije tako kitajske kot italijanske lokalne skupnosti. A tudi Chioggia in Izola si nista tuji, saj so ju že pred stoletji pretresali nenehni vročekrvni spori njunih ribičev. Boter filma, Milan Rakovac je zapisal: »To je naš jadranski svet, svet odličnih ribičev »čozotov«, ki so si stoletja v laseh s sosedi, kakor v Goldonijevi komediji Le barufe ciosote (Primorske zdrahe) ali kakor je zapisal pesnik Mate Balota: Napili smo se vina / najedli polente / Čozoti pa so rekli: „perdio, che gente!“ Ekipa Kina Otok bo k ogledu tega filma še posebej povabila izolske ribiče, saj bodo v njem gotovo našli tudi del sebe in svoje ribiške stvarnosti- Sicer pa bomo na Manziolijevem trgu, poleg že omenjenega Ime mi je Li, videli še: grški film Alpe, italijanski Cezar mora umreti bratov Taviani, mongolski Pesem dveh konjev, Playtime Jacquesa Tatija, hongkonški Preprosto življenje, indijski Raavanan in iranski film Začasne poroke. Letošnji, že 8. festival Kino Otok, se bo začel v sredo 30. maja in zaključil v nedeljo, 3. junija. Prodaja vstopnic: www.eventim.si ter Hiše vstopnic (Hala Tivoli. Citypark, Europark, Kino Šiška, Križanke). Prodajna mesta: Petrol Pošte, Big Bang, K kioski Kompas, 3 dva trafike, Mercator Hipermarketi M holidays in Alpetour. SMEROKAZI Sobota -19. maj 2012 Kulturni dom Izola - ob 18.00 glasbeni plesni večer GIROCANTANDO sodelujejo pevci Skupnosti Italijanov iz Materade, Valle in Dante Alighieri iz Izole. Nastopajoči: Branka Bevitori, Teo Biloslavo, Roberta Poropat, Katia Sterle Pincin, Romina Umer ČASTNI GOST BALETNA PLESNA SKUPINA iz Trsta Koreografija: VIVIANA ZANETTI & ALESSANDRO VIVIANI Povezovalka:ELENA BUBOLA gaieriia INbULA SMREKARJEVA20izou\,tei.05/64i 53 03 Z5F Iti GALtRUh iNbuLA Vabimo vas na otvoritev razstave “ZAPISI OGNJA’’ MARIJA RUDOLF ki bo v petek, 18. maja ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo na ogled do 30. maja 2012. Manziolijeva palača- ob 20.00 20. pomladni koncert Sodelujejo: pevski zbor Croda Rossa iz Mirana (VE), pevski zbor Gialuth iz Rovereda (PN) in mešani pevski zbor Haliaetum iz Izole. Petek - 25. maj 2012 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Zgodbe izbrisanih prebivalcev predstavitev knjige »Zgodbe izbrisanih prebivalcev«. Knjiga prinaša 27 zgodb izbrisanih posameznikov, v katerih se kažejo pogum, inovativnost, strategije preživetja in upanje, ki so izbrisanim omogočile, do so preživeli. Pogovor o knjigi, v katerem bodo sodelovali avtorji in avtorice, bo vodila urednica dr. Uršula Lipovec Čebron. Predstavitvi knjige bo sledila projekcija filma Dimitra Anakijeva »Slovenija, moja dežela«, ki se prav tako ukvarja z vprašanjem izbrisa in izkušnjami izbrisanih. sobota 19. maj - Ljubljanska ulica, otvoritev ob 10.30 do 14.00 ure Vrt na cesti: Predstavitev mediteranskih in etno začimb društva Raznolikost s predavanjem o sajenju zelišč in začimb na balkonih in terasah. Predstavitev zelišč Ljubljanske ulice. Kuhanje zelenjavne enolončnice. Kino Odeon 17.5.12 19.00 Ameriška pita: Obletnica / 21.00 Sramota 18.5.12 19.00 Ameriška pita: Obletnica / 21.00 Sramota 19.5.122 17.00 OBUTI MAČEK- GosKa Ploska 18.30 Ameriška pita: Obletnica / 21.00 Sramota 20.5.12 19.00 Sramota / 21.00 Ameriška pita: Obletnica 21.5.12 19.00 Sramota / 21.00 Ameriška pita: Obletnica 22.5.12 19.00 Sramota / 21.00Archeo 23.5.12 19.00 Lorax / 21.00Archeo 24.5.12 19.00 Lorax / 21.00Archeo - ,, -- — . j-- - Likovci v Algi V četrtek so člani KDLU Lik otvorili razstavo slik in keramike, imenovano Tihožitje, v galeriji Alga. Zbralo še je veliko število radovednežev, toliko, da je ALga na trenutka kar pokala po šivih. Kulturno društvo Svilena pot v sodelovanju z Agrario, Občino Izola, TZ Izola in JP Komunala Izola vabi vse, ki imate na vrtu presežek zelenjave ali sadja in bi ga želeli prodati, da se nam pridružite na tržnici “Ruba sz moje njive” v soboto, 26.5.2012 od 8. do 13. ure. Na voljo bodo brezplačne stojnice, obvezne pa so predhodne prijave, in sicer do srede, 23.5. po telefonu 040 385529 ali mailu barbara-mo@gmail.com. Tržnica je namenjena izključno Izolanom, ki pridelujejo zelenjavo doma, na svojem vrtu oz. njivi in to ne za namen prodaje na širšem trgu. Vabljeni! Galerija Al^a / »1™ ^1 razstava slik in keramike Tihožitje KDLU LIK Razstavljajo: Jadranka ANDR1JAŠIČ, Milenka ARSENOV, Dragana-Dada ČURIN, Zorko DEŽJOT, Zdenka GAČNIK, Irena JELENČIČ, Oskar JOGAN, Kristina KLECIN, Boženka KNEZ, Snežiča KRAJNC,Slavica NASTOVSKI, Nada RAMUŠEV1Č, Karmen ROJC, Nevenka VOJVODA___________ Manziolijeva palača Razstava fotografij »LVRODIISOLA« Remigia Grižoniča Galerija Sguart Koper Aleš Sedmak grafike” Galerija Radovac Koper Ljubo Radovac avtostereogrami Razstavišče Monfort Portorož Aleksij Kobal Nocturno razstava slik Galerija Meduza Koper Andrej Brumen Čop -Slepe m” Mestna knjižnica Izola • Razstavljajo v mesecu maju: Razstava slike varovank VDC Darje Čelik in Darje Zdolšek., razstava miniaturnim stolčkom, ki so jih izdelali učenci OŠ Livade z mentorico Ingrid Knez in likovnih del otrok iz vrtca L’Aquilone z naslovom Za vsako podobo stoji zgodba • • sreda, 23. maj 2012 ob 19:00: predavanje »Kako naprej ali prehod v novo dobo«. V prihodnosti nas čakajo korenite spremembe v medsebojnih odnosih, vrednotah in ciljih. Trenutnemu materializmu, logiki in razumu se po robu postavljata duhovni razvoj in modrost. Pavel Turk, ki se je v knjižnici že predstavil z izkušnjo z zrenjem v sonce, bo na tokratnem predavanju predstavil svoj pogled na potrebne spremembe v odnosu do različnih področij našega življenja, kot so zdravje, šolski sistem, delo, kmetijstvo, energija in druge panoge. SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva),... Učenje v središču je brezplačno, info. tel.št.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi....Vse borzne informacije so brezplačne, info.tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali www.borzaznanja.si Rokerski Hangar Springfest Sobota, 26. maja 2012, ob 22. uri WEJN & THE GENZIS (Izola/Koper, Grunge) Skrivnostni predmet iz muzeja v četrtek, 17. maja 2012, rib 19. uri bodo na Etnološkem oddelku Pokrajinskega muzeja Koper, Gramscijev trg 4/5 predstavili vitrino meseca: Cimarol - skrivnostni predmet iz depoja. Remigio je napolnil cel trg V palači Manzioli so v petek odprli razstavo fotografij izolskega fotografa Remigia Grižoniča, na katerih je upodobil svoje sokrajane. Seija črno belih portretov je na otvoritev in še dolgo potem dobesedno napolnila cel Manziolijev trg. Na otvoritvi razstave TOro di Isola”, Izolsko zlato, fotografa Remigia Grižoniča je bilo opaziti marsikaterega Izolana. Pa ne samo tiste, ki jih je za to priložnost Remigio upodobil, temveč se je tako v palači, kot tudi na Manziolijevem trgu kar trlo ljudi. Po uvodnem govoru Lilie Mačehi je portrete predstavil italijanski umetnostni kritik Enzo San-tese, ki je poudaril, kako so izolsko zlato ravno ljudje, ob tem pa si je pomagal še z besedno igro (‘Toro in loro). Avtor fotografij Remigio Gri-žonič pa je izpostavil nekatere “junake” njegovih portrtov, ki jih ne več med nami, posebej pa je pozdravil Dorina Beržan, ki se otvoritve ni mogla udeležiti, čeprav je tudi sama del le-te, ker se trenutno zdravi po padcu v bolnišnici. Boris Benčič je ta svet zapustil pred desetimi leti in danes je za njim še vedno toliko neznanega, da bi lahko vsako leto pripravili razstavo nečesa iz njegovega ustvarjalnega opusa. Petkov dogodek v galeriji Insula je bil še najmanj slikarska razstava, saj tam dejansko ni bilo niti ene Benči-čeve slike. Zato pa je na ogled serijo fotografij akterjev kulturnega, predvsem glasbenega in likovnega dogajanja osemdesetih let na slovenski obali, postavil Jaka Jeraša. Priznan umetniški fotograf in dober Benčičev prijatelj je v osemdesetih letih na istem prizorišču, nekje v koprskem MKC-ju, fotografiral različne ustvarjalce, ki so takrat prišli mimo. Izmenjujejo se slikarji (Slavko Furlan), filmarji (Dolmark), fotografi (Primožič), glasbeniki (Rocky), organizatorji (Primitivc) in seveda številna lepa dekleta in še množica drugih iz takratne “klape”. Razstava 1’Oro di Isola je bila za radovedneže toliko bolj zanimiva, ker so, poleg umetniške vrednosti, lahko piskali tudi znance, prijatelje in sorodnike. Da je bila otvoritev uspešna, pa govori dej- 0 multifunkcionalnosti Benčičeve-ga dela je uvodoma govoril kustos Dejan Mehmedovič, potem pa je legendarni Koni Steinbacher predstavil Benčičevo delo na filmu, še posebej v obdobju, ko je bil član izolskega krožka Zarja, s katerim je v sedemdesetih letih pobiral nagrade na vsejugoslovanskih festivalih. Kasneje je Benčič sodeloval tudi kot risar pri nekaterih Konijevih animiranih filmih. Seveda so si prisotni ogledali tri kratke filme, od osnovnošolskega Brez Veze, do zrelega Kokona, kjer je prispeval kar nekaj risanja k konijevemu filmu. Kasneje je Benčič posnel tudi kratek igrani film Copy in sodeloval pri vrsti filmov. stvo, da se množica ni razpršila še dolgo po koncu uradnega dela. Kot, da bi si želeli ostati v družbi vrhunskih portretov. Razstava bo na ogled še do 1. junija. Večer se je zaključil z nastopom skupine NOB, ki v tej zasedbi (Radojevič, Šturman, Mef) ne nastopa že več kot osem let. Kljub temu so trije Benčičevi prijatelji odigrali nekaj skladb iz dveh že izdanih in tretjega albuma, ki bo izšel še pred poletjem. Benčič je bil namreč tesno povezan z glasbeniki in si je na nek način celo “prilastil” skupino Zebra ima-go, za katero je posnel tudi izvrsten video. Ob koncu večera so zavrteli še dokumentarni film Televizije Koper - Capodistria o zadnjih delih in dnevih tega posebnega izolskega umetnika. ur Upokojenci so tarokali V počastitev 20. obletnice Društva upokojencev Jagodje Dobrava, je bil v ponedeljek, 14.maja turnir v taroku, ki se ga je udeležilo 17 igralcev. Tekmovalo se je po pravilih tarok zveze Slovenije in sicer tri kola po 15 iger. Boji so bili zelo izenačeni, tako, da je odločala razlika v seštevku posameznih iger. Rezultati posamično: 1.Bolje Marija, 2. Jenko Novka, 3.Ličen Cveto Rezultati ekipno: 1. Izola (Perc Rudi, Praprotnik Božo, Sevčnikar Toni) 2. Malija (Jenko Novka, Česnik Dušan, Markovič Marko) 3. Jagodje 1 (Debeljak Boris, Grdič Ivica, Kobilšek Jože. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi praktičnih nagrad je nastopil čas še za prijetno druženje . Za nemoten potek turnirja sta skrbela Bolje Marija in Debeljak Boris, ki sta bila tudi organizatorja turnirja za državno prvenstvo, ki je bilo v Kopru 7. aprila. Za ta turnir je pokale sponzoriral Jože Kobilšek, član DU Jagodje Dobrava. Najboljšo uvrstitev od članov upokojencev je dosegel Cveto La-nišek in sicer 7. mesto od 136 udeležencev. DB Zgodba o koščku Malčki iz vrtca L’Aquilone so v ponedeljek, 14. maja s predstavo »Kdo je Košček?« slovesno odprli celotedensko dogajanje ob 17. Tednu vseživljenjskega učenja v Mestni knjižnici Izola. Predstava »Kdo je Košček?« pripoveduje zgodbo o kartonastem koščku neke sestavljanke, ki je nekoč obtičal za hladilnikom in ga nihče več ni našel nč poiskal. Tako dolgo je že prebival za hladilnikom, da je pozabil, kdo je. Poimenoval se je »Košček«, ker je bil prepričan, da je del nečesa; česa pa, ni vedel, ker imajo koščki sestavljanke pač slab spomin. Tako se je podal na pot, da bi raziskal, kdo je in kam spada ... Predstavo so uprizorili otroci iz skupine Aquiolone Aran-cione pod mentorstvom vzgojiteljic Daiane Pugliese in Antonelle Klemenc, pri izvedbi pa jim je bil v veliko pomoč še vzgojitelj Teo Gustinčič. Predstavo so malčki namenili pripadnikom tretje generacije, saj letos obeležujemo evropsko leto medgeneracijske solidarnosti. Ksenija Orel Boris Benčič je bil spet vezni člen Mladinsko koncertna Bunker je odprl vrata V soboto je skupina mladih, ki aktivno preživljajo prosti čas v zaklonišču v Jagodju, ljubkovalno imenovanim Bunker, pripravila dan odprtih vrat. Kot je povedal Matjaž Gergeta, vodja aktivistov, je namen dneva odprtih vrat predvsem ta, da se končno, po 14 letih ustvarjanja, predstavijo sosedom. Ti so, vsaj sodeč po odzivu, z navdušenjem sprejeli povabilo in se v velikem številu pojavili na prizorišču. Začelo se je seveda z govorom, na katerem je predsednik krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava Maks Filipčič najprej opravičil župana Igorja Kolenca, ki se prireditve ni uspel udeležiti, nato pa pohvalil delo mladih, ki, kot je sam povedal, imajo v Izoli vedno manj lokacij, kjer se lahko glasbeno izražajo. "Nekoč so se mladi družili in ustvarjali pod Belvederjem, pa v prostorih pri Mali Opremi, danes pa jim je ostal le še Bunker. Matjaž Gergeta se je v svojem govoru zahvalil tako Maksu Filipčiču za podporo, ki jo nudi skupini mladih aktivistov že od samega začetka, ter seveda sosedom, ki so jim uporabo Bunkerja omogočili, saj so pravno vsi solastniki podzemnih prostorov. Sledil je vodeni ogled zaklonišča, na katerem so se sosedi lahko prepričali, da gre brez dvomov za izključno ustvarjalne prostore, nekateri, posebej mlajši, pa so si dali duška ob pogledu na glasbeno opremo. Prostori Bunkerja trenutno gostijo okoli 26 glasbenikov, razdeljenih v sedem glasbenih skupin. A ta števila so relativna, saj se pogosto v skupinah izmenjavajo. Izjemno dobro razpoložena soseščina se je nato podala užitkom, tako glasbenim, ko je živo nastopila večina glasbenih skupin, ki vadijo v Bunkerju, kot tudi gastronomskim, ko je končno zadišalo iz žara. Mladi so se na ta način nedvomno približali ne samo sosedom, temveč tudi načinu skupnega življenja v majhni skupnosti. Tisti način, ki ga počasi pozabljamo, a na srečo je v Izoli še marsikje prisoten. Fešta se je nato potegnila v pozne večerne ure in ni vrag, da ne bi mogla postati tradicionalna. Če pa bodo v Bunkerju čez nekaj let začeli ustvarjati tudi tisti najmlajši, bo zmaga popolna. AM V Hangarju spet živo V soboto je v Hangarju pri teniških igriščih ponovno nažigalo. Po štirih uspešnih koncertih, so tokrat Hangarjev oder, v sklopu Springfesta 2012, zasedel ankaranski trdometalski četverec z občutkom za melodijo, Almo-stRage. Edi, Iztok, Bojan in Igor so se še enkrat več predstavili obalnemu občinstvu kot metal zasedba, ki je primerna ne samo dolgolasemu občinstvu, ampak takorekoč vsem ljubiteljem "generičnega" rocka. Tudi sobotni koncert, tako kot ostali pred njim, je dokazal, da Izolska mladina, pa ne samo ta, hrepeni po glasbenem dogajanju. Naslednji, zaključni koncert prvega Hangar Springfesta, bo v soboto 26. maja, ko bodo oder po nekajmesečnem premoru zasedli priljubljeni Wejn & the Genzis. Govori se, da bodo predstavili nekaj novih kompozicij, da bi se o temu prepričali, pa bo treba na koncert. AM Pri petju smo najbolj ubrani To kar nam ne uspeva v politiki nam gre dobro pri petju. Tudi pri zborovskem, kjer je ubranost še kako potrebna. In Izolski pevski zbori, so vse boljši. Moški pevski zbor Izola je nastopil na zaključni reviji Primorska poje v Zavrhu v Benečiji. Poslušalce so navdušili s svojim petjem, pevci pa pravijo, da to še ni vse in da jih čaka, skupaj z zborovodjo, Antonom Balohom, še veliko dela. Za prispevek s katerim so lažje odpotovali na nastop se pevci zahvaljujejo Vulkanizerstvu Soda iz Izole. Korenine zborovskega petja na Primorskem so se razbohotile in odgnale razvejana drevesa s plodovi duha obrambe nacionalnega ozemlja pred tujimi pohlepneži, z omiko in kulturo, ki so jo plemenitile z besedo in glasbo pesniki in pisatelji, je ob 40.obletnici revije "Primorska poje" dejal dolgoletni predsednik ZPZP g. Rudolf Šimac. Ideja revije "Primorska poje" se je porodila med primorskimi glasbeniki pred davnimi 43 leti in je bila organizirana v Ajdovščini. Ta čudovita vsakoletna zborovska manifestacja se je z leti še ojačala in letos na njej nastopa preko 200 zborov, ki segajo tudi preko naših meja. To potrjuje, da pesem nima meja in nima strankarske pripadnosti pač pa ima veliko in toplo srce, saj so polne ljubezni do svoje domovine. V nedrih DU Izola zborovska pesem domuje že vrsto let in je kalila in še danes kali dobre pevke in pevce. ŽPZ "Sinji galeb" DU Izola prisostvuje Primorska poje že od ustanovitve te zborovske manifestacje. Tudi letos smo pele in sicer v Divači v O.Š. Bogomira Magajne, znanega slovenskega pisatelja. Sam nastop zborov je bil zelo lep in bogat in srečanje z znanci in pevci drugih zborov še lepše. Dodala bi samo še misel" LEPO JE PETI, DOBRO PETI PA ŠE LEPŠE". Zlata Radikon. Spominska Varovanci VDC ari reševalcih V okviru tedna Rdečega križa, smo med drugim organizirali tudi ogled reševalne Postaje v Izoli. Povabili smo varovance VDC Izola in jim s pomočjo dveh reševalcev razkazali notranjost objekta. Posebej zanimiva je bila predstavitev reševalnih vozil in opreme. Reševalci so pokazali potek dogajanja, od prejema telefonskega klica, pa vse do priprave reševanja na kraju nesreče. Varovanci VDC Izola, so imeli veliko vprašanj, saj so se nekateri že vozili v reševalnem vozilu. Zdaj pa so imeli priložnost izvedeti vse kar jih je zanimalo glede opreme in delovanja aparatur za reševanje. Bilo je res zanimivo in poučno. Zahvaljujemo se vodstvu reševalne službe, da so nam omogočili ogled postaje. (Pa še srečo smo imeli, da v tem času ni bilo intervencije!). Rdeči križ Izola V spomin Zvonko Stepančič Včeraj smo se zadnjič poslovili od še enega Izolana, ki smo ga poznali vsi. Njega in tudi njegovo psičko Ljumo, s katero sta bila nera-združljiva. Lahko rečemo, da jo šlo za “zvestobo do groba". Psica Ljuma je namreč preminula pred nekaj tedni, njen zvesti skrbnik Zvone - Benzinajo, kot so mu rekli vsi, pa je odšel sredi prejšnjega tedna. Vsaj po tistem, ko smo se srečevali, sta bila vrsto let nerazdružljiva na poti iz Ulice oktobrske revolucije do središča starega mesta kjer je bila ta fotografija posneta. Za tako pot sta potrebovala skoraj 40 minut, opravila pa sta jo dvakrat dnevno v vseh letnih časih. Zgolj v njuni zadnji zimi, sta morala nekajkrat priznati premoč slabemu vremenu. Pa lepo pozdravljen, dragi prijatelj! Dušan % Z akcijo zbiranja nevarnih odpadkov smo zbrali 1.371 kg neVdmih OdpddkOV Ben 1.371 kg di rifiuti poricolosiraccolti neirambito della relativa iniziativa V petek 11. in v soboto 12. maja je Komunala Izola izpeljala letos prvo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico. Z akcijo smo občanom ponudili možnost, da se „rešijo” nevarnih odpadkov kot so stara zdravila in stara kozmetika, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, laki, topila, itd. Zbrali smo 1.371 kg nevarnih odpadkov, od tega največ starih zdravil, barv ter odpadnega jedilnega olja. Največjega odziva občanov smo bili deležni v Veluščkovi ulici, Ulici Oktobrske revolucije ter na Šaredu in Maliji. Z akcijo smo zelo zadovoljni, saj smo zbrali za 511 kg več nevarnih odpadkov kot lani v istem obdobju. Pohvalen je tudi podatek, da smo v obdobju februar-maj 2012 zbrali kar 2.000 kg nevarnih odpadkov, ki so jih občani sami pripeljali na zbirni center, kar predstavlja za 400 kg nevarnih odpadkov več kot lani v celem letu. Odlično izpeljana akcija in zbrane količine odpadkov na zbirnem centru potrjujejo dejstvo, da so občani občine Izola vedno bolj ozaveščeni glede pravilnega ravnanja z odpadki in pozorni na razna obvestila in organizacijo akcij zbiranja odpadkov. Na ta način so občani dokazali, da znajo prevzeti odgovornost za svoj kraj in s tem pokazali, da si želijo živeti v čistejšem okolju. Ohranimo našo občino čisto danes za boljši jutri. Venerdi 11 e sabata 12 maggio fazienda pubblica Komunala di Isola ha promosso per la prima volta guesfanno 1'iniziativa di raccplta dei rifiuti domestici pericolosi per mezzo delfapposito raccoglitore circolante. I cittadini ha n no avuto la possibilita di “disfarsi" dei rifiuti pericolosi, guali ad esempio farmaci e cosmetici scaduti, olio commestibile usato, lampadine consumate, vari prodotti chimici, pitture, vernici, solventi ecc. Nelfambito deli’iniziativa sono stati raccolti in tutto 1.371 kg di rifiuti pericolosi, perlopiu medicinali scaduti, pitture e olio commestibile usato. Le zone di maggior riscontro sono State Via Velušček, Via Rivoluzione dVttobre, e gli abitati di Šared e Malija. Considerato che guesfanno sono stati raccolti 511 kg di rifiuti in piu rispetto allo stesso periodo delfanno scorso, non possiamo che dichiararci soddisfatti del buon esito delliniziativa. Va evidenziato anche il fatto che tra febbraio e maggio delfanno in corso i cittadini hanno provveduto a portare in proprio al centro di raccolta ben 2.000 kg di rifiuti pericolosi, ossia 400 kg in piu di guanti ne sono stati conferiti al centro durante tutto l’anno precedente. Uottima riuscita delliniziativa e la guantita di rifiuti conferiti al centro di raccolta sono la prova che i cittadini di Isola sono sempre piu consapevoli della necessita di una corretta gestione dei rifiuti, e che seguono con molta attenzione gli avvisi sulle varie iniziative di raccolta dei rifiuti. In guesto modo i nostri concittadini hanno anche dimostrato che sono disposti ad assumersi la responsabilita per il luogo in cui vivono e che desiderano vivere in un ambiente piu pulito. Manteniamo oggi il nostro comune pulito komunala V& uti domani migUore. izda - isola Predzadnja KRIMINALIJE MALI OGLASI Ostal brez ogledala Dopustnik iz Ljubljane je pustil svojega jeklenega konjička na parkirišču v Jagodju, kar je izkoristil nepridiprav, in mu odmontiral vzvratno ogledalo. Lastniku je podražil dopust na obali za približno 200 eur. Izgubil seje otrok V turistično agencijo “Žniders”, na Cankarjevem drevoredu 5, v Izoli, se je zatekla 8 let stara deklica, ki se je izgubila. Povedala je, da ima strica, ki stanuje v Izoli. Zaposleni v agenciji Dubravki Erbežnik, ki je takoj obvestila policiste, gredo vse pohvale, saj je pokazala zbranost in dobrosrčnost. Deklica je bila s skupnimi močmi kmalu v objemu svojcev. Še so pošteni Sprehajalka je na Parenzani našla marsupio z telefonom, ključi in gotovino. Vse skupaj je prinesla na policijsko postajo. Policisti so poiskali lastnika ki je bil najditelji-ci izredno hvaležen. Storilec se je vrnil na kraj Občan obvesti policiste da mu je nekdo vlomil v klet in mu odnesel kante z vinom. V večernih urah se je tat vrnil po novo zalogo, vendar je zaradi opitosti na kraju zločina zaspal in so ga policisti prijeli. Tatiči dvokolesnikov Pred trgovino v Izoli so starejši občanki zmaknili žensko koli, mladeniču pa izpred hiše skuter Piaggio Zip 25 rdeče barve. Nn vlomil v hišo NN je izkoristil na pol odprto okno na ventus in tako vstopil v hišo v Jagodju. Po ogledu prostorov je odnesel nekaj gotovine in bančno knjižico. Nesreča na Šaredu Na lokalni cesti v Šaredu je prišlo no nesreče med skuteristom in voznico OA ki kljub umikanju ni mogla preprečiti trčenja. Voznik in potnica na skuterju sta bila lažje poškodovana. Povzročitelj se bo srečal s sodnikom, ostal pa je tudi brez prevoza, saj so mu ga policisti zasegli. Trčil v pešca Na ulici E. Vatovec je vznik pri vzvratni vožnji trčil v pešca, ki je padel in se lažje poškodoval. Vesten voznik ga je odpeljal sam v zdravstveni dom, potem pa se javil na policijski postaji. Na parceli našel konopljo Domačin je poklical policiste, da je pri čiščenju parcele našel konopljo. Policisti so na kraju našli nekaj sadik z namakalnim sistemom. Opravljen je bil ogled, policisti zbirajo obvestila. Težave na gradbišču Z gradbišča avtoceste so poklicali policiste, da jim domačin otežuje delo. Ugotovljeno je bilo, da je na gradbišče zaradi spora zapeljal traktor, kasneje pa še delavni stroj, s katerim je presekal električni vod. Zaradi uničenja infrastrukture bodo policisti podali kazensko ovadbo. Drago čiščenje Neznanec se je v apartmaju predstavil nemški turistki kot čistilec in ji po tem očistil gotovino iz denarnice. Kljub temu, da je vstopil skozi okno, ga je naivna turistka spustila v apartma in ostala brez 400 eur. Policisti bodo podali kazensko ovadbo. Radio zamenjal lastnika Zmikavt je pri ladjedelnici mladeniču vlomil v vozilo in mu ukradel avtoradio. Z dejanjem ga je oškodoval za 100 eur. Razgrajal v livadah Iz Livad so poklicali, da mladenič razgraja in krši nočni mir z glasno glasbo. Na kraju so ga policisti oglobili. Ker se kljub opozorilu ni umiril, so ga pridržali do streznitve. Izživljal se je nad avtomobili Tri lastnike je pošteno razjezilo, ko so videli svoje jeklene konjiče po sobotni noči. Neznanec se je stresel nad njimi. Rezal je gume, lomil brisalce in vzvratna ogledala. Policisti poizvedujejo za zlikovcem. Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine PRODAMO - Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381 - Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041 447 254 - PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. NAJAMEMO - Zaposlena in urejena Izolanka išče manjše stanovanje po ugodni ceni od junlija dalje. Najraje v IZoli, lahko tudi v Luciji ali Kopru. Tel: 040 896 509 -Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907 - Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698 - V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722 - Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel: 031 295 156 ODDAMO - Oddamo garsonjero zaposlenemu moškemu. Samo resne ponudbe na Tel. 031 486 260 po 20. uri. - V Jagodju oddam garsonjero za eno osebo za daljše obdobje. Tel.: 041 77 00 42 - Oddam utečeno trgovino v Izoli. tel 041 605 604 POČITNIŠKA IZMENJAVA - Mlad slovensko/češki par z dvema predšolskima otrokoma iz obrobja Prage, za počitniško izmenjavo nudi svoje komfortno 3 sobno stanovanje z veliko razgledno teraso in z garažo, za podobno ali manjše stanovanje z možnostjo parkiranja v ožjem delu Izole. Za posredovanje dodatnih pojasnil, pokličite preko telefona 031 235 319! Vozila in plovila - Prodam Renault TWingo, letnik 2004, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85 - Prodam čoln Lord 33 (3,3m) z ali brez motorja Tomos 4 za 500 Eur. Prikolico podarim, tel 040453 821 - Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041 - Prodam limuzino Ford Focus, 1,4, 5 vrat, prva registracija 2003, zelo dobro ohranjen s prevoženimi 100.000 km. Registracija do decembra in vinjeta. Cena: 3.000 Eur. Tel.: 040 251 335_____________ Razno - Sod inox IDOL prodam za 50 Eur. Električni drobilec vej (1600w) primeren za kompostiranje na vrtovih prodam za 50 Eur. Tel. št. 041721220 - Prodam malo rabljen električni počivalnik - fotelj, ki se spreminja v ležišče ali pomaga pri vstajanju. Za pol cene. 041/687191 - Ugodno prodam hladilnik gorenje s skrinjo Tel: 051 302 438 - Prodam tomosovo kopačico, kupim pa kolo pony, 20 eolsko Tel: 041 234 570 Delo - Native english speaker. Inštrukcije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387 gma-il: sasikalaperumall@gmail.com - Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955 - Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703 - Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702 - Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156 - Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634 - Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569. ZAHVALA V 72. letu starosti se je od nas po hudi, a kratki bolezni za vedno poslovil naš dragi RAJMUND OREL univ.dipl.ekon. 12.3.1941-4.5.2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sošolcem, sodelavcem in članom Jadralnega kluba Burja za izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo osebju travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Izola in patronažnim sestram iz ZD Izola. Posebna zahvala gospodu župniku Cirilu za lepo opravljen obred in ganljive besede. Iskrena zahvala tudi vašim darovom, da ste na njegovo željo namesto sveč in cvetja darovali v korist Splošne bolnišnice Izola. Neizmerno ga bomo pogrešali žena Darja, sin Viktor, hči Helena, brat Marjan z družinami ter ostali sorodstvo Izola, maj 2012 Prodajate - kupujete nepremičnino, strokovni osebni nepremičninski svetovalec HIŠKA ABC d.O.O., Izola Jana Opsenica - 041 863 360 ZAHVALA S sočutjem in toplo besedo ste povedali, kaj vam je pomenil SREČKO ČEBRON Ob očetovi smrti ste mnogi Izolani in Izolanke izrazili sožalje in se mu poklonili. Hvala vam. Globoko hvaležni smo negovalkam Suzani, Dragici in ljubi Nevenki Pegan za skrb in vedro predanost. Zahvaljujemo se govorniku Daretu Brezavščku za poslovilni govor v imenu Zveze borcev Izola in za občuteno recitacijo Gregorčičeve pesmi. Posebna zahvala pevskemu kvartetu Vlada Korošca in triu Kombinatk za zapete pesmi ter violinistu Vladu Batisti za glasbeno slovo. Njegovi ljubljeni: žena Mika, hčerki Neva in Jasna z Radom, vnukinje Uršula, Neža in Nanča ter pravnuk Jaša Izola, Piran, Koper, Ljubljana, maj 2012 Oktobra letos bomo proslavili 20 letnico rednega tedenskega izhajanja našega časopisa. Do takrat se bomo v tej rubriki spominjali zanimivih dogodkov in ljudi iz tega obdobja. Morda se boste tudi vi znašli med njimi. Tudi letos je na pot do Beograda krenila Titova štafeta. Tokrat so jo na pot ponesli iz Izole, natančneje iz prostorov Društva Tito, predsednik društva, Jadran Poje pa jo je predal samooklicanemu sekretarju bodočega centralnega komiteja Komunistične stranke Hrvaške, Radoslavu Iliču. Izolani smo s štafeto sicer dobro povezani, saj je bil zadnji nosilec prave štafete, leta 1974, na beograjskem stadionu JLA, Vojko Mahnič, delavec izolske Mehanotehni-ke. V večini nekdanjih republik ime in lik Tita postaja tržno blago kot npr. Che Guevara, le Slovenci ostajamo pri čaščenju starega tipa. Manufakturina akcija v maju HIŠA S STILOM KOPER IN IZOLA Mandračevci smo kar naprej nekaj organizirali, največkrat koncerte, ker pač imamo radi glasbo. V devetdesetih smo dve leti celo organizirali festival Popsi, kjer je slavila mlada Anika Horvat. Tako pa so leta 1994 v Arrigoniju nastopili No limits. z bratoma Musa. ••••••;- . ’ t t; II . w *I'» •!" ^ KUPON ,?o9 x)SV Leta 1997 smo na svetilniku organizirali koncert ob 25 letnici skupine Faraoni. Nastopili so člani obeh zasedb, tudi tiste najbolj prve. Na fotografiji sta kitarist Stojan Družina in pokojni basist Črt Janowsky. Med gosti je bil tudi Oliver Dragojevič, izjemen obisk pa je presenetil vse. Koncert je v živo prenašal Radio Morje. 1?^ poxl -4V-6°oPv',V Mandračevci smo polnih 12 let organizirali Mediteran festival na katerem se je zvrstilo preko 120 skupin iz prav vseh kontinentov. Televizija Koper je posnela 24 koncertov in jih še danes predvaja. Med odmevnejšimi skupinami so bili tudi indijski Musafir •• ...M ' i ^ * -:1# • r 2000 AKCIJA POTEKA v Manufakturinih trgovinah v Kopru in Izoli. HIŠA S STILOM Prlstanilka 23,6000 Koper T: OS 620 25 02 E koper@manufaktura.si Urnik 8.00 - 20.00 (pon-pet), 8.00 -17.00 (sob) HIŠA S STILOM Pittonljeva 1,6310 Izola - Isola T; 05 641 84 57 E konfekcija.izola@manufakturajl Urnik 8.00 - 20.00 (pon-pet), 8.00 -17.00 (sob) Mandrač je vseskozi sodeloval tudi pri organizaciji koncertov v Shoto klubu pod Belvederjem, kjer se je v slabih petih letih zgodilo več kot 300 koncertov, domačih in tujih skupin. Med odmevnejši so bili ameriški The National, ki so danes ena najvplivnejših rock skupin na svetu. Tako-le so se fotografirali z organizatorji iz Shoto kluba. izole manufaktura |5o kjer Je dober nakup privilo | t« manufaktura@manufaktura.si, www.manufaktura.si