štev. 13 — Letnik IIL PTUJ, 6. aprUa 1951 Cena din 3.— Poštnina plačana v gotovini VSEBINA: Izkušnje ob zadnjih volitvah. — Za- sedanje okrajnega odbora OF. — Priprave za pro- slavo 27. aprila. — V Medvedcih bodo gradili. — Pionirji v Podlehniku. — Za družni sklad je dobil nov traktor. — Kaj je zahteval Gromiko? — Po- moč zadružnih gospodarstev. — Dograditev zadruž- nega doma v Muretincih. — Popis lokalne industrije in obrti. — Ivan Potrč: V kurirski karauli. — Lažne prijave dohodkov. — Koristne izkušnje iz kmetijstva. Preskrba. — Sah. — Šport in razno. Izlivšnje o6 zadnjih vohtvafi Ma posvetovanju predsednikov mno- iičnih organizacij ptujskega okraja v topek 3. apriia t. L pri Okrajnem od- boru OF v Ptuju so bile obravnavane politične in organizacijske prednosti in pomanjkljivosti, ki so vplivale na izid volitev poslancev v skupščino LRS. Med najvidnejše pomanjkljivosti spa- da nedvomno nedoslednost odborov mno- iičnih organizacij, ki »i niso povsod pri- zadevali, da bi prišli vsi člani njihovih organizacij na volišče ali da bi si vsaj ob koncu volitev ustvarili pregled nad člani, ki se ne udeležujejo nobenih vo- litev, ki se udeležujejo samo volitev funkcionarjev množičnih organizacij ali samo volitev organov ljudske oblasti. Politične in tehnične priprave na volitve so v večini krajev zajele Člane vseh organizacij, ki so se volitev tudi udeležili, dočim je bilo v drugih krajih potrebno individualno " delo po organi- zacijah. Kjer so prihajali na terene v pomoč krajevnim funkcionarjem dobro pripravljeni aktivisti, uspeh ni izostal, dočim se je tudi pri teh volitvah izka- zalo, da so poedini aktivisti prikladnej- ši za delo v poedinih organizacijah ka- kor pa za tolmačenje vsega gospodar- sko-političnega dela. Tako individualno pravilno ocenjevanje sposobnosti akti- vistov in potreb dela po organizacijah bi nedvomno doprineslo k /boZ/šim vo- lilnim rezultatom. Halo je odborov rrmoiičnih organizacij, ki bi po teh in prejšnjih volitvah zbrali koristne in škodljive delovne hkušnje predvolilnih priprav, zato je bilo treba pri vsakih volitvah začenjali znova, z novimi napakami in novimi uspehi. O delu odborov množičnih organiza- cij pred volitvami in ob volitvah samih je obravnaval v ponedeljek, 2. aprila t. 1. okrajni aktiv OF v navzočnosti 46 aktivistov, ki so stavili več koris^tnih predlogov za delo ob bodočih volitvah, obenem pa tudi predloge volivcev samih glede poedlncev, ki iz lastnega nagiba ali vsled potuhe drugih ostajajo izven vsake družbeno-politične (dejavnosti, vzdržujoč se uveljavljanja volilne pra- vice. Slab pregled in nedos-lednost napram ^Aodljivim primerom kvarita marsikje razpoloženje volivcev, ki prihajajo ved- no na volišča in glasujejo za kandidate OF, ker vidijo, da večkrat nikdo ne kontrolira, kako izpolnjujejo gospodar- ske državljanske dolžnosti tisti vaščani, ki se sicer tako širokogrudno odpovedu- jejo ob volitvah uveljavljanju volilne pravice. Po volitvah bi si morala napraviti te- meljiti pregled nad volilnimi upravičen- ci predvsem organizacija LMS. Mladina je najbolj zainteresirana na naprednem razvoju. Organizaciji LMS na vaseh ne bi smelo biti vseeno ob pregledu števila udeležencev volitev ali abstinence, saj se ravno v tem zrcali oblika dela mla- dine za družbene koristi ter za organi- zirano borbo za gospodarsko-kulturni dvig v kraju. V krajih, kjer je mladinska organiza- cija razumela to vlogo, je bila volilna udeležba mladine 100 odstotna. Ostali del odpade na organizacije, ki zajemajo odrasle volivce. Pregled nad številom volivcev, ki so zainteresirani na sestavi organov ljudske oblasti, kar dokazujejo tudi z udeležbo na volitvah, in nad volivci, ki prepuščajo vprašanje organov ljudske oblasti drugim, je ne- dvomno dragocen pripomoček za usmer- janje vsega povolilnega političnega dela Malo je primerov v ptujskem okraju, da bi odbori množičnih organizacij po Volitvah na skupnem odborovem posve- tovanju ocenili oziroma premotrili vzro- ke, ki so pripomogli k doseženim volil- nim rezultatom. Na obeh posvetovanjih je bil sprejet predlog o bodočem izrabljanju doslej doseženih koristnih izkušenj ter o po- večanju doslednosti v politični in go- spodarski borbi proti poedincem. ki ško- dujejo svoji okolici s svojim reakcio- narnim in kontrarevolucionarnim zadr- žanjem ob volitvah in tudi pozneje. V. J, Zadružni sklad je dobil nov traktor Sklad za mehanizacijo in investicij- sko graditev zadružnega kmetijstva v Ptuju je pred kratkim nabavil pri to- varni »Fiat« v Italiji nov traktor za najtežja dela v kmetijstvu. Traktor je goseničar z 58 konjskimi silami ter Opremljen z vsemi pripravami za ri- golanje, izvlačevanje lesa in druga naj- ožja dela v kmetijstvu. Na polju, na Primer pri oranju, bo nadomestoval tri »lavadne traktorje. . Trenutno je ta traktor zaposlen z izvlačevanjem lesa v zadrugi Gorca— Oežno. Izvlekel bo 120 m« bukovine, ki bo zrezana v deske in poslana v Italijo predstavljala plačilo za že en nov takšen traktor kot je ta. Pozneje bosta oba traktorja zapo- slena pri rigolanju vinogradov ter pri ostalih najtežjih delih v zadružnem Kmetijstvu in vinogradništvu v ptuj- skem okraju. Član 10 MLO Ptuj Štefan Voda izključen Na plenumu MLO Ptuj 29. marca 1951 so bili obravnavani sklepni računi podjetij MLO Ptuj za leto 1950, obenem pa tudi delavnost poedinih odbornikov MLO Ptuj ter ravnanje poedinih stano- valcev v družbenih zgradbah. Sprejeti so bili med drugim predlogi o kaznovanju poedincev, ki delajo druž- benemu gospodarstvu škodo, zlasti tisti najemniki stanovanj, ki so stanovanja občutno poškodovali. Član lO MLO Ptuj Štefan Voda je bil izključen iz lO MLO, ker se je od 25 sej udeležil samo 2 sej, zaradi česar je trpelo delo, za katerega je bil odgovoren ljudstvu. V Ptufu bo %opet zasedal zbor OF v četrtek, 12. aprila 1951, do 8. uri bo v Ptuju v Titovem domu ZASEDANJE OKRAJNGEA ZBORA OF Vsi delegati OF s področja ptujskega okraja naj se zbora sigurno udeležijo in naj se pripravijo na diskusijo glede izboljšanja siste- ma dela, glede delegatov za kongres OF in glede proslav 10-letnice OF. Sekretariat Okr. odbora OF Ptuj Priprave za prosSavo aprila v ptujsicem okraju Tekmovalna komisija pri Okrajnem odboru OF v Ptuju prejema dan za dnem s terena poročila, kako se pri- pravljajo vaški odbori Osvobodilne fronte na proslavo 10. obletnice OF. Iz poročil je razvidno, da si delovni člani OF povsod prizadevajo, da bi do praz- nika doprinesli z delom čimveč gospo- darskih družbeno važnih koristi, zato delajo na cestah, postavljajo drogove za električno omrežje, navažajo gra- moz itd. In kako izražajo to svoje navdu- šenje? Iz Majšperka ... na praznik 27, aprila ne bomo več vozili po cesti »Na vrhe« po slabi cesti. Vreme nam je dopuščalo, da smo na cesto navozili gramoz. 46 frontovcev je pomagalo 17 voznikom in pri delih na cesti. Rabimo dobre ceste, zato si tudi pomagamo, kolikor se pač da do- povedati našim ljudem. Vpregli so vzeli lopate in cesta sedaj drugače iz- gleda. Cesta v Lešju je še potrebna gramo- za. Nekaj smo ga navozili, nekaj pa ga še moramo. Slabo vreme nas ni pu- stilo pri delu. Poškropili smo manj okuženo ali še zdravo sadno drevje, staro drevje pa podrli in skurili, da se kapar ne bo širil na mlajše nasade. Na cesto v Koritno smo navozili 25 vozov gramoza in 33 vozov žlindre. S tem smo spravili cesto v srednje stanje. Moramo pa jo tako popraviti, da ne bo na njej nikdo več preklinjal, ko mu bo škripal voz ... Iz Slatine ... volitve, zbiranje članarine, prido- bivanje novih članov OF, čiščenje sad- nega drevja in škropljenje ter kopa- nje vinogradov nam je vzelo ves de- lovni čas v mesecu marcu. Na 5 se- stankih za volitve smo se srečali z 90 odst. vseh volivcev in članov OF. Kljub hribovitemu predelu in razkropljene- mu naselju smo v Slatini dosegli 90 odst. volilno udeležbo in bi še boljšo, če bi Vaški odbnr OF Mali Okič bil vsaj za spoznanje aktivnejši pri pripra- vah na volitve, zato so dosegli tam samo 88 odst. udeležbo. Ljudje iz Haloz smo radi delali, smo pa tudi za novo Jugoslavijo in mir v svetu, čeravno se prenašamo težave, ki nam jih nikdo ne zavida. Večkrat skromno živimo in smo včasih nevoljni, ker še nam mnogofesa manjka, vendar ko gre za velike stvari pa smo enotni kot en mož. Vemo, da bo enkrat prenehalo bolehanje naših otrok na rahitisu, slabokrvnosti, na posledicah alkohola, garjavosti itd. Na naših skopih hribih sicer mnogo dela- mo, vendar še malo doprinašamo k te- mu, da bi se naše materialno stanje iz- boljšalo, zraven tega pa še imamo več- krat smolo. Suša in toča nam nista radi nikdar prizanašali. Marsikdo bi na na-" šcm mestu obupal, mi pa smo trdne haloške korenine... Iz Podgorc ... na praznik OF — 27. april —ho- čemo biti v Podgorcih veseli. Na pred- večer bomo zakurili po hribih kresove, da se bo videlo celo do Budimpešte, kako gorijo kresovi na svobodni jugo- slovanski zemlji ob prazniku 10-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je združila delavce in kmete okupirane Jugoslavije v odločeno borbo proti za- tiralcem naših narodov in uničevalcem našega gospodarstva, nemškim fašistom, in ki združuje danes vse naše de- lovno ljudstvo v odločno borbo za socialistično neodvisno Jugoslavijo. Pripravljamo se r;^ svečano akademijo v dvorani doma Ljudske prosvete. Ga- silska godba bo igrala partizanske in narodne pesmi. Na praznik se bomo zbrali na svečani seji množičnih orga- nizacij ... Iz Pavlove ... želimo, da bi nam čimpreje za- svetila električna luč. Pripravljamo drogove za električno omrežje, kopljemo jame za drogove. Na sestanku 1. aprila t. 1. nam je bila izročena prehodna za- stavica Izvršnega odbora OF, ki smo si jo priborili s tekmovvilnimi uspehi. Vo- litev smo se udeležili 100 odst. Ob 6,15 uri smo že nehali z volitvami. Na oko- liških hribih bo gorelo 10 kresov. Za vsako minulo leto in za uspehe v vsa- kem sektorju gospodarstva naj gori poseben kres. Na predvečer praznika se bomo zbrali na velikem zborovanju pri KLo. Domačine bomo v govorih spom- nili na delo in življenje v minulih 10. letih ter o našem bodočem delu, pri katerem bo organizacija OF nosila te- žišče poučevanja množic o socialistični ljudski demokraciji. 80 odst. živine nam je uničil okupator, kljub temu pa sedaj izpolnjujemo obveznosti. Medsebojno smo si doslej in si bomo tudi v bodoče pomagali... Iz Pušenc ... v marcu so se naši uspehi za pro- slavo 10-letnice OF znatno povečali po zaslugi članov OF in ostalih vaščanov. Svoj čas smo imeli predsodke glede elek- trične razsvetljave, sedaj pa si priza- devamo, da bi nam čimpreje svetila električna luč. Pri kopanju in postav- ljanju električnih drogov je sodelovalo 135 težakov-prostovoljcev, ki so tekom 1485 ur opravili mnogo vredno delo. Žico smo spletali 703 ure. Električne drogove je dovažalo 290 ur 27 težakov, podiralo pa je 506 ur 46 težakov. Te- kom 2984 neplačanih delovnih ur smo opravili delo, ki bi ga bilo sicer težko doplačati... Iz Grab ... menda ne bomo edini med vasmi, ki so se za proslavo 10-letnice obstoja OF lotile izboljševanja domačih cest. Pri tem se ne more nikdo izgovarjati, da mu to ni potrebno, saj vozimo po njih s kravami in konji. Tekom 3100 ur smo navozili na cesto Grabe-Godeninci večje količine gramoza. Naše njive do- kazujejo, da bomo tudi to pomlad te- meljito obdelali zemljo, nasadili in na- sejali, da bo letošnji pridelek čim- večji... Iz Rogoznice .. za tekmovanje na čast 10-letnice OF smo se obvezali, da bomo na kra- jevni cesti razgrnili 40 kub. m gramo- za, kar smo že storili februarja. Za sa- mo proslavo pa se naš odbor OF še ne pripravlja. Lahko bi imeli ljudstvu ko- ristna gospodarsko-politična predava- nja ali predstave, pa se še vedno po- gajamo, kje bi bil za to primeren pro- stor. Vsi trdijo, da v Rogoznici ni za to primernega prostora, razen v pisarni KLO, kjer je prostora samo za 10 ljudi. Zaradi tega je bilo sklicanih že več sej novega odbora, vendar še odborniki ne kažejo namena, da bi se enkrat res vsi sestali in resno pomenili. Predsed- nik OF bi moral pri nas biti agilnejši mož kot je sedanji predsednik, ki se mnogo ne meni za delo OF ... ★ Mnogo več kot so napisali odborniki OF v svoja poročila Komisiji za tek- movanje pri Okrajnem odboru OF, je napravljeno na terenu. Vse delo pa priča zavest delovnih ljudi v mestih in na vaseh, da jih je OF vsa leta obstoja in razvoja klicala v borbo in na dela, ki so koristna našemu gospodarstvu in kultumo-prosvetnemu napredku, zato se njenemu klicu odzivajo povsod in vsi vaščani in meščani, ki se zavedajo, da si gradi naše ljudstvo gospodarstvo, ki mii bo omogočalo bolj.še, srečnejše in veselo življenje, zato pa bodo tudi praznik 27. april svečano proslavili. Po njivah reže zopet traktor mastne brazde V Medvedcih bodo gradili gasilski dom Po navodilih GZ LRS in odločbi OGZ Ptuj je pred kratkim iz industrij- ske gasilske čete Medvedce ustanovlje- no Prostovoljno gasilsko društvo Med- vedce za celi KLO Sestrže. Ljudstvo je to spremembo z velikim navdušenjem sprejelo, ker je s tem omogočeno šir- šim množicam sodelovanje v gasilski organizaciji za obrambo ljudskega Imetja. Dokaz za to je dejstvo, da je ta- koj pristopilo 38 članov, 15 članic in mladink ter 13 mladincev, — vpisova-j nje pa še ni zaključno. Vse članstvo] je z veseljem sprejelo sklep, da si dru-j štvo začne graditi svoj lastni dom, j v katerem bo lahko zaživelo tudi kul-. turno-prosvetno delo članstva, posebno mladine. Priprave za gradnjo lastnega doma so že v teku. Trenutno so še težave z nakupom primernega stavbi- sča. Za gradnjo se najbolj zanima mla- dina celega krajevnega ljudskega od- bora, ker ji manjkajo prostori za kul-; turno-prosvetno delo. Finančna sred-j stva v ta namen že zbirajo. Za zgled' naj služi primer dijakinje ekonom, teh- i nikuma tovarišice Skamlič Majde, ka-| tera je sprejeto nagrado za delo na; KLO Sestrže v znesku 400 din poklo-' nila prost. gas. društvu. -š.i V Sobetincih so zgradili 1 tri cisterne ] Gasilska četa Sobetinci je s pomočjo; vaškega odbora Osvobodilne fronte do-; gradila tri cisterne, katerih vsaka vse-i buje 96 m", torej skupno 288 m'. | Požari v letu 1949 so vaščane Sobe-i tinc postavil pred neusmiljeno dejstvo,^ da niso mogli gasiti m preprečevati; škode, ki je nastajala. Iz teh dragoce-i nih izkušenj je nastala zamisel graditve j cistern, ki se je sedaj uresničila. Vsak odrasel državljan naj vzgaja Po osvoboditvi smo postavili vzgojo mladine na nove, socialistične temelje. Dočim je bila v stari družbi vzgoja mla- dine v rokah maloštevilnega buržoaz- nega razreda, ki je uveljavljal tudi v vzgoji svoje razredne interese, je pre- Sla v novi Jugoslaviji v roke delav- skega razreda, torej na zelo široko ba- zo. V novi družbeni stvarnosti je socia- listično vzgojena mladina interes širo- kih ljudskih množic, ker hočemo vzgo- jiti svobodnega človeka, ki bo prepo- jen s socialistično moralo, kulturno ši- roko razgledan, samostojen in neodvi- sen od predsodkov, ki nam jih je vcep- ljala stara družba. Naše široke ljudske množice se Se premalo zavedajo pomembnih nalog in pravic, ki jim je dal novi čas. Se vedno prepuščajo vzgojo mladine le učitelju, ne vedo pa, da je v sociali- stični družbi vsak odrasel državljan dolžan vzgajati mladino po svojih naj- boljših močeh in znanju. Marsikdo kri- tizira, da je današnja mladina slabo vzgojena, da se nelepo vede in meče krivdo na starše, učitelje, na ljudsko oblast — na državo. Le malokdo je to- liko samokritičen, da se vpraša: Ali ni- sem tudi sam delno kriv, da je mla- dina slabo vzgojena? Res je, da je mla- dina v svoji revolucionarnosti včasih preživahna, da gre v svoji prekipeva- joči mladosti mnogokrat predaleč, ven- dar je dolžnost vsakega odraslega držav- ljana, da pomaga bujne mladostne to- kove mladine pravilno kanallzlratl in jim urediti tako strugo, ki bo koristna za nastajajoči družbeni red. Marsikdo Ima voljo pomagati pri vzgoji mladine, pa ne ve, kje In kako bi začel. Vsako delo Ima boljši uspeh, če je dobro organizirano. Tudi vzgojo mora- mo organizirati, če hočemo, da bo naša mladina takšna, kakršno si vsi želimo. Nespametno je, če ne posvečamo svo- jemu največjemu in najdražjemu za- kladu — mladini — vse pozornosti, saj je ona tista, ki bo nadaljevala naše delo — gradnjo socializma, t j. boljšega in srečnejšega življenja. Snuje se Društvo prijateljev otrok. To društvo naj bi imelo tako široko osnovo, da bi zajelo vsakega poštenega odraslega državljana, ki mu je pri srcu telesno In duševno zdrav in krepak mladi rod. Društvo bi pomagalo star- šem in šoli pri vzgoji predšolske, šolske in šoli odrasle mladine. Imelo bi torej tri odseke udcjstvovanja. Vsi čutimo, da nam je tako društvo v socialističnem razvoju življenjska po- treba, kajti v novem družbenem redu so nujne tudi nove oblike vzgajanja mladine. Gre nam za to, da bomo vsi sposobni vzgaiatl poštene, odkrite in nesebične ljudi, ki jim bo tuje vsako izkoriščanje človeka po človeku. Lep- šega cilja si ne bi moglo postaviti no- beno društvo. Od n^s vseh je odvisno, kakšna bo naša mladina In končno tu- di naša državna skupnost v prihodnosti. Republiški Pionirski svet je začel iz- dajrvili kro5?ek naravoslovcev Pionirji na osnovni šoli v Podlehniku 60 v zadnjem času poleg ostalih krož- kov ustanovili tudi krožek mladih na- ravoslovcev. Krožek šteje 40 članov, vodi ga pa tov. Slavinec. drevesnlčar na državnem posestvu v Podlehniku. Pionirji so v krožku začeli z delom z velikim veseljem. Tov. Slavinec pio- nirjem praktično kaže, kako se čisti in neguje sadno drevje, pozneje pa jih bo seznanjal tudi z drugim delom iz sad- jarstva in vrtnarstva. Pionirji pozorno sledijo njegovemu pouku, nato pa tudi sami praktično delajo. Tako so si pri- pravili že gredo za drevesnico, na ka- teri bodo sami vzgajali in cepili sadna drevesca, poleg tega pa bodo imeli tudi trsnico S tem hočejo, kot pravijo, so- delovati pri obnovi vinogradov in kul- turni negi sadonosnikov. Za vodstvo v tem delu so zelo hvaležni strokovnja- kom državnega posestva v Podlehniku, ki je v zadnjem času posvetilo mnogo pozornosti ravno trsnici in drevesnici. Pionirji v Podlehniku zatrjujejo, da hočejo z v krožku pridobljenim zna- njem postati dobri sadjarji in vino- gradniki ter nadaljevati delo drž. po- sestva v pogledu izboljšanja sadjarstva in vinogradništva v haloških krajih. —k V Zlatoličju je končal gospodinjski tečaj Gospodinjski tečaj v Zlatoličju, ki je bil organiziran na pobudo organizacije AF2 in je trajal 3 mesece, je končal v nedeljo 1. aprila t. 1. s programom in kratko zabavo. S tem so dekleta iz Zlatoličja doka- zala, da so jim dobrodošli koristni pred- logi organizacije AF2 in da so tudi pri- pravljene take predloge podpreti in v celoti izvesti. —ko Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj. 6. aprila 1951 KAJ JE ZAHTEVAL GROMIKO na pariški kontereoci štirih velesil Pariz, 4. aprila. 21 seji namestnikov zunanjih ministrov je predsedoval pred- stavnik Francije Karodl, ki je predlo- žil v imenu zahodnih delegacij nasled- nji nov predlog za dnevni red konfe- rence zunanjih ministrov štirih velesil: 1. Proučitev vzrokov in posledic seda- nje mednarodne napetosti v Evropi, kakor tudi sredstev, ki naj bi zagoto- vila dejansko in trajno spremembo od- nosov med Francijo, Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo. 2. Sklenitev mirovne pogodbe za vzpo- stavitev neodvisne in demokratične Avstrije. 3. Vprašanja, ki se tičejo nemžke enotnosti in priprav za mirovno po- godbo z Nemčijo. V utemeljevanju svojega predloga je Parodi poudaril, da vsebuje njegov predlog stične točke med predlogom zahodnih velesil z dne 16. marca in sovjetskim predlogom z dne 28. marca. Izrazil je upanje, da bo sovjetska dele- gacija sprejela njegov predlog in prosil Gromika, naj ga dobro prouči. Davies se je strinjal s Parodijem, poudaril pa je, da delegacije zahodnih velesil ne morejo omejiti proučevanja znižanja oborožitev samo na 4 velesile. Gromiko je nato postavil dve vpra- šanji: ali je predlog , zahodnih velesil glede balkanskih mirovnih pogodb še vedno veljaven in kakšno je stališče delegatov zahodnih velesil glede Trsta. Parodi je odvrnil, da Vsebuje njegov predlog tudi ti dve vprašanji. Gromiko se je nato pritoževal, da je vprašanje oborožitve Nemčije v Parodijevem na- črtu šele na drugem mestu in poudaril, da je predvsem potrebno znižati oboro- žitev štirih velesil. Končno se je tudi pritožil, da še vedno ni dobil odgovora na svoj zadnji predlog glede Atlant- skega pakta in ameriških vojaških opo- rišč v Evropi Včeraj popoldne je bila pod predsed- stvom Daviesa 22. seja namestnikov; zunanjih ministrov. Seja je trajala sa-] mo eno uro in 50 minut. Davies je naj začetku vprašal Gromika, ali je dobili instrukcije svoje vlade glede stališča- do novega predloga dnevnega reda, kij so ga v ponedeljek prgdložile zahodne' velesile. Gromiko je odgovoril, da ne- more ničesar dodati temu, kar je po-; vedal že prejšnji dan. Gromiko je nato'; stavil formalni predlog, da se kot po- sebni točki dnevnega reda stavita tudi vprašanje Trsta in vprašanje ameriških' vojaških oporišč v Evropi in na Bliž- njem vzhodu. Gromiko je dejal, da ne-' davna izjava Attleeja in De Gasperija \ o tržaškem vprašanju pomeni kršitev^ mirovne pogodbe z Italijo. Parodi je odklanjal, da bi postavili vprašanje; Trsta na dnevni red kot posebno točko.- Prihodnja seja bo danes. i 18 večjih zadružnih gospodarstev podpira oskrbovanje ptufskes^ prebivalstva Trgovina zadružnega sklada v Ptuju, ki je začela obratovati 23. februarja t. 1. je občutno pomagala preskrbi! mestnega prebivalstva, delavcev in na-j me^encev ter njihovih družin z artikli.] ki so jih dale v prodajo zadružne eko- nomije, državna posestva in KDZ, ob- enem pa je vplivala na cene živil nai prostem trgu. V dosedanjem času so občutnejSe po- magale na zadružnem trgu ekonomije Obrez, Cirkulane, Zlatoličje, Farma zdravilnih zelišč Ormož, ekonomija VI- tomarci, kmetijske delovne zadruge Desternik, Grajena, Središče. Osojnik. Desenci, Gorišnica, Trnovska vas. Cvet- kovci in Osluševci, Okrajno kmetijsko posestvo Domava, Vinogradniška de- lovna zadruga Dravinjski vrh in Državno kobilarno Turnišče. OKRA.INO KMETIJSKO POSESTVO DORNAVA je dalo v prodajo 253 kg zelja v gla- vah, 63 kg rdečega zelja. 175 kg ohrov- ta. 145 kg pora, 5.50 kg motovllca, 68.50 kg redkvice. 200 jajc. 74.50 kg radiča, 42.50 kg kolerabe. KDZ SREDIŠČE je prodala 340 kg prosa. 470 jajc, 26 kg perutnine, 221 kg svinjskega mesa, 149 kg bele moke 0. 149,76 kg bele mo- ke II. FARMA ZDRAVILNIH ZELISC — 0RM02 Je prodala 145 kg težkega pitanca. 351 kg svinjskega mesa in slanine. 530 kg kadnega zelja. 27 litrov bučnega olja in 50 kg fižola. j EKONOMIJA OBREZ j jo prodala 380 kg rži, 288 kg prosa.] 803 kg koruze, 92 kg ajde. EKONOMIJA CIRKULANE V HA-; LOŽAH ^ je prodala 304 1 vina (rizling), 290 1 meianega vina, 28.30 1 žganja in 187 kg govedine. KDZ OSOJNIK — STUKI je prodala 72.50 kg svinjskega mesa In slanine, 129 kg telečjega mesa. 479 kg govedine. KDZ GORISNICA je prodala 48 kg suhega mesa, 61 kg slanine. 62 kg svinjskega mesa in sla- nine. KDZ DESTERNIK je prodala 304 i vina In 45 1 bučnega olja. EKONOMIJA ZLATOLIČJE je prodala 85 1 žganja. 104 kg govejega mesa. KDZ CVETKOVCI je prodala 100 kg sortiranega fižola in 100 kg mešanega fižola. VDZ Dravinjski vrh je prodala 329 1 fganja, KDZ Desenci 45 kg fižola, Državna kobilarna Turnišče 150 kg kadnega zelja, Ekonomija VitomarcI 250 1 mešanega vina, KDZ Trnovska vas 54 kg govedine, KDZ Cvetkovci 345 jajc In KDZ Osluševci 820 jajc. Iz gornjih številk vidimo, da so se začeli ponekod na vaseh resno zanimati za nov način trgovanja zadrug in eko- nomij s poljskimi pridelki in dajejo zgled ostalim družbenim kmetijskim obratom, ki se doslej še niso odločili za prodajo svojih viškov na ptujskem trgu. KDZ Sobetinci, Placar. Trniče, Lit-, merk in Moškanjci upamo, da bodo< tudi kmalu doumeli, kolike važnosti je trgovina zadružnega sklada za de- lavce in nameščence v mestih in in-> dustrijskih središčih in da se ne bodo več smešili s praznimi obljubami. F. V. Z dokončno dograditvijo zadružnega doma v Muretincih se je razgibalo ljudsko-prosvetno delo V novozgrajenem zadružnem domu v Muretincih, ki je bil pred kratkim po- polnoma dovršen, je 26. marca 1.1. ljud- sko-prosvetno društvo Muretinci izved- lo igro v treh dejanjih »Divji lovec«. Igralci, sami kmečki mladinci in mla- dinke so pod vodstvom tov. Vilčnika Janeza v svojih vlogah prav dobro uspeli. Nabito polna dvorana ni mogla sprejeti vseh ljudi, ki so zahtevali, da bi igro še istega dne ponovili, v čemer pa jim ni bilo mogoče ustreči. Zato pa jim bo iistreženo v nedeljo 8. t. m., ko bo igra ponovljena. 2e v lanski jeseni je tov. Vilčnik s svojimi mladinci in mladinkami vprizo- ril igro »Namišljeni bolnik«, ki je tudi dobro uspela. Tudi takrat je ljudstvo zahtevalo ponovitev. Ta ni bila možna, ker je nekai glavnih igralcev medtem odšlo k vojakom. Igralska skupina iz Muretinc je po uspeli vprizoritvi »Divjega lovca« pre- jela vabilo, da bi nastopila tudi v Mar- kovcih. Z dograditvijo zadružnega doma so se v tem kraju odprle tudi druge možnosti za kulturno-pro.svetno dejavnost. Vsako nedeljo je v tem domu odprta knjižnica z že precejšnjim številom knjig, vendar še s premalim, da bi mogla zadovoljiti vse bralce. Pevski zbor pod vodstvom tov. Kafola tudi lepo napreduje, poleg tega pa marljivo vadi tudi tamburaški zbor. Sele sedaj, ko je zadružni dom v Mu- retincih popolnoma dograjen in oprem- ljen z najpotrebnejšim, spoznava ljud- stvo Muretinc in okolice, kakšne važ- nosti in pomena je za vsak kraj zadruž- ni dom za kulturni dvig, kakor tudi za zabavo in razvedrilo prebivalstva. Ob privlačnih prireditvah, udejstvovanju v pevskem in tamburaškem zboru, izpo- sojanju knjig in drugem se na najbolj otipljiv način razblinjajo govorice, ki jih je bilo slišati ob začetku gradnje za- družnega doma, češ, da bo služil za »skupne kotle« in podobno. i Popis lokalne industrije in obrti Od 25. marca do 25. aprila se vrši po vsej državi,popis lokalne industrije in obrti na podlagi stanja z dne 31. marca 1951, oziroma delavnosti v letu 1950. S tem popisom so zajeta vsa indu- strijska in rudarska podjetja v gospo- darski upravi lokalnih organov (pod- jetja lokalnega pomena) vključno tudi električne centrale, če obstojajo. Zajeti pa so tudi vsi obrtni obrati in privatne delavnice, ki morejo v smislu odredbe o registraciji zadružnih organizacij obrt- nikov in delavnic (Ur. list FLRJ «t. 50/50), biti registrirana, vključno tudi obrtne delavnice iz druge točke petega odstavka navedene odredbe. Po- pisali se bodo vsi državni obrtni obrati, državni obrtni obrati državnih obrtnih mojstrov, obrtne delavnice podjetij, ustanov in uradov, zadružnih in množič- nih organizacij, delavnice kmetijskih delovnih zadrug, obrtne proizvajalne zadruge in zadnage za storitve (odprte), kakor tudi vsi zasebni obrtni obrati in druge proizvajalne obrti Popis opravljajo osebe, ki jih v ta namen določi, oziroma jih je že določil Izvršni odbor okx'ajnega ljudskega od- bora. Direktorji industrijskih in rudarskih podjetij, poslovodje obrtnih obratov državnega in zadružnega sektorja, ka- kor tudi lastniki zasebnih obrtnih obra- tov morajo dati popolne in resnične podatke o vsem, kar se zahteva v po- pisnih obrazcih ter zaradi morebitnega preverjanja podatkov popisovalcem omogočiti dostop in vpogled v obrat ali delavnico. Za tiste, ki bi ovirali popis, ali dali netočne podatke so predvidene denarne kazni. Okrajna popisna komisija Ptuj . Lažne prijave dohodkov nekaterih obrtnikov Glede na obstoječe potrebe po obrt- nikih v Ptuju in okolici so ti svojčas v prošnjah za dovolitev nadaljevanja obrti obljubljali, da bodo kot taki z vsemi močmi podpirali graditev socia- lističnega gospodarstva in da upajo, da jim bo glede na to ljudska oblast dala priliko, da bodo to lahko tudi praktično pokazali. Ce si sedaj vsaj površno ogledate vsebino davčnih prijav dohodkov obrtnikov za leto 1950, ni videti pri poedincih sledu resnega namena, da bi podpirali družbeni gospodarski razvoj. Smešno nizke številke kažejo na odkriti namen teh poedincev, oškodovati druž- beno gospodarstvo z lažnimi podatki in si ustvariti gospodarski položaj, ki bi daleč prekašal položaj delavca ali na- meščenca ter ponekod tudi kmeta, ki prijavljajo svoje stvarne dohodke. Ob teh številkah bi se vsakdo vprašal, kje 6o prošnje teh obrtnikov ljudski obla- sti, naj jih sprejme v službo, ker so si- cer kot obrtniki brez življenjske per- spektive. Razmerje med dohodki in izdatki je tako naivno prikazano, da je lahko odkriti, v čem tiči zajec. Najvpadljivejših je nekaj primerov, kjer vse žtevilke v prijavi kažejo, kako se poskušajo prijavitelji izogniti davčni obremenitvi. Kdo bi mogel verjeti mizarju Zlah-^j tiču Jožefu na Sp. Bregu, ki dela s tre-1 mi pomočniki in tremi učenci in po- seduje vse potrebne mizarske stroje, da je imel lani samo 203.000 din pro-i meta, za kar je porabil materiala samo' za vrednost 17.000 din. Pomočniki in učenci so ga toliko stali, da mu je osta- lo samo 14.283 din za celoletno preživ- ljanje svoje 4-članske družine? Glavno je, da mu tega zraven ostalih obrtnikov ni verjelo Finančno poverjeništvo, naj- manj pa bi mu to verjel mizar, ki je v prijavi navedel, da je imel pri enem pomočniku in učencu 71.000 din čistega dohodka, četudi dela brez strojev. So tudi primeri obrtnikov, ki so prijavili, očividno pomotoma, da so imeli samo 1 mesec v letu dohodek, ostale mesece pa so bili brez dohodkov. Tega jim nikdo ne verjame, najmanj pa Finančno poverjeništvo v Ptuju, ki dobro pozna njihovo »skromno« življenje zaradi sla- bega zaslužka. Niti malo manj zanimivi pa niso pri- meri iz vrst zdravnikov, odvetnikov, go- stilničarjev in drugih. Ce bi o njihovih davčnih prijavah razpravljalo ljudstvo na javnih sestankih ali zborovanjih, bi bili ti sestanki zelo burni, zlasti če bi jim prisostvovali tovarniški delavci ali haloški kočarji. Nedvomno bodo morali pri Finanč- nem poverjeništvu v Ptuju globlje po- seči v gospodarsko stanje obrtnikov, kakor so ga pokazali v davčnih prija- vah, sicer bi plačal vsak delavec, ki ima najnižjo plačo, ob skromnem živ- ljenju več davka na leto kakor poedini obrtniki, ki jim še dolgo ne bo do tega, da bi se uvrstili med delovne ljudi iz družbenega gospodarstva. Noben pošten delovni človek iz ptuj- skega okraja se ne. bo čudil, če bodo opisani poedinci pred liudskemu sodišru morali zaradi utaje dohodkov razkriti grm, v katerega so hoteli skriti svoje dohodke in se zavarovati pred plače- vanjem davka. Pzf. 1 Strojna postaja državnih posestev v Ptii|u si ureja nove delavnice Strojna postaja državnih posestev v Ptuju je pravzaprav le uslužnostno pod- jetje za državna posestva v ptujskem okraju in tak je tudi pravi naziv tega podjetja. Za državna posestva v ptuj- skem in ljutomerskem okraju, pa tudi za kmetijske delovne zadruge v ptuj- skem okraju je to podjetje velikega pomena zaradi tega, ker omogoča ome- njenim v svojih delavnicah kvalitetno popravilo vseh strojev, ki jih omenjeni uporabljajo za kmetijska dela. Med največje uspehe teh delavnic, posebno mehanične, spada brez dvoma pred nedavnim izvršeno generalno po- pravilo traktorja kmetijske delovne za- druge v Moškanjcih ter še drugega za državno posestvo v Turnišču. Velike važnosti so pa tudi druga popravila kmetijskih strojev, ki se izvršujejo v teh delavnicah. Da bi se podjetje lahko še bolj raz- vilo in da bi bilo kos vedno večjim potrebam v popravljanju strojev, je bilo nujno pristopiti k razširjenju in ure- ditvi boljših prostorov, kot so sedanji? v Miklošičevi ulici. V ta namen urejajo: sedaj na Cvetkovem trgu v Ptuju pro- store za prostorne in svetle delavnice, ki b(3do odgovarjale vsem higieničnim predpisom in ki bodo poleg tega pome- nile še znatno razširjenje Uredili bodo mehanično, kovaško in kolarsko delav- nico, medtem ko mizarska delavnica razpolaga že s primernimi prostori. Ko si bo podjetje uredilo delavnice ter nabavilo stružnico, bo lahko iz- vrševalo popravila prav vseh kmetij- skih strojev državnih posestev in KDZ v ptujskem okraju, poleg tega pa tudi kmetijske stroje privatnikov. -tko — » — Stanovanjska stiska v Ptuju Kup vloženih prošenj pri stanovanj- skem uradu MLO Ptuj šteje sedaj že 914 nerešenih prošenj, dočim dnevno narašča pri Višji stanovanjski komisiji tudi kup raznovrstnih pritožb, v kate- rih izražajo poedinci, lastniki hiš in tudi stanovalci, svojo nevoljo nad sta- novanjsko jfitisko, ki,ie. prodrla do njih. To stanje je pospeluo ustanovitev svetov v Ptuju, Ormožu, Majšperku, StrnišČu in Središču, kateri bodo sicer pomagali s predlogi in nasveti, da bodo obstoječa stanovanja 100<>/o izrabljena, da bo pospešena graditev novih stano- vanjskih objektov ter da bo lažje pre- pričati svojeglave poedince, ki sma- trajo, da bi začasno zmanjšanje njihove udobnosti ogrožalo njihovo voljo za delo, patriotično zavest itd., da se bodo brez pritožb na Komite za komunalne zadeve v Ljubljani sprijaznili z odloč- bami o dodelitvah oziroma utesnitvah stanovanj. Od 1. marca dalje je bilo izvršenih več zamenjav .'itanovanj, pri katerih je moral celo sodelovati organ LM. Tak primer je bil med drugim tudi v Pre- šernovi ulici, kjer je zraven Kidričeve oteževal delo v slučaju neprizadeti Ja- gošič. Do popolne zadovoljitve potreb po primernih stanovanjih še v Ptuju ne more priti z utesnitvami, kar je le mali del možnosti za rešitev najnujnej- ših prošenj, dočim bo treba ostali del prošenj reševati obenem z vprašanjem graditve novih stanovanjskih objektov, ki jih zahteva razvoj in širitev sociali- stičnega gospodarstva v gtuiu, VI Ivan Potrč V kurirski karauli Bilo je po večerji, ogenj v karauli je živo plapolal. Fantje so igrali na orglice in prepevali. Pred vrati je bila velika noč, čeprav je tam na snegu in na vrhu planine med smrekami skoraj ni bilo čutiti. Nočni hlad je sti- snil ljudi okoli ognja. Plameni so ob- lizovali na drogu obešeni kotel, kjer je kuhar vrel vodo, da bi nam potolažil žejo 6 čajem. Potem je muzikant prenehal z melo- dijo in na glas vzdihnil. »Veste kaj, fantje,« je dejal, »ta te- den bi napravil eno kurirsko pot več, in tudi prihodnji teden. Franc, zate bi jo napravil. Ali ne bi mogel ti na- mesto mene na veliko noč na pot?€ Fantje so «e nasmehnili in nasmeh- niti se je moral tudi muzikant. »Moraš v dolino?« je vprašal eden izmed tovarišev. »Se vprašaš?« ga je zavrnil smeje kuhar. »Umrl bi od koprnenja, Ce bi ne šel.« Vse je kazalo, da so fantje poznali muzikantovo bolečino, ali nabrano krilce v dolini«, kakor je povedal eden. Tovariši so se znova smejali, France pa je obljubil muzikantu, da bo šel namesto njega na pot. »Meni je pač vseeno,« je pristavil, »ali je velika nedelja ali je kakšna druga nedelja.« Zamahnil je z roko. Ali to je povedal skoraj malce pre- več zagrenjeno in v karauli je nastal med tovariši molk. Kuhar je medtem precedil čaj, ga sladkal in nam ga po- razdelil. Tovarišlja je oživela ui nikomur več M ni ljubilo oditi ^at Dnra m Ml znova razgorela in bilo je kar prijetno ob ognju. Fantom se je zahotelo raz- govora, in hoteli so, da jim kaj pri- povedujeva — midva gosta, ki sva pri- šla od daleč, iz sveta — »iz Jugosla- vije«, kakor so govorili na Primorskem. Ali midva sva se izgovarjala, da sva preveč zbita. 2e zdavnaj bi odšla ležat, da ne bi bilo tako prijetno ob ognju, ki je obujal spomine na prebedele noči ob takšnih partizanskih ognjih, ko te je ogenj z ene strani grel, v hrbet pa te je stresal mraz. Svetlikajoč plamen je begal po karauli ter plesal po zagore- lih obrazih mladih kurirjev. Potem se je nenadoma — sam ne vem, kako se je začelo — vnel prepir. Bil je docela tovariški prepir med fan- ti. Govorili so vsevprek ter se niso mogli zedinlti. Kako je bilo takrat s smrtjo politkomisarja Ronka, in ali je bil partizan Tilka kriv njegove smrti ali ne? In zakaj bi potem streljal Ron- ko za Tilkom, ako bi ta ničesar ne zakrivil? Skraja so govorili skoraj drug preko drugega in misli so se jim porajale kakor plameni na ognjišču: vzplapolale so in llzale v temo, a na dnu je žarela žerjavica, ki je dajala vedno novo moč plamenom, kakor je dajal pohtkomisar Ronko s svojo smrtjo vedno nove misli njihovim gla- vam. Zaradi tega bo še najbolje, da povem to zgodbo tako. kakor sem jo potem v noč razmislil, ko nisem in nisem mogel zatisniti očesa v šotoru, kljub utrujenosti ne. Nenehoma sem moral znova in znova strmeti skozi od- prtino v šotoru mimo vrhov visokih tmrtk v jas&o zvezdiutto noč. Možgani, ki jih je razgibalo pripovedovanje ku- rirjev, se niso in niso mogli spokojiti. Vsekakor pa je politkomisar Ronko, prav posebej pa še zaradi Francove zgodbe, čudovito zrastel v njihovih očeh. Godilo pa se je nekako tako. Ko je pritekel v izbo stražar — bil je bled in oči so mu bile docela pre- plašene in zmedene — ni bilo več časa niti za misel. »Italijani in beli so v vasi!« je za- vpil 2 glasom, kakor da bi se hotel ob- enem opravičiti, da on ne more nič zato, ako so prišli tako nenadoma. Iskal je odgovora v komisarjevih očeh in hotel še nekaj povedati, ali takrat Je zunaj jeknilo nekaj strelov, jedko je zapela strojnica. Komisar je komaj še utegnil zavpiti: »Umik iz vasi — po dolini — proti gozdu!« Nenadoma se je znašel sam. A ko je vstopil v vežb, je zagledal tam stroj- nico — »Bredo«, ki je merila nekam v prazno na vaško cesto, ob »Bredi« pa je ležal nahrbtnik, kakor da bi na nekoga čakal. Ronko ni utegnil raz- misliti, čigava je prav ta »Breda« in ali. je ni kdo pustil tukaj iz nemarnosti — mogoče se je ta hip potepal kje po vasi, če ga ni celo sam kam poslal. Streljanje zunaj je bilo vedno bolj divje ter ni bilo časa niti za jezo. Pograbil je za orožje in se pognal proti dvorišču. Med vrati je s svojo brzostrelko zadel ob pKx3^^Je ter pre- klel vse zvezde na nebu In mitraljez- ca. Planil je preko dvorišča in preskočil plot za hišo. Pocenil je. Streli — bilo je puškarjenje — so pasje sikali za njim. Na desni, za hišami Je lahko opazil premikanje Italijanov, da. tudi beli 10 bili med njimi. ja«no je razlo- čil kape. V vas so vdrli z gornje strani. Potegnil se je v dve gubi ter se pognal po grapi proti hosti. Tam je bilo ka- menje, tam mu ne bodo mogli tako lahko do živega. V nekaj minutah je dosegel greben ter se prevalil za kam- nito ograjo. Tu se je lahko zbral. Preko brina, ki ga je zakrival od leve, je lahko vi- del partizane, svojo četo, ki se je prav tako umikala proti skalam — fantje so jih vešče preskakovali in se plazili med njimi. Začeli so žgati proti vasi. Spodaj, prav nekje v grapi še, se je oglasil mitraljez. To je bil njihov dru- gi mitraljez, Ronko ga je spoznal po glasu. Ščitil je umikanje. Četa se je znašla, četa se je bila — to mu je vrnilo v trenutku vso dobro voljo. Razpostavil je strojnico in čakal, sko- raj malce nestrpno — Italijanov ali belih, ko bi se začeli gibati iz vasi proti njihovim skalam. Časa je imel na pretek. Streljanje v vasi je prenehalo. Samo za trenutek, da se je docela jasno za- slišalo vpitje neke ženske, ki se je me- šalo z vreščanjem otrok. Potem je pri- teklo iz vasi iz onega konca, kamor je Ronko nameril mitraljez — dekletce, takšno trinajstletno do štirinajstletno dekletce, ki je nosilo na rokah otroka. Nespleteni lasje so ji padali preko bledorožaste bluze. Ob prvem drevesu spodaj v grapi, bil je oreh, se je usta- vila ter zdrknila na kolena. Bila je upehana. Postavila je otroka na tla, si ga naslednji trenutek znova naložila in znova stekla. Na ovinku se je spo- taknila in otrok ji je kar zdrčal iz na- ročja. Potegnila ga je za roko, da bi tekel kraj nje. Ali komaj je otrok — bil je po vsej priliki fantek — napravil nekaj korakov, že je padel na obraz z naprej iztegnjenimi rokami. Zavreščal je. Dekletce je pocenilo k fantku in mu nekaj prigovarjalo. Celo solze mu je obrisala s krilcem. Nenadoma pa sc je vzravnala, zakričala še sama ter ga potegnila za lase. Ronko se je že zbal za dete, da bi ga dekletce pustilo, kar zazeblo ga je pri srcu. Ali samo za trenutek, kajti dekletce je pograbilo otroka, si ga potegnilo preko trebuha ter steklo z njim navkreber proti ska- lam. Takrat se je oglasila — na do- cela nasprotni strani, na grebenu nad hišami, strojnica. Ronko je potegnil glavo za skalo ter se hotel nato spla- ziti mimo brinjevega grma za skale, ki so bile razmetane za njim in med drevjem. Ko je namerjal orožje proti ognju, je začutil v nogi bolečino. V strahu je skrčil nogo, a ga je nepri- jetno zaskelelo. »O, za vraga, zdaj me je pa opla- zil!« je dejal ter legel na skalo. Strojnica je prenehala. Ali na var- nem tu ni bil. Od tod se je moral po- tegniti, bil je že zadnji čas. Dekletce tam spodaj ga je s svojim begom do- cela zmotilo. Se enkrat se je ozrl po oni stezi, tja, kamor je prej meril mi- traljez — a zdaj je zagledal na oni stezi, po kateri je bežalo prej dekletce, mitraljezca Tilka. Poganjal se je po grapi, naravnost proti njemu. »Vražja duša, kje se je potepal?« je vzkliknil. Pozabil je na sebe že zaradi mitraljeza, ki je bil Tilkov. Nekaj ga je zjezilo zaradi fanta, ali takrat se je priplazil okoli ogla Lah, se vrgel na tla ter začel žgati po Tilku. Tudi Tilko se je vrgel po dolgem na zemljo. Ron- ko je oživel. Pozabil je na nogo ter se potegnil do mitraljeza. Začel je na- bijati proti vasi. Ko se Je potem raz- kadilo okoli mitraljeza, je zagledal ve2 Lahov, ki so se vlekli za ogalom. A Tilko Je tekel, «ključen, kolikor Je naj- Ptuj. 6 aprila 1951 »PTU.TSK1 TbUNr- Stran 3 Z DRUGEGA ZASEDANJA ZADRUŽNEGA SVETA V PTUJU pred dnevi je bIlo_ v Ptuju drugo redno zasedanje Zadružnega sveta, ki so se ga udeležili predstavniki in za- stopniki vseh zadružnih gospodarstev v okraju, množičnih organizacij in ljudske oblasti. Razpravljali so o teža- vah in uspehih v lanskem letu ter o gospodarskih planih kmečkih delovnih zadrug. Za mehanizacijo in izboljšanje za- družnih gospodarstev tudi zadružni sklad ptujskega okraja potrebuje pod- jetja. Dodeljeni sta mu dve podjetji, apnenica in mlin. Ko bo popustila bi- rokracija, ki nekje zadržuje odločbo, bodo prevzeli tudi ormoško žago. V mlinu zadružnega sklada se bo mlelo zadružnikom brez običajne merice. Ce bodo iznajdljivi in dovolj odločni, bo- do kmalu imeli tudi opekarno, saj so v okraju tri opekarne, ki so jih usta- novili za gradnjo zadružnih domov. Te opekarne so sicer gele začetek, vendar imajo vse možnosti za razvoj. Sklep o ustanovitvi lastne trsnice In drevesnice bodo uresničili čimprej, ker je tudi ustanovitev te trsnice eden izmed po- gojev za zatiranje kaparja. Sklenili so, da bodo čimbolj poveča- li, pocenili in kakovostno izboljšali pro- izvodnjo. Da bi ta sklep tudi zadovolji- vo izvedli, 60 si zadruge napovedale tekmovanje. Zadruga Sobetinci je na- povedala tekmovanje zadmgi Osojnik. Osojnikovci se bodo pomerili v tekmo- vanju z zadrugama Bukovica na Pri- morskem in Cirknica pri Mariboru. Za- druga Litmerk je napovedala tekmova- nje Grajeni, Desternik Trnovski vasi, Tmiče zadrugi Moškanjci, Desenci Pla- carju, Osluševci, Cvetkovcem, Dravinj- ski vrh Gorci-Dežno in zadruga Goriš- nica zadrugi Središče. . Vrednost sterilnega dne ni odvisna samo od dohodkov, temveč v' prav to- likšni meri tudi od zadružnega knjigo- vodstva. Ni čudno, če so v Osluževcih In Desencih dosgli tako nizek trudo- dan, ko pa so mnenja, da knjigovodje ne potrebujejo. Zato je pa tudi imela zadruga Osluševci pri žitaricah 87.356 dinarjev zgube, zadruga Cvetkovci na istem področju pa 131.765 din dobička. Prav tako sO imeli zadružniki v Tmi- čah pri žitaricah 61.790 din zgube, vse ostale zadruge tega področja pa dobiček. Lepe dohodke so imele lani zadruge od krmskih rastlin, še lepše pa od povrt- nin, ki so jim vrgle 5,104.078 čistega dobička. Zadruga Osojnik je imela SO odstotkov čistega dohodka, t. j. 2,307.590 dinarjev iz sadjarstva. Pri vinograd- ništvu je dosegla zadruga Litmerk 2,022.553 din čistega dobička, zadruga Dravinjski vrh 1,919.141 in Gorca- Dežno kljub toči 1,331.748 din Pri go- vedoreji 60 imeli v Sobetincih, Sredi- šču, Trničah, Desencih, Destemiku, Lit- merku, Dravinjskem vrhu, Gorci-Dežno in Grajeni zgubo, v vseh ostalih pa do- bičke. Vinogradniške zadruge Gorca- Dežno, Dravinjski vrh In Litmerk opra- vičuje suša, vse ostale pa bi z nekoliko več dobre volje in požrtvovalnosti lahko dosegle boljše krmske baze In boljši uspeh. Pri svinjereji so dosegli v za- drugi Osojnik 141.160 din čistega do- bička, kar je največ v okraju; v zadru- gi Placar pa so imeli največjo zgubo. Tudi v zadrugah Trnovska vas, Go- rišnica In Moškanjci so iz prašlčjereje črpali svoje dohodke. Iz knjigovodstva je razvidno, kam gredo pridelki in ka- ko zadružniki opravljajo svoje osebne naloge, zato bodo letos morali v vseh zadrugah ptujskega okraja posvetiti knjigovodstvu še več pozornosti kakor doslej, V tekmovanju bodo izboljšali zadruž- niki svoje, dokaj zanemarjeno politično in kulturno delo, vzpostavili norme in uredili nagrajevanje s pridelki. Pravil- no bodo odmerili ohišnice in jih tam, kjer že niso, ločili od zadružne zemlje. Za pocenitev proizvodnje bodo čimprej elektrificirali svoje področje. Saj je elektrika najcenejše pogonsko .sredstvo za stroje, ki jih imajo zadružniki v ptujskem okraju uporabnih sicer še premalo, vendar dokaj več kakor za- druge sosednega ljutomerskega okraja. i—1 Kdaj bo v Ormožu začel z delom foto-kino klub? Važno vlogo pri dviganju tehničnega nivoja odigravajo tudi foto-kino klubi, v katerih spoznavajo naši delovni ljudje vse pridobitve moderne foto- tehnike. Tudi v Ormožu je mnogo interesen- tov za to panogo Ljudske tehnike, lju- biteljev fotografije, kateri bi želeli iz- popolnjevati svoje znanje. Bil je sicer ze nekoč organiziran nekak »fotoklub«, vendar isti h kakemu rednemu delu ni pristopil. Vzrokov danes ne bi iskali. Dejstvo je, da je ta klub obstojal na papirju. V marcu tela leta se je odločilo nekaj tovarišev iz Ormoža, da bodo oživeli zaspani foto klub, pripravili *50 ustanov- ni občni zbor in pričeli z rednim delom. To so bile besede, sicer zelo lepe, ven- dar do danes, žal, še neizvedene. Ali bo foto-kino klub Ormož, kateri še ni ustanovljen, doživel isto usodo kakor v preteklih letih? Ali bo tudi sedaj deloval na papirju in besedah? Prepričani smo, da ne bo tako. To- variš Hozyan je dober strokovnjak in organizator, zato od njega pričakujemo, da bo svojo obljubo držal, ter bomo kmalu tudi v Ormožu imeli ustanovljen res aktivni foto-kino klub. -r. Roškar Jože in Kokol Vinko iz Dornave po tej poti ne bosta prišla daleč Kot je videti, nekaterim domovskim fantom ni bilo dovolj, da so si v pre- teklem letu pridobili naslov »prete- pači«. Po zadnjem njihovem »nastopu« dne 1. aprila je celo sklepati, da so bili na tako ime ponosni, ker so si tega dne prizadevali dobiti še dopolnitev na- slova. Ko je v nedeljo, 1. aprila vprizorila igralska skupina iz Mezgove pri Nemec Tereziji Igi-o, se je iste udeležila tudi skupina nekaterih mladincev iz Dorna- ve misleč, da bo, kot navadno, sledila igri prosta zabava,' kar se pa ni zgo- dilo. Manjšo zabavo si je pripravila le skupina nastopajočih ter ostalih sode- lavcev. Mladincem iz Dornave ni šlo v glavo, da je zabava le za sodelujoče ter je nepovabljena vdrla v prostore Nemec Terezije. Tam so se polastili prigrizka, ki ga je omenjena pripravila za neke svoje sorodnike, ki pa zaradi slabega vremena niso prišli. Toda to jim še ni bilo dovolj. Eden mladincv, in sicer Roškar Jože, kot je bilo ugo- tovljeno, je ukradel se tov. Nemce vi en lonec, okrog 9 kg masti, pri čemer ga je zasačil reditelj tov. Cajnko Mar- tin. Prisilil ga je, da je lonec prinesel nazaj, nakar se Je nemudoma izgubil v temno noč. Ostalih to ni nič prizade- lo, s pretepom so hoteli celo zakriti sramoto, V pretepu je bil najaktivnejši Kokol Vinko iz Dornave. Tov. Nemčeva je bila zadovoljna, da je dobila ukradeno mast nazaj, zato tatvine ni prijavila varnostnim orga- nom. Verjetno pa je, da bo postaja LM v Gorišnici iz navedenega našla osnov- ne podatke za temeljito preiskavo. Roškar Jože in Kokol Vinko ter nju- na druščina po tej poti verjetno ne bo prišla dalje, kot navadno pridejo pre- tepači, tatovi in podobni rokovnjači, to je pred ljudsko sodišče in v prezir vseh poštenih ljudi. -e-^ anodnost' za pr delova-ce oljnega semena Predsednik zveznega sveta za promet z blagom je izdal noye predpise, s ka- terimi se spreminjajo dosedanji pred- pisi o ugodnostih za proizvajalce oljnega semenja. Pridelovalci semen sončnice, soje, oljne replce, ricinusa in lanenega semena, ki bodo oddali v pogodbi do- ločeno količino oljnih semen, bodo lahko za vsakih 100 kg oddanih semen kupili po 15 kg oljnih pogač in 7 kg je- dilnega olja (doslej 4 kg). Ce bodo od- dali večjo količino, kakor je pogojena, pa bodo imeli pravico kupiti še več olja, in sicer za prvih 200 kg čez pogo- jeno količino po 1 kg olja več, za vsa-i kih nadaljnjih 100 kg pa po 2 kg oljaj več. Kmečke delovne zadruge imajo i pravico nakupiti enake količine olja;! oljnih pogač pa lahko kupijo do 32 kg' za vsakih 100 kg oddanega oljnega se-^ menja. Posebni predpisi veljajo za pri-^ delovalce bučnega semenja. Za vsakih! oddanih 100 kg semenja dobe namestoj plačila po 16 kg jedilnega olja (doslej 14 kg). Vse že sklenjene pogodbe se z I dnem uveljavljanja novih predpisov! spremenijo v gornjem smislu. j KLO "^estrže se ne zanima za popravilo cest V Sestržah je nekaj ljudi, ki skrbijo za to, da bi bile ceste v njihovem kra- ju boljše in uporabnejše, še več pa jih je, ki tega ne delajo. Posebno malo ali' nič se za ceste ne zanima KLO Sestrže. Zato ni čudno, če je po cestah v tem kraju večje blato kot n. pr. na cestah v Savinjskem, čeprav tamkaj nimajo' prebivalci vprežne živine, da bi navo- zill na ceste potreben posipni material. Eden posestnikov je celo premaknil 6V0J0 ograjo za nekaj metrov na cesto, namesto da bi se zavzel za popravilo cest. Gotovo je mislil, Ce bo cesta ožja, bo toliko boljša. Kljub temu pa so se znašli ljudje, ki so uvideli potrebo popravila krajev- nih cest. To so tov. Mlakar Franc, Klasinc Alojz, Jurečko in Vrečko Ju- rij iz Medvede, prav tako pa tudi Haj- šek Marija, ki so samoiniciativno na- bavili ugasek in drugi posipni mate- rial in ga s prostovoljno pomočjo Bo- žlčko Alojzije in Jožeta ter Babšek Feliksa in Narad Ludvika razgrnili po cestah. Odbornik KLO, ki prebiva na ^em koncu vasi, se del ni udeležil, če- prav po tej cesti sam največ prevaža, pač pa je nekaj dela opravil sam, ne pa skupno z drugimi. Tako skrbijo prebivalci Sestrž in Medvede brez KLO sami za svoje ceste. Nekoga bi gotovo zanimalo, če se tudi odbor OF nič ne zanima za komunalne probleme v svojem kraju. —^u. Izkušnfe s strupenimi plini Skoraj upravičeno si stavlja eiovek vpraiSanJe, ali je potrebno danes v dobi atomske bombe, v dobi avionov hitrejših od zvoka govoriti ie o bojnih strupih. Ce pa pogledamo malo nazaj, t neposredno preteklost, pridemo do zaključka, da je bilo n. pr. v Abesiniji 1935. 1. približno 30.000 mrtvih zaradi uporabe bojnih strupov s strani Ita- lijanov. Takih primerov bi lahko navedli več. Ta- ko bo prav. da si malo pobliže ogledarao glavne predstavnike bojnih strupov, kako delujejo na člo- veško telo in kako se zaščitimo pred njimi. Bojni strupi so številni. Z ozirom na to, na katere organe telesa kvarno vplivajo, jih razde- limo v zadu.Ujivce, mehurjevce, solzivec, kihavce in sploJne ali prave vojne strupe. Oglejmo si vsako skupino posebej I V skupino zadušljivcev spadajo: klor, fosgen, dlfosgen. trl- fosgen. klorpikrin in fluorpikrin. 2e samo ime nam pove, da ta vrsta bojnih strupov vpliva pred- vsem na organe za dihanje in povzrofa dušenje. Cim ponesiefenec vdihne zrak z zadušljivci. na- stopi mo^čno podraženje živčnih končičkov v nosni sluznici in sapniku. Telo se skuša ubraniti prodi- ranju v pljuča, zato nastopijo krči dihalnih miSic in površno dihanje, ali celo dihanje za trenutek popolnomii prestane. V naslednjem trenutku prispe bojni strup kljub vsemu v pljuča, nakar se di- hanje moino pojača, da bi s tem telo odstranilo strup, ki se le vtihotapil v pljuča. Ta stadij bi lahko imenovali stadij dušenja. v tej dobi lahko nastane smrt. Imenujemo^ jo živčno smrt. Kasneje se vsi znaki dušenja lahko več ali manj pomirijo. Nastopi neko zatiMe. Ponesrečenec se počuti dobro. Nekaj nr nima nobenih večjih te- žav. Naenkrat se pojavlja mpčan kaSelj, ki ie v začetku suh, pozneje se pojavi penast in krvav- kast izpljunek. Tak izpljunek je posledica ter-kih sprememb ki s6 nastopile v pljučih v