KA.TOLJSK CKRKVEN LIST.
^Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr. za e*t*rt leta 1 »1 3o kr V tnskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl.. ako zadene na ta .lan praznik.izide-Danica" dan j^.rej
Tečaj XL
V Ljubljani, 12. vel. serpana 1887.
Ust 32.
Časti vreden je duhovski stan.
Govor pri novi maši č. g. Fr. Pavlina v Smledniku
17. julija (sedmo nedeljo po binkoštih) 1887.
Po njih sadu jih bote spoznali.
(Mat. 7, 16.)
(Konec.)
2. Že imenitnejša pa se Lam kaže služba duhovnikova, če ga premišljujemo kot mašnika. Kaj je mašnik? Srednik, posredovalec med Bogom in vernimi kristijani. Naše darove Bogu daruje, iz nebes pa nam milosti božjih izproša in donaša. Vsi narodi so imeli svoje duhovnike v časti. Kako spoštljivo postavim se je obnašal Abraham do velikega duhovna Melkisedeka! In vendar kolik razloček med njim in mašniki nove zaveze! Kruh in vino je Bogu daroval Melkisedek, mašnik pa daruje v podobi kruha in vina nebeškemu Očetu edino-rojenega Sina Božjega, nad katerim ima največe dopadajenje. Kristus je pri zadoji večerji s svojimi vsegamogočnimi besedami kruh in vino spremenil v svoje lastno telo in kri, ter se tako Bogu daroval. Pristavil pa je takrat imenitne besede: to storite v moj spomin. Dal je takrat apostolom oblast kruh in vino spreminjati v njegovo telo in kri. In ta oblast se je od apostolskih časov s poklado škofovih rok razširila na vse duhovne, in vsak mašnik do konca sveta io bode sprejel pri zakramentu sv. mašnikovega posvečevanja.
O neizrekljiva čast katoliškega mašnika! Po njegovi besedi Beseda večnega Očeta vsaki dan meso postane in med nami prebiva. V svojih rokah derži mašnik tistega, pred katerim ee pripogibajo vsa kolena onih ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Daruje Ga nebeškemu Očetu in mu s tem daje čast, kakeršne vsi angelji in ljudje dati ne morejo. Po njem — pravi mašnik — ž njim in v njem jeTebi, vsemogočni Bog Oče vsa čast in slava. — Pri najsvetejši daritvi mašnik Bogu tudi zahvalo izreka, ki je kakor božje dobrote neskončna. Gratias agamus Domino Deo nostro: Zahvalo dajajmo Gospodu Bogu našemu. Mašnik daruje tudi v spravo za naše grehe. Po Kristusu prosi, naj nam nebeški Oče odpusti naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, ker daruje jagnje Božje, ki odjemlje grehe svetta. Slednjič prosi tudi vsega za nas, kar potrebujemo na duši in na telesu. Daj nam — kliče — naš vsakdanji kruh!
— Ne pelji v skušnjavo, reši nas hudega! In kdo si upa terditi, da ne bo uslišan? Saj vendar prosi v Jezusovem imenu: on po Jezusu in Jezus po njem, in kdaj je še kdo zapuščen bil, ali odgnan, ali neuslišan če je prosil v Jezusovem imenu?
Kdo se bo torej čudil, če sv. Avguštin kliče: Kar angelj em ni dano, je ljudempodeljeno; mašnik daruje to prečudno skrivnost in angelji mu stoje kot služabniki ob strani. Pri sveti maši nebesa sterme, zemlja se čudi, ljudje osupujejo, peklo se trese, hudoba trepeta, angelji pa v svetem spoštovanji molijo (Sup. psalm). Sveti očetje torej ne pretiravajo, ako terde da je služba duhovnova višja mimo službe pozemskega kralja, in sv. Frančišek Serafiuski je po pravici terdil, češ, ako bi srečal angelja in duhovna poprei bi ga pozdravil ko angelja, in pobožni kralji in veljaki se nikdar niso sramovali duhovnike javno z največo častjo odlikovati in jim pri sveti maši streči.
Še bolj očiten srednik med Bogom in ljudmi je mašnik kot delivec svetih zakramentov. Tako naj nas ima vsak kot služabnike Kristusove in d e-lilce božjih skri v n osti (I. Kor. 4, 1). Kar je veljalo o apostolih, prav to velja tudi o mašnikih. Predaleč bi nas peljalo premišljevati zapored nezmerne milosti ki se skozi roke mašnikoie stekajo v dušo vernega kristi-jana. Ne bom omenjal koliko milosti si dosegel, ko te je mašnik oblil s kerstno vodo, ko ti je kot namestnik Kristusov toli in tolikrat klical: Pojdi v miru, odpuščeni so ti tvoji grehi! Ali pozabiti ne smeš tudi danes kako ti je bilo čisto serce, kako si bil prenovljen v svojem duhu, ko ti je mašnik pervikrat položil nebeški kruh na jezik. Našel sem ga; katerega ljubi duša moja, si klical, in več ga ne pustim. Živim, toda ne več jaz marveč Kristus živi v meni. In kolikrat se je to pozneje zgodilo! Kolikrat se ti je po mašnikovih rokah ravno ta sreča ponavljala! In če boš tako srečen tudi ob svoji smertni postelji mašnika imeti, ki ti poda s sveto hostijo tudi sveto razpelo in te na daljno pot okrepča še s svetim oljem, in ko te bo vže vse zapuščalo in od Tebe hitelo, on pa bo še molil: Profiscere anima christiana—od-potuj duša kerščanska, odpotuj v srečno večnost!— če prej ne takrat boš moral spoznati, da to so pravi dobrotniki tvoji, ki te ne zapuščajo ni v življenji ni v smerti, ni v žalosti ni v veselji; da to so pristni tvoji
prijatelji, ki ti vedno kličejo: sursum corda — kviško serca od koder ti milost in usmiljenje dohaja.
3. In če je mašnik s podukom prižgal v serci tvojem luč svete vere, če je zanetil pri sveti maši in po svetih zakramentih v tvoji duši svetlo upanje večnega življenja, želi tudi vsaditi v serca svojih vernikov pravo kerščansko ljubezen. Kdor ne ljubi — piše sv. Janez (1, 3, 14) — ostane v smerti; kdor pa ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem (I. Jan. 4, 16). Kako pa bo to tretjo težko nalogo opravil? Ako pravi Kristusov naslednik postane. Ve če ljubezni nihče nima, kakor če da svoje življenje za svoje prijatelje. To storiti obijubil je Izveličar v priliki dobrega pastirja. Tak nam je On postal, in dobri pastir svojim vernikom mora vsak duhoven biti. Dobri pastir pa
a)	pozna svoje ovce. Tako tudi duhoven v svoji službi spoznava verno ljudstvo, pazi na njih navade in razvade, na njih križe in težave, pazi posebno na one. ki so zašle v puščavo pregrehe, da bi jih tem lože našel, ker prišel jeiskatin izveličat, kar je bilo zgubljenega. Svest si je opominjevanja sv. Pavla, ki pravi: Čujte nad seboj in nad vso čedo, čez katero vas je sveti Duh postavil (Dj. ap. 26, 28).
b)	Dobri pas tir gre pred svojimi ovcami. Duhovni pastir tega ue pozabi. Dobro ve, da mora sam biti svojim vzgled kerščanske ljubezni, vzgled pobožnega življenja. Vč. da mora luč njegovega življenja vernikom svetiti, da mora po besedah sv. Frančiška Šaleškega pridigovati ue samo ušesom, marveč še bolj očem. To je seveda težka dolžnost pastirjeva, ki se ložej priporoči kakor stori, tem bolj, ser moramo vsi spoznati, da duhovniki velik zaklad milosti božje nosimo v trohljivi posodi, in da v stanu duhovskem nevarnosti in skušnjave ne minejo, marveč da si hudobni duh le še tembolj prizadeva duhovnika vjeti v svoje zanjke, češ: udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. A hvala Bogu večnemu, hvala vernemu ljudstvu, ki rado moli za svoje duhovne iz našega slovenskega ljudstva jih je vzrastlo mnogo, ki so veselje svojim faranom, čast cele školije in na slavo svete katoliške cerkve.
c)	Dobri pastir pelje svoje ovce na dobro pašo. Istotako duhoven. Vabi iu kliče stariše: Pustite male k meni priti; zbira otroke okrog sebe, jih uči Boga spoznati, ljubiti, mu služiti, ga moliti. Trudi se za mladost tem bolj, ker ve, da čegar je šola, tega bo oružina, deržava, svet — ves prihodnji človeški rod. — Uči device, da so skerbne za čistost, da so pametne in se preskerbe z oljem milosti božje, da kader nebeški Ženin pride, jih bo našel čuječe in pripravljene. Uči mladeniče: Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi. Priporoča jim talentov ne zakopavati, ne zapravljati, kakor zgubljeni sin, marveč ž njimi kupče-vati, da bi slehern tudi enkrat zaslišal besede: Prav, dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega Gospoda (Mat. 25, 21).
Pri vsem svojem delovanji ne gleda na osebo, ne gleda na trud. Trudi se po vzgledu Kristusa za Marijo in Marto, za Jožefa Arimatejca in Nikodema. Želi in prizadeva si pripeljati jih k veči popolnosti. Blagruje sicer mater dobrih otrok, ne prezira pa matere, katere otroci so napčni postali. Smili se mu kakor mati najm-ljanskega mladeniča — tolaži jo, briše ji solze raz žalostni obraz.
d)	Dobri pastir išče tudi zgubljeno ovco. Prav tako tudi duhovni pastir. Magdalene, celo hudo-delnika na križi se ne straši. Ozdravljati želi gobove,
usmiliti se 38 let bolnega in mu na pomoč priti; z ljubeznijo se hoče truditi Samarijanko pridobiti za Jezusa, iz Savla napraviti Pavla. In če je grešnik (po duhovno) tudi že na mertvišči pregreh, ali če ga tudi že skoro k pogrebu poneso, t. j. Če je že na potu v pogubljenje, da, če bi tudi že v grobu ležal, to je, če je pokopan v največjih pregrehah: klical ho v grob duhovni pastir: Rečem ti vstani! — In grešniki vstajajo iz grobov svojih pregreh, slepi na duši spregledujejo in revnim na dobrih delih se oznanjuje božje kraljestvo.
e)	Kristus dobri pastir je tudi molil za svoje ovce. Tudi v tem ga posnema duhoven. V goreči molitvi prosi, naj jih Gospod ohrani v svojem imenu, naj jih varuje vsega hudega, naj ne pusti, da bi se le ena ovčica pogubila; naj jih posveti v resnici, ohrani v bratovski edinosti in eukrat k sebi vzame v nebesa. In kolikrat moli duhoven i Ne le navadnih molitev vsacega kristjana. kolikrat moli tudi v imenu cele cerkve za vse kristjane in posebno še za sebi izročene!
f)	Kristus dal je svoje življenje za svoje ovce. Duhoven mora biti pripravljen ravno to storiti. Z apostolom sme klicati vsak duhoven: Glej, mi smo vse zapustili in za teboj šli. Svojo domačo hišo ostavi, stariše, brate in sestre zapusti, na tuje se poda.... Vidi svojega bližnjega v potrebi, mu pomaga po svoji moči. Žalostne tolaži, z veselimi se veseli iu kamorkoli pride, sme klicati (I. Kor. 12,141: Ne iščem vašega, ampak vas. Kot dober oče vodi svoje otroke, neutrujen učenik jim um vedri, zvest tolažnik jim z upom navdaja serce, kot usmiljen Samarijan jim rane celi, dušne in telesne. Ni je bolezni, ki bi bila zanj preveč kužna; ni je poti, ki bi bila zanj pregerda; ni zime, ki bi mu bila premerzla; ni vročine prevelike
--s Kristusom je svet premagal... vsem
vse postane, da bi vse Kristusu pridobil.
To službo dobrega pastirja častiti g. novomašnik si nastopil z današnjim dnevom. Metal boš poslej svoje mreže, da se bo vanje vjelo rib za nebeško večerjo, okopa val boš vinograd Gospodov, obrezoval boš smokvcvo drevo, da bo več in več sadu rodilo, s kratka — povsod boš dobrote skazoval.
Veselimo se torej v Gospodu, dragi verniki radujmo se! V časti vreden stan, kakor ste slišali, v stan du-hovski poklican ja naš novomašnik. Učenik, mašnik, pastir — je njegova služba. Učil bode Jezusov uau*, večno resnico. Daroval bode najsvetejšo daritev nebeškemu Očetu, najsvetejše skrivnosti bo obhajal, svete zakramente, studence milosti božje bo delil. Vodil bo vernike po pravi, če tudi ozki in ternjevi poti proti nebesom. Veselimo se torej današnjega due, pa veselimo se v Gospodu. V njem pa se bodemo veselili, ako mu svoje veselje v sveti molitvi darujemo. Skoro bode stopil naš novomašnik pred oltar, povzdignil bode svoje roke proti nebu — za-se bode daroval najsvetejšo daritev, za stariše, brata in sestro, za svate io sorodnike za smleško faro za vse verne kristjane žive in mertve, za celo katoliško cerkev. Z imenom spominjal se bode sv. Očeta, slavno vladajočega Leona XIII., posebno zato, da bi jim Gospod življenja dal, dočakati vesel dan zlate maše, katero vsi kristijanje željno pričakujemo. Molil bode iz hvaležnosti za milostnega knezoškofa Jakoba ki so mu pred nedavno položili roke na teme v oblast mašniško. Prosil bode kot veri podanik in zvest deržav-ljan za sviti, cesarja Fr. Josipa I. Skleoimo pa tudi mi serčne svoje prošnje z njegovimi željami in prosimo vsemogočnega Očeta nebeškega, da On, ki je začel v njem delo mašništva ga bo tudi končal, da bodo povsod — kakor
upamo — pokazali se dobri *adovi, po katerih naj bi ga vsi spoioali kot namestnika velikega duhovna Jezusa Kristusa, kateremu bodi čast in slava na veke. Amen.
Andrej Karlin.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. V nedeljo, 7. t. m., ie nehala razstava cerkvenih oblek in naprav za ubožne cerkve naše škofije. Veselje zares je ogledovati dve prostorni sobani, vsi napolnjeni s prelepim dragim cerkvenim blagom; samo iiifcšnih plajščev je do 50 (mnogi s prelepim cvetličnim delom). 13 večerničnih plajščev, bele robe brez števila itd. Res, vse hvale je vreduo prečast. vodstvo in mnoge blage roke, ki so vse to zveršile. Bog poverni vsim bratovskim udom in dobrotnikom njih darove!
Odbor za zlato mašo sv. Očeta ima večkrat shode in se dogovarja o pripravah. Pri Samasu je ua-ročen zali luster, vee svečnikov in druge robe, ki se bo poslala na razstavo v Rim. Med drugim gg duhovni skladajo tudi za nektere kelihe, ki jih hočejo sv. Očetu o tej priliki podariti. Premilostni gosp. kn. škof Misija sami so v ta namen podarili 100 gld.
Pogled v dijaško kubinjo. (Ministrov kuhinjski program.) Število več ali manj podpiranih se navadno menja. Ob koncu leta je bilo nekako 96 gimnazijcev (o kterih sem že nekoliko omenil); 3 realci (vsi dobro izdelali, 1 odličen); 7 pripravnikov (vsi izdelali); 5 org-Ijavcev (1 doveršil; doveršili so tudi 3 prejšnje leta podpirani); iz začetnih šol 13 (izdelali v*i, 6 pohvalno). — Prav nekaj malo, zlasti iz gimnazije, se jih ni oglasilo (vest jih peče, ne toliko zarad slabega vspeha, kolikor zarad nečesa druzega). Dva iz osme šole gresta v semenišče; eden je letos imel novo mašo. Nekaj jih je tudi že po samostanih, nekteri v misijonih. Imena nepridnih se dandanes zamolčujejo: mora se skerbeti za njihovo dobro (?) ime!
Sicer: „minister" ni nikomur nič dolžan, ampak dijaki na več strani. Če bojo prihodnje šolsko leto še kteri smeli jesti na „starein strelišču", bojo taki, ki imajo od svojih gg. duhovnih pastirjev lepo spričalo, da so k s v. maši hodili in bili nravnega življenja na počitnicah. Tudi o počitnicah morajo moliti za dobrotnike; sej tudi minister moli zanje pri vsaki maši. Disciplinarna postava iz šolstva velja tudi za počitnice. Tako n. pr. se gimnazijalci ne smejo vdeleževati kacih shodov in veselic visokošolcev itd. Sphh, ker je svet dandanes toliko manj moder kolikor bolj je študiran, naj pa niže-šolci višešolcem lučico prižigajo ter jim lepe izglede dajejo
K sklepu kuhinjskega leta še pristavimo, da za pervo polovico mesca julija je bilo plačati 1) v ljudsko kuhinjo 49 gld. 1 kr.; mnogim drugim za hrano, k stanovanju, za štempeljne itd. 52 gld. 75 kr. (Bilo je nekaj zastalega, toroj veči stroški). Skup 101 gld. 76 kr.
Kakošne knjige nova era mladim šolcem odpoveduje. Iz Celja ima »Slovenec" zapisnik 107 knjig in knjižic, ktere je neki okrajnošolski svet ukazal odpraviti iz šolskih učencem odločeoih knjižnic ter založiti jih v knjižnicah učiteljskih. Med tacimi so n. pr. tudi: Ignacij Knoblehar (od družbe sv. Mohora), Drobtinic in Danice vsi letniki, Živ!;enje sv. Janeza Nep., sv. Terezije, sv. Alojzija, Lilija v Božjem vertu, Sveto leto in sveti čas, Kerščansko devištvo itd. — Gosp. dopisa telj bi gotovo vstregel čistateljem, ako bi blagovolil še naznaniti tiste knjige in knjižice, ktere je dotični
šolski svet mladim učencem v knjižnici pustil in dovolil čitati.
V	Idriji bo prihodnjo nedeljo, 14. t. m., spominska slovesnost na pokojnega škofa Antona Al. Voifa, ljubljanskega škofa, ondotnega rojaka, pri kteri bode stolna kapitelj in duhovščino zastopal prečast. gosp. kanonik Anton Urbas, idrijski rojak. Odgernila se bode o tej priliki spominska plošča na cerkvi sv. Barbare, ker tam je bil škof Volf kerščen.
S Pivke, 5. avg. 1887. (Zaobljubljeni praznik.) Kakor vsako leto se je tudi letos v Slavini v god M. D. Snežnice praznoval jako slovesno in spodbuduo praznik obljube, ki ga je 1. 1855 ob času divjanja grozne kolere vstanovila verna fara Slavinska. Ljudstvo to praznovanje silno čisla io se ga z občudovanja vreduo natančnostjo derži. Nobena roka se ne gane k delu, celo delavnice, ki jih goni parna moč, počivajo ta slovesni dan. Starejšim ljudem je še živo v spominu strašno leto 1855, ko je po deset in tudi več merličev na en dan šlo pod zemljo. Naj bi tudi mlajši to obljubo tako strogo spolnovali in pri Devici Mariji, katera se je ono leto strahu in groze Pivčanom skazala dobrotno pomočnico. iskali pomoči v prihodnjih stiskah. — Zarad lepega vremena se je sošla v farni cerkvi Slavinski velika množica faranov. Pred veliko sv. mašo so kanonik — dekan Postojinski, preč. g. J Ev. Hofstetter. v krasnem govoru proslavljali Marijo, „naše upanje.- V vvodu pridige ho razložili vzrok in pomen obljubnega praznika, in potem so prav lepo in giuljivo razlagali, zakaj smemo v Marijo upati in kaj sme naše upanje od oje pričakovati. Tudi sv. mašo so preč. g. kan. dekan služili, obdajani od osem gg. duhovnov. Slučajno sta bila pričujoča pri tej slovesnosti tudi 2 gg. župnika z Gorenjskega in imela sta priliko, prepričati se o vernosti verlih naših Pivčanov.
Celovec. Sv. Oče Leon XIII so si zlatomašnika profesorja Andreja Einspielerja zarad z?slug na cerkvenem poljstvu izvolili za častnega kamernika. Slava papežu in poslavljencu!
V	Gorici bratovščina „vednega češčenja" napravi razstavo cerkvenih oblačil v tednu sv. Jerneja, to je: 21., 22 , 23 in 24. tekočega mesca. — Ob enem bodo postavljeni na ogled tudi darovi namenjeni sv. Očetu za 501etnico. —
Skušnja za gluhomutce bode 13. t. m. od 9—12 dopoldne. —
Po Primorskem grozno huda suša vse pokončuje; mladina po več krajih pa nori in pleše na shodih, namesto da bi pohlevnega dežja od Boga prosila.
Iz Adrijanopola smo dobili listino vzdignjenih srečk, iz ktere vidimo, da izmed 40 tukaj oddanih srečk ste dve zadeli dvoje ročnih izdelkov bulgarskih deklic, nekake orientalske tkanine, ki pa še niso dospele. Zadela je obe neka pobožna družina.
Ob enem naznanja prednica Angela Poje, da je od tod poslano milošnjo 120 gld. prejela 29 rožnika (jun.) ter pristavlja: „Ravno ob tistem času so bili tukaj naš superior Fidel Hopperger iz Zagreba in so nam obhajali duhovne vaje in imele smo tudi šolske skušnje z deklicami, bila sem od velicega truda še nekoliko bolna; torai mi ni bilo moč precej odpisati in se za prejeti denar zahvaliti; prosim, da bi ne zamerili. Tudi naš superior so bili močno razveseljeni zarad pre-blage miloščine. Ob eoem času smo prejele tudi od Ljubljanskega kn. škofijskega ordinarijata 200 gld. — V resnici je vredno opominiti, kar sem vidila pri tem srečkanji: da med vsimi narodi imajo blagi Kranjci
naj blagši serca. „Bog naj blagoslovi celo Kranjsko deželo! !M
Prihodek od naše loterije je veliko veliko manjši kot sem pričakovala, kajti pri mnozih je bil preslišan moj klic na pomoč. (Blagi čitatelji se menda še spominjajo, da Sestra prednica je v naj večem pomanjkanji poskusila si pomagati 8 pomočjo izsrečkovanja domačih ročnih izdelkov orientalskega kalupa. Vr.)... Vzdigo-vanje je bilo 13. mal. serp. (jul.) v pričo avstro-oger-skega konzula in druzih imenitnih gospodov med glasbo, petjem in deklamovanjem. 100 dobitkov se je pogodilo precej enakomerno; milujem pa, da med številkami Vam poslanimi ste le samo dve zadele dva prav priprosta komadiča našega tkanja. Za zdaj imamo samo dvoje statve in naše Bulgarke so izverstne delavke v tkanji; nima pa tkanje mnoge vrednosti, ker tke se že skoro v vsaki hiši... Dva dobitka pošljem z bližnjo pošto. (Dozdaj še ni dospelo. Vr.)
Grob in cerkev Marijinega vnebovzetja.
Zadnji dan našega bivanja v Jeruzalemu odločeno je bilo, da zasedemo po obedu živali in odidemo v druge kraje. Mislil sem ai: akoravno si že videl enkrat to in uno zanimivo; vendar idi še kaj pogledat; saj boš tako zadnjikrat morebiti tudaj. Krenem jo pri St. Štefanovih vratih iz mesta navzdol po Josafatovi dolini čez suho rupo potoka Cedrona. Zdajci bil sem pred cerkvijo, v katere nižini je iz žive skale izdolben grob, kateri je kake dneve obdajal telo prečiste D. Marije. Ravno ob 11 dopoldne je bilo menda, ko je hotel zapirati ondotni varh, nezjed. gerk; ker pa se je nadjal „bakšiša," bil je zelo vljuden in še celo preveč postrežljiv; dal mi je 2 prižgani sveči, da sem laglje šel s svetlega solnca navzdol v zemljo po kakih 50 kamnitih stopnjicah. V sredi pota sta ob desni in levi grobna oltarčka sv. Joahima in sv. Ane. Prav v nižini na desno je lepa, kakih 25 metrov dolga in 14 široka podzemeljska kapela, zidana v podobi križa, in v nji obzidan je še posebej iz skale izdolben grob, kakor Kristusov. Tu položili so bili apostoli telo presv. Device; tu je tedaj Marijin grob. Milo se mora pač človeku storiti, ko vidi, da je to svetišče lastina razkolnih gerkov — že kakih 130 let; vendar pa skerbe tudi tukaj, da je vse še precej vkusno, olepšano in ozaljšano, lučice gore noč in dan v razno-verstnih barvah; nekatere drage svetilnice vise od stropa doli, druge so pa nastavljene okoli groba. Nekaj dni prej opazil sem, da imajo tudi drugoverci spoštovanje do tega svetišča, o priliki namreč, ko so gerki ravno imeli svojo službo božjo; tako tudi mohamedani, ki imajo v nasprotnem delu grobišče svoj „kibal," molišče.
Varh odpiral mi je in razkazoval vse njih bogatijo in lepotije; tlak in stene so vse preprežene z lepimi pogrinjali in damasti.
Po mnogih stopnjicah prišel sem ropet na prosto in opazil, da je bilo to svetišče nekdaj še nad zemljo jedno nadstropje zidano; a po razdjanju ostalo je le še podzemeljsko svetišče. Kakih 25 metr. na levo proti vzhodu je pod zemljo cerkvica, nekdaj duplina, kjer je Gospod kervav pot potil, in to svetišče je sedaj last oo. frančiškane* v Jeruzalemu. Za lučaj kamna proti desni je večno slavni vert Getzemani. Dalje sem šel nazaj čez vroče, razbeljeno kamenje rupe Cedronove na višavo proti mestu za bolj razdertim mestnim obzidjem, usedem se na kamniteu turški grob, ki je bil podoben kamnitemu sedežu, kar je tam navada in mohamedan skoplje grob, kjer se mu ljubi, kakor kert kertino. Pregledoval sem še lego Oljske gore. ki mi je bila nasproti proti jutru;
— res je vse pusto in mertvo, le tu in tam med kamenjem stoji kako oljkino ali smokveno drevo; drugih rastlin zarad pomanjkanja dežja skoz več mescev na Oljski gori ni kaj dosti; ne rastejo razun, da bi jim kdo redno prilival. Ravno to kaže na neko tužno uklet-
8tV0."
Še enkrat: „prevažna naloga."
Vsled zadnjega spisa pod tem naslovom dobili smo od nekega za svoj sveti poklic jako vnetega duhovna prijateljski dopis, v kterem se zavrača naša opombiea, da nad 21 let stari ne morejo biti (odpustkov deležni) udje sv. detinstva; ako niso ob enem tudi udje bratovščine „za razširjanje svete vere". Gospod dopisnik meni, da je to pomota in navaja reseripta S. C. de Indulg. quoad Opus s. Infan-tiae od 12. sept. 1877, kjer je glede Avstrije rečeno: „ut eidem pio Operi adseripti 21 annorum aetate trans-aeta iisdem indulgentiis frui possint et valeant, quamvis non dent nomen, ut in regulio praeseribitur, pio operi propagandae fidei."
To je seveda istina, a pripomniti je, da to pisanje iz Rima je veljalo za takratne okoliščine, ko v Avstriji še ni bilo bratovščine za ^razširjanje svete vere." V letu 1881 pa se je vstanovila tudi v našem cesarstvu omenjena bratovščina, in sicer najprej v Solnogradu in v Trijenški škofiji itd. Zopet je vprašalo vodstvo v Rimu, če še tudi po tej spremembi velja za Avstrijo ta prednost, da ostanejo lahko udje sv. Detinstva tudi oni, ki so nad 21 let stari. Došel je od kardinala Simeo-nija tak le odgovor: „Po pravilih dejanja sv. Detinstva morajo verni, ki se ga hočejo vdeležiti, po 21. letu tudi ob enem deležniki biti pridejanjirazširjanjasv. vere, in oe zdi se mi primerno, za Avstrijo delati izjemo, zarad nasledkov, ki bi iz tega utegn ili izhajati.* — Ta odgovor je natisnjen in pojasnjen v novejši ročni knjižici dejanja sv. Detinstva „Handbiichlein des Werkes der hI. Kindheit. Zunachst fiir Direktoren itd."
Kakor je bilo že zadnjič rečeno, zopet povdarimo, da po „bratovščini detoljubov" nikakor ne mislimo delovati na kvar sv. Detinstvu. Vendar ker je zlasti glede odpustkov pravilo, da morajo verni, ki jih hočejo zadobiti, natanko dopolniti dotične pogoje, se nam je potrebno zdelo memgredč tudi to danes pojasnjeno zadevo omeniti.
Te prilike se pa zopet poslužim, da na novo prav gorko na serce položim prevažno nalogo, ktero si prizadeva doseči ^bratovščina detoljubov," ki po §. 2. svojih pravil v dosego svojega namena rabi takele pripomočke: a) Molitev v dosego božjega blagoslova za vspešno odgojevanje v družinah, šolah, v zgojiščih in zavetiščih, in sploh za vse društveno prizadevanje, b) Skerbna čujočnočnost in goreče prizadevanje, po postavni poti vse odstraniti in odvračati, kar kerščanski odgoji nasprotuje in jo bega. c) Podučevanje o kerščanski vzgoji, o pripomočkih za rešenje mladine v besedi in spisih; zatoraj razširjanje primernih spisov in naprava društvenih knjižnic, d) Posredovanje za kerščansko vzgojo otrokom, ki je nimajo, v kerščanskih družinah, oziroma v sirotišnicah ali druzih vzgojiščih. e) Naprava in vzderže-vanje katoliških hiš za reševanje mladine v zvezi z dobrimi šolami in poljedeljstvom. f) Materijelni pripomočki v dosego takih društvenih uamenov." Ohranitev detinske nedolžnosti pri naših ljubih še nepopačenih otročičih, in rešenje zanemarjenih otrok — to bodi naše geslo, geslo vsih!	A. Keržič.
C ASUS CONSCIENTIAE.
DE MA6NETISM0.
Berta ob sui filii gravissimum morbum atatuit ad quamdam roulierem accedere. quae usu magnetismi ani-malis morbi naturam. et ad illum expellendum opportuna remedia certissime agnoscit. Verum cum hoc suum pro-positum parocho manifestat ab eo objurgatur: facturam esse rem inutilem; muliercuiae enim hujusmodi somna-bulismi, et clarae intuitiouis praestigiis abreptae, gesti-culationibus non semper verecundis plurima ad decepti-onem ostentant, quibus nihil veri subsit. Alia mulier quae forte aderat parocho contradicit enarrans, se ali-quando hujusmodi mulieris hac arte pollentia ope gravem parentis sui morbum agnovisse, et curasse: rem furto perditam recuperasse: uno verbo ad quaecumque postu-lata clare, et distincte responsa exacte retulisse: quin aliquid minus honestum ea admiserit. At parochus sub-jungit haec tamen omnia illicita, et haereticalia, et scandalum contra honestatem morum esse, quaemad-modum supremum Inquisitionis Tribunal definivit. Non •cedit proterva mulier, et ad suam defensionem affert sui confessarii clarae famae theologi auctoritatem, qui, ut ipsa ait, haec omnia eidem permiserat. Miratur parochus a tanto theologo haec edoceri. et proinde capta occasione cum eodem sermonem instituit de magnetismo animali quaerens.
I.	Quae criteria prae oculis habenda quad existen-tiam hujusmodi factorum quae in vulgus eduntur.
II.	An quae denegari nequeunt, omni ex parte diabolico interventui sint adscribenda.
III.	Quid in praxi ..tenendum, quidque fidelibus praescribendum.
SOLTJTIO.
Ad I. Duo sunt prae oculis habenda criteria: unum liistoricum, alterum theologicum. Ob primum non facile credendum est narrationibus, quae vulgo circumferuntur; neque scriptoribus, qui ad hanc artem confirmandam e&8 referunt. Nihil enim circa magnetismi existentiam compertum, exploratumque habitum est ab accademiis, quae plures hac arte se pollere dictitautes, ad experi-mentum, etiam proposito praemio, admiserunt. Ejus vero usus in gravissimis rebus quae societati maximi inte-ressent nullus efficax habentur effectus, ita ut plerum-que ridicula videantur quae de lluxu magnetico enar-rantur in comparatione mirorum effectuum, qui a vapore, a fluido electrico cum reali societatis utilitate proveniunt. Magna autem praesto est causa ad mirabiles magnetismi effectus licet falsos enarrandos ex odio, quo aetate nostra religio impetitur, et studio criteria credibilitatis destru-endi, ut homines sectarum placitis facilius adhaereant. Et proh dolor! vere accidit, ut plures sequentes magi-stros prurientes auribus. ut Paulus praedixit, ad fabulas conversi sint per justam Dei punitionem. Denegato enim rationabili obsequio fidei excaecat mentes hominum vul-garis et insana credulitas.
Non est tamen denegandum plura circa magnetismi experimenta a viris fidei dignis relata evenisse, ita ut S. Officii Congregatio juxta veritatem dixent compertum esse novum quoddam superstitionis genus invehi ex phaenomenis magneticis.
Criterium theologicum sic exprimi potest. Remoto omni errore, turpitudine, sortilegio, explicita vel impli-cita daemonis invocatione, uti mediis phisicis aliunde licitis ad effectus naturales, et proportionatos habendos non est illicitum.
A causis autem phvsicis infallibiliter expectare effectus non proportionatos quatenus vel sunt supra, vel contra naturam detestabilis est superstitio.
Haec duo admissa reperies apud omnes tbeo-logos etiam veteres, qui antequam usus magnetismi invectus fuerit de superstitione scripserunt. Haec pariter principia S. Congregationem S. Officii in judicando magnetismi usu secutam esse invenies in pluribus decretis editis ab anno 1840 ut passim referuntur a Gousset. Scavini. Gurv.
Ad II. Nounulli, ex medicis praesertim, omnes magnetismi effectus a uaturae viribus procedere posse autumant. Sed haec sententia ut falsa, et periculi plena rejicienda est. Sententia opposita omni in času rejicit maguetismum, velut opus diabolicum: miri enim ejus effectus. neque a Deo, neque a natura repeti possunt. Hanc sententiam plurimi theologi ut veriorem sequuntur. Nihilominus quidam distinguunt inter varios magnetismi effectus. Juxta ipsos admittendum quidem est saepe saepius daemonem in magnetismo operari. idque quando effectus pendent tantum vel saltem praecipue, a voluu-tate agentis; vel quando maguetizatus per scientiam infusam addiscit scnpturam, litteras, vel e:iam linguas, quarum notitia penitus antea carebat. vel qaando novit, vel videt ea quae magna in distantia fiunt. Haec enim omnia videntur excedere, imo contraria esse humanae naturae virtuti. Niholominus nou repuguare, dicunt, magnetismum aliquos miros effectus naturaliter operari; mirifica enim inest variis corporibus virtus, et eificacia fluxus naturalis.
Haec sentenitia non adhuc apertissime et explicite explo8a a S. Apostolica Sede videtur. Licet enim pluries per S. Poeuitentiariam magnetismi usum non licere de-finitum sit, semper tamen eadem locuta est de casibus particularibus; ut ex apposita clausula, non licere ut cxpnitur, liquido aparet. Ita in pluribus responsiouibus inter quas illa data Episc. Lausan. die 1 Julii 1841.
Insuper interrogata auno 1842 utrum sepositis abusibus rei, et rejecto omni cum daemone foedere, liceat exercere magnetismum animalem, et ad hunc confugere velut ad remedium, quod plures habent ut naturale et utile sanitati, Emus Card. Poenitentiarius die 2 Sept. 1843 respondit: Hauc quaestionem non adhuc esse a Sancta Sede seiio perpensam. nec tam cito esse re8ponsuram. Card. Gousset Theologia moralis Tom. I, pag. 425. S. vero Officii Congregatio maguetismi usum generaliter damnat. quandc exercetur ope muliercularum cum gesticulationibus non admodum verecundis, et actus minus honesti adhibentur. ltem quando intervenit superstitio per implicitam vel explicitam daemonis invoca-tionem. Item quando ad malum finem exercetur. Item quando res mirabiles contra naturae vires quis habere conatur; ut videre est in Decr. 23 Julii 1856. Sed in genere adhibere media phvsica ad effectus naturales obtinendos, nisi alia de causa adsit illicitudo, non damnat. Ita in Decret. die 23 Julii 1840, 26 Julii 1847, et 4 Aug. 1856 eosdem hortatur ut omnem impendant operam ad hujusmodi magnetismi abusus reprimendos.
Verum statuere quando revera habeatur simplex mediorum phvisicorum applicatio in usu magnetismi ad naturales effectus habendos in morbis curandis non facile mihi videtur.
Praestantissimus Gurv animadvertit triplicem gr*-dum in maguetismi effectibus exhiberi. 1. Statum somni, in quo sensus tantum consopiuntur; 2. Statum somuam-bulismi, iu quo quis usu sensuum destitutus, videt tamen, loquitur, ad postulata respondet; 3. miram status sui cognitionem. et remediorum sibi convenientium, nec non visio eorum, quae procul peraguntur.
Tertius gradus certe damnandus ut graviter illi-citus et superstitione plenus Quid enim aiiud ibi lit nisi apertissima divinatio quae in omni času abhorrenda est? Constat etiam ex damnatione S. Sediš per Tribunal
S. Inquisitionis die 30 Julii 1856, ubi ioter alia dicitur de iis qui magnetismo operam oavant: „Se invisibilia quaeque conspicere effutiunt, anima9que mortuorum evo-care, responsa recipere. ignota et longinqua detegere, aliaque id genus »uperstitionis exercere ausu temerario
praesumunt____ Iu hisce omnibus quacumque demum
utautur arte vel illusioue, cum ordioeutur media phisvca ad actiones uon naturales, reperitur deceptio omamo illicita et haereticalis, et scandalum contra honestatem morum."
Gradus secundus id est somoambulismi etiam dia-bolico iuterveotui tribueudus videtur: siquidem nemo oculis clausis res exteruas clare conspicit, nemo alto somno consopitUH. clare et distiucte ad quaecumque postulata responder. Videtur .etism ille secundus gradus damnatus iu praefato decreto, ubi inter reprobanda id refertur: nSomnambulismi et clarae iutuitionis praestigiis mulierculae gesticulationibus nuu semper verecuudis abreptae, se invisibilia conspicere effutiunt."
Neque dicas somnabulos similia patrare; oam non constat haec naturali modo peragi. Caeterum ille secundus gradus ad superiorem proprius accedit. Quomudo fieri potest, ut somoabuli isti adeo beoe sciant ea quae antea prorsua ignorabaut? Quomodo morborum secre-tissimas causas et scientiae medicinalis vocabula prorsus ignota exteinplo agnoscuot?
Primus gradus facilim admitti posset ut naturalis, licet de hoc etiam diffideudum sit. Sed si duo priores gradus reprobentur, jam, ut nemo non videt, ruit ma-gnetismi praxis.
Ad III. Ex his facile est concludere male se ges-sisse virum theologum haec Maeviae permittentem. Non agitur enim oe medico, qui infirmo somnum infundit ut dicunt magneticum, ad hoc ut ex phaenomenis, quae in corpore iofirmi excitantur indolem morbi melius agnoscat, eique medeatur, quod permitti posset; sed agitur de accessu ad mulierculam ad quam, uti fieri solet, capilli, vel alia, ad ignotam infirmam pertinentia, afferuntur: quaeque illa manu tenens, sub actione magnetica, de natura morbi ejusque remediis judicat.
(Ephemer. Parcchorum.)
Vnebovzetje Marije Device.
Veseli se, nebeški dvor, Prepevaj dans ves rajski zbor Kraljici svoji slavni spev, Ko rešena je zemskih rev!
Raduj se ves človeški rod, Praznuj Device slavni god; Veselo bodi praznovan Marijo vnebovzetja dan!
Naproti gre Ji Jezus sam, Da venča svcjo Mater tam; Kraljico jo za raj je izbral, Nam grešnikom pa Mater dal.
Pozdravlja angeljev jo kor, Proslavlja ves nebeški zbor; Serafi slavo ji pojo, Časte Kraljico zdaj svojo.
Nebo Marijina je last, Za Bogom perva gre ji čast; Zato pozdravlja preserčno Marijo zemlja in nebo.
Pozdravljaj jo današnji dan Po širnem svetu kristijan; Veseli z zemlje Njen odhod Praznuje pražno se povsod.
Kraljica zemlje in nebes, Veliko ča*t imaš žare-«; Zato naj slava Ti doni Od vsih liudi — do konca dni! •
I. ✓..
Razgled po svetu.
Depretisovanje. Kadar umerje kak sovražnik sv. Cerkve, liberalni «vet na moč skerbi, da bi njegovo ime ua zemlji slovelo še po smerti. Pa kaj umerlemu vse to pomaga, če mu posvetnjaki tudi pri vsakem tičjem gnjezdu spomiuek postavijo, ako je pa nesrečni sam sebi postavil spominek levega nespokornika na križu? Tako zdaj preslavljajo mladolaškega minister-skega pre dsednika Depretisa, Ki je Kot bivši Garibaldov pomočnik, kot mladolaški poslanec in minister, 75 let star. 29. jul. umeri kot mnogoleten delavec na polji mlade Italije.
Depretis, ki ga zdaj preslavljajo za „pervega laškega deržavljana" — primo cittadino d' Italia — je umeri brezbožno in imel j6 zgoli posvetni pokop, brez cerkvenega spremstva in molitve.
Depretis je tudi v svojih poslednjih trenutkih odbijal pomoč sv. vere. Ko se je približevala smert, je pristopila njegova soproga Amalija k njemu in ga je vprašala, če naj pošlje po duhovna; Depretis pa je z glavo in z roko dal znamije, da neče. In tako je Depretis umeri nekerščausko. Framasonski smerti je nasledval framasonski, civilni pokop. Bilo je pričo silno število osebstev vi>oke stopnje, vse se je godilo z bahaštvom; toda križa ni bilo, kakor duhovstva in mo-
litve ne---- Taki pokop je strahoten pogled! Povejte
nam naj bolj sterginega in lačnega reveža, povejte liberalca, povejte častilakomneža, kteri bi hotel zdaj na mestu Depretisovem biti? Povejte kristjana, kteremu le še mala lučica sv. vere beril, da bi si želel tako smert in taki pogreb? Kaj pomaga zdaj Depretisu tako imenovana „edina Italija," — kaj njegove časti, kaj njegova slava po smerti!
„0 nesrečni, kaj okuša Zdaj prevboga tvoja duša! smejo klicati tudi Depretisovi tovarši in sodelavci.
Nekaj dobrega pa bo obrodila tudi ta velika nesreča za uboge Italijane: spoznavali bodo zmeraj bolj, kam so jih zavlekli nesrečni framasoni in prekucuhi, in obračali se bojo toliko hitreje nazaj h Kristusovem namestniku, kterega so izdali in oplenili.
Sedaj je veliko prašanja in pisanja o tem. če naj se poverne papežu to, kar mu je poropanega. In veste, kteri so nasprotniki? Kramarji Angleži, ršaharji" judje, in tisti, ki so ga oropali, namreč: katoliški „odpadniki." Toda ne angleško ljudstvo, ampak angleški politikarji so nasprotniki, ki z ubogimi Irci tako delajo kakor »odpadniki" s papežem. Ne laško ali francosko ljudstvo je nasprotno, ampaa laški in francoski framasoni in pa kake „barabe," kteri za solde kričijo kakor velevajo framasoni. Narodi sami sv. Očetu papežu niso nasprotni in ko bi bilo v njih oblasti, narodi papežu danes dajo nazaj, kar so mu krivični ugrabili. Kdor rop zagovarja je Zalewskov pobratim, naj se dela lepega kakor mu drago.
Kako bi se nad judi zmaščevali? Kako daleč so časniški judje dogazili v svoji prederznosti, kaže med
drugim „Neu Fr. Presse," ki v nekem spisu z ueslišauo nesramnostjo kerščansko ljudstvo psuje, obstoj kerščanskega ljudstva taji in hujska proti duhovstvu, in zopet po drugi strani deržavne vradnije ščuje zoper kerščansko ljudstvo. Razkačil pa je to judinjo ogerski antisemit Viktor Istoczj*, ker je misel sprožil, da svoio stranko namerja spremeniti v »kerščansko ljudsko stranko." »Vaterland* k temu pristavlja, da beseda „kerščanskw je že judu to, kar purmanu rudeča kerpa in torej v št. 207 temu počenjanju prav občutljive levite bere. Mi pa drugo struno napnimo in po izgledu sv. Cerkve namesto pso-vanja zoper nje rajši molimo tudi pro „perfidis Judaeis," n. pr. očenaš in češčena Marijo" s pristavkom: „0 Jezus, zavolj bridkega zasramovanja, ki si ga terpel od judov, se usmili terdovratnega judovstva!" S tako stanovitno molitvijo bi utegnili zopet pridobiti kakecega Ratis-b o na.
V	Zagrebško nadškofijsko semenišče je izmed bi prosivcev vzetih 32, nekteri v 1. letuik bogoslovja, drugi v 8. in 7. gimn. razred.
V	Stradeli na Laškem je 25. jul. umeri 751etni predsednik mladolaškega ministerstva, Avguštin De-pretis.
Dunaj. Posamezni stanovi, kakor zdravniki, notarji, pravdosredniki tožijo že zdaj, da v njihovem poklicu se judovstvo hobotno množi. Kaj še le bo čez kaj časa, ker judje vedno bolj silijo v gimnazije in više študije! Na Dunaju n. pr je na deržavni gimnaziji, 2. okraj, med 492 učenci 320 judov in le 1(52 katoličanov; v 3. okr. med 230 učenci 20 judov. 16 protestantov, in 139 katoličanov; v 3. o*r. b med 459 učenci je 32 protestantov in 76 judov; v Hernalsu med 316 učenci 45 judov; v mestni gimnaziji, 6. okr., med 469 učenci je 115 judov, 51 protestantov, 295 katoličanov itd. Katoličani smo vedno mlačni za svoje naj svetejši koristi, zato pa judovstvu vedno bolj v pesti lezemo!
Laško. V Benedkah so pri srenjskih in okrajnih volitvah popolnoma zmagali katoličani zoper mladolaške rogovileže. Tako tudi v Sieni in v Rimiuu, — že poprej pa so v sren skih volitvah zmagali tudi katoličani v Rimu in v Neapeljuu. To so nepričakovaui vspehi sv. Cerkve in viaiti ie, da pridejo skoro boljši časi. »Vidi satanam sicut fulgur de cuelo cadentem.44
Rim. rMoniteur de Rom" piše. da so se po telegrafu papežu zahvalili: kraljica vladarica španjska, av-strijanski cesar in portugalski kralj, zahvalili namreč za oddelke, ki njih dežele tičejo v pismu do Kardinala tajnika.
»Osservatore romano" piše, da umerli predsednik ministerski Depretis je v drugi dobi svojega vladanja laško deržavo bil napeljal na manj protikonservativno pot ter je prekucuhovsko moč precej oslabil in tako je nekako boljše čase pripravljal za Cerkev. Tudi Avstriji ni bil tako sovražen. Zdaj pa, meni, utegnejo rogovileži zoper Cerkev in Avstrijo zopet huie roge pokazati.
O Katkovu, ki je bil nekak svetovalec in zaupljivec čarov, se govori ravno nasprotno: da je bil nasprotnik katoličanstva in Avstrije, prijatelj absolutizma, in ko njega ni več, da utegne biti bolje za Cerkev in Avstrijo. Angeljec za katoličane pač nobeden ni bil!
Sv. Oče Leon XIII, kakor pišejo, poslali bodo v Moskvo k opazovanju polnega solnčnega merknjenja 19. t. m. dva učenca slavnega o. Sechi-a , t. j. glaso-vitega o. Ferrari-a S. J., in oratorijana o. Lais a. Zbrali se bodo ondi o tej redki naravni prikazni naj bolj gla-soviti zvezdoznanci vsih narodov.
Jndje v Čehih. L. 1886 je bilno na Češkem 116.600 judov, in sicer po čeških krajioah 102.600, po nemških pa 14.000. Po mestih jih je živelo 70.200, po kmečkih
občinah pa 45.800. Iz vsega tega števila priznava se k besedi češki samo 24 (500, k nemški narodnosti pa 92.000 judov.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Vsplošnji namen so za mesec avgust (veliki serpan) priporočeni v molitev
Gospodarji in posli.
Posebni nameni za mesec avgust (veliki s e r p a n )
23.	S. Filip Benicij. 6er\ito\ski red: pomoč proti hudobnim nakanam razserjeuib nasprotnikov; kerščansko ravnanje s posli in delavci.
24.	S. Jernej. „Duhovni in obhajanci": otMci. da bi se zgodaj vadili pokorščine in zat ijevauja; skerbi za hrano in stanovanje.
25.	S. Ljudovik. Francosko; avstrijski cesar; mnogo rradnikov v visokih službah; ljudstvu, da bi spoznalo lažnjivost verskih sovražnikov.
26.	S. Viktor. Duhovni in njihove pastirske zadeve; sužnji strahu pred ljudmi; zatrenje grešnih znanj.
27.	S. Jožef iz Kalasance. Red Pijaristov; katoliško šolsko vprašanje; odverujenje nevarnih početij; več onih, kterih vera in čednost je v nevarnosti.
28.	Serce Marijino. S. Avguštin. Molitveno apostolj-stvo; čujočnost proti zapeljivosti prostozidarstva; neko spreobernjenje.
29.	Obglavljen je so. Janeza K. Neustrašena hranitev naj svetejših zakladov človeštva; več žertev hudobnih jezikov; vestno spolnovanje stanovskih dolžnost.
30.	S. lioza Limanska. Pomoč delavkam proti socijalni in nravni revi; gerško-katoliške bazilijanke; jesenska setev in tergatev.
31.	S. Jiajmund. Več nezadovoljnih; vse poslane, pa še ne uslišane zadeve; mesca avgusta umerli in pa oni udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusove bratovcine. ki bodo umerli mesca septembra.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Terdovraten bolnik za spreobernjenje in sploh pomoč.
—	Bolnik, da bi se dal previditi. — Bolna oseba. — Neka bolna oseba za zdravje, ako *je Božja volja. — Nevarno bolna za zdravje, če je božja volja. — Oseba za pomoč na bolnih očeh. — Na smert bolna za voljno poterpljenje. — Da bi Bog dodelil pohlevnega dežja. — V priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca. sv. Jožefa, sv. Antona in ss. angeljev varhov priporočena za po-lajšanje bolečin v glavi.
Zahvale.
Iz Gorenjskega sv. Ane dan. Žalostna Mati Božja, sv. Jožef, sv. Anton puščavnik, sv. Anton Pado-vanski, sv. Frančišek Ksaverij in 14teri pomočniki v sili klicani so bili o neki posebni zadevi in potrebi na pomoč z obljubo razglašeuja po »Danici", ako bo prošnja
uslišana. Zgodilo se je v toliki popolnosti, kakor se ni nikakor pričakovalo. Serčna zahvala uaj bo toraj izrečena imenovanim rajskim pomočnikom!	Ii. P.
Od gorenjske strani. Obiskal sem na smert bolnega brata. Po človeških razsodkih tekle so zadnje ure uieaovega življenja. Imel sem po uaklučji pri sebi blagoslovljeni pas sv. Jožefa. Z bratovim dovoljenjem obesil sem mu ga okoli vratu, zaobljubil pa tudi, ako mu sprosi sv. Jožef še ljubo zdravje, da hočem vsako leto v sredo pred Binkoštimi opravljati pobožnost sv. Jožefu na čast. Še tisti dan obernila se je bolezen na bolje, in če tudi brat še ni popolnoma zdrav, razglasim vendar zahvalo sv. Jožefu po „DaniciM, upajoč, da mu bo ta mogočni pomočnik sprosil še popolno zdravje in podaljšanje življenja.	J. L.
V prav hudi bolezni sem se priporočila N. Ij. G. presv. Serca, opravljala sem Odnevnico na čast N. Ij. G., in kmalo potem sem popolnoma ozdravela. Torej bode češčena in hvaljena N. Ij. Gospa presv. Serca!
Katarina Ii upnik.
Serčna hvala za pobožno molitev! — Imela sem na vratu rano 5 cm. dolgo in globoko, tako, da se mi je večkrat tudi znotraj prederlo in v gerlo teklo, kar mi je delalo veliko bolečin pri podučevanji in vednem govorjenji v šoli. Ker sem sama, in so tudi sosestre veliko molile k Materi Mariji za ozdravljenje te rane, ki se je vedno bolj in bolj k sapniku pomikala, a vse zaman, obupala sem naposled v Marijino pomoč misle: Ne more mi pomagati: pregrešna, prenevredna sem njene materine milosti. Se ve, da sem se, če tudi z britkostjo, udala vsakoršnemu izidu, po volji Božji. — Kar nenadoma se začne rana celiti in po 28 mesecih se popolno zaceli. (Tako dolgo me je že bolela a scelila se je v 4 tednih). Čast in slava bodi preljubeznjivi Materi Mariji zdaj in vekomaj!	M. B. S.,
šolska S. in učiteljica.
Listek za raznoterosti.
Prav lepo gotiško monštranco, čez G cm. visoko, je naredil g. Zadnikar, ktera ima zlato lunulo in več po-zlačevanj, pa sreberne podobe: „dobrega Pastirja," ss. Petra in Pavla iu augelj-varba. Stane 4UO gld.
Slava češkim gostom! Te dni je bila vsa Ljubljana v zastavah, vse živo po mestu, ker prišlo je 8 t. m. zvečer z vlakom čez 500 Oehov na obiskauje v belo Ljubljano in Ljubljančanje so si prizadevali, kakor se spodobi, priljudno sprejeti blage goste, svoje brate.
Zlato mašo je imel prečast. g. J. Sredenšek, župnik na Ponikvah in kn. šk. duh. svetnik. Pridigal je preč. g. kan. Fr. Košar.
V Pragi bode razstava darov sv. Očetu posvečenih v polovici mesca kimovca, in sicer: v seminarski veliki jedilnici.
Petindvajsetletnico duhovnega pastirovanja bodo letos obhajali 17. in 18. tega mesca naslednji čč. gg.: Mart. Der čar, župnik v Preski; Ant. Golobič, župnik Cerkljanski; benef. Fel. Knific; vpok. prof. Mih. Lazar; Ant. Ponikvar, župnik v Knežaku; Jož. Iiazboršek, dek. na Bledu; Fr. Rome, župnik v Cemšeniku: frančišsan P. Emanv. Topolnik; Jož. V idmar, župnik v Žireh; in To m. Zupan, c. kr. prof. in vodja v Alojzijevišči — Bog daj srečo!
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji: Faro pri M. D. v Polji je dobil čast. g. Audrej Pavli Č, župuik v Radečah; Št. Gothard pa čast. g. J. Verhovni k, kapi. v Dobu; na Goro pri Idriji gte za administr. č. g. Jak. Suš ni k. Prestavljeni ali postavljeni so čč. gg.: Fr. Gornik iz Št. Ruperta v Komendo; Seb. Elbert iz Škofje Loke v Vodice; Val Orehek iz Čemšenika v Št. Juri pod Kumom, Jan. Lavrenčič iz Postojne v Cerklje; Jan. Golob iz Černomlja v Škocijan; Jak. Pokoren s Čateža v Černo-melj; Mat. Pintar z Radeč pri Zid. m. v Št. Rupert; in na novo nastavljeni: Jan. Oblak (sem. duh.) v Škofjo Loko; Jan. Volk v Čemšenik; Fr. Zakrajšek (sem. duh.> v Postojno; Ign. Zupanec v Grad; č. g. J. Nemanič gre v začasni pokoj; Gust. Šifrer v Preaerje; Andr. Češenj v Radeče.
V	Lavautinski škofiji: Za provizorja gresta čč. gg. v Ant. Fišer k sv. Jederti nad Laškim in Adam G rušo vn i k v Vitanj. Č. g. Miloš Šmid gre za 1. kapi. v Stari terg pri SI. gr.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. župnik A. Lušin 2 gld. — Prečast. g. župnik Karol Tedeschi 5 gld. — G. M. Barlič 1 gld. — Č. g. župnik Ant. Kerčon 1 gld.
—	Čast. gosp. kat. J. Smrekar 2 gld. — Neimenovana dobra roka 30 kr. — Prečast. g. dekan dr. J. Sterbenc 5 gld.: „da naj pri primanjkljeju malo pomaga." (Zlata misel! Vivant seq.! Vr.) — Preč. g. župn. Mih. Tavčar
0	gld.
Za sv. Detinstvo: Čast. g. Simon Zupan, nunski katehet v Loki, 16 gld. — M. J. 1 gld. — M. Ševert
1	gld. — Iz Borovnice po č. g. Fr. Dolinarji 8 gld. — Iz Št. Jurija pri Kumu po čast. g. župn. L. Gastrinu 1 gld. G8 kr — „Jezu8, usmiljenje- 5 gld.
Za sv. Očeta: C. g. župuik Ant. Kerčon 1 gld. (za kelihe). — Č. g. župu. Št. Joški A. Hočevar 2 gld. (za kelihe). — Prečast. g. župnik K. Tedeschi 5 gld. (za kelihe). — C. g. župn. Jak. Rispotnik 3 gld (za kelihe).
Za zlato mašo sv. Očeta Leona XIII: Prečast. g, župnik Mih. Tavčar 5 gld. (za kelihe). — Iz Krope po čast. g. župniku J. Kapuz u 14 gld.; za kelihe čast. g, župnik J. Kapuz 3 gld.
Za pogorelce v Ribnici: Č. g. župnik in duhovnija v Štangi 5 gld. — Preč. g. dek. dr. J. Šterbenc 15 gld.
Za uboge s točo poškodovane Dolenjce: S št. Jošta pri Polh. gr. č. g. župuik A. ^Hočevar 13 gld. — Preč. g. dek. J. Šterbenc 50 gld. — Št. Juri pri Šmariji 9 gld.
Za Danski misijon: Č. g. A. Lušin na Homcu 2 gld.
—	Radeče pri Zid. mostu 6 gld. 17 kr. in č. g. župnik A. Pavlič 2 gld.
Za pok. bratovšino N. Ij. Gospe: Po č. g. Jan. Ambrožu iz Čeroega verha 10 gld. za 20 srečk. (Oddali gosp, kasirju. Vr)
Za kako potrebo: Preč. g. župn. Mih. Tavčar 25 gld.
Za zahodnji Tong-King: „Pridi k nam Tvoje kra-ljestvoa 100 gld.
Za odkupovanje zamurcev Dahomejcev: Gosp. c. kr, poštni oficijal Fr. Omejic 1 gld.
Za opravo uboinih cerkev naše škofije: S Suhorij pri Košani 15 gld. — Iz Cermošnic 8 gld. — Z Buike 33 gld. — Iz Logatca 28 gld. — S Slapa pri Vipavi 12 gld. 40 kr. — S Sel pri Šumbregu 2 gld. 25 kr. — Iz Šmihela pri Novem mestu 11 gld. 83 kr. — Z Vrabič 10 gld.	(Drugi dar. o tem prih.)
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani