252. številka. Ljubljana, v petek 3. novembra. XXVI. leto, 1893. [shaja vsak dan mve^cr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za * vs t r o - o ger s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedeo mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa bo po 10 kr. na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina. znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 8 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. U p r ii v ii i h t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naš knezoškof — ponemčevalec. Okrog nas godć se važne stvari. Kad nami visi na tanko nit navezan Damoklejev meč, in več, da, mnogo je takih, ki bi raili prerezali to nit. Povsod nas radi ponemčujejo; povsod usiljujejo nam nemščino ter nam izpodrivajo milo slovenščino. Tola naši očitni sovražniki niso toli opasni, kakor skriti, ki „izza busijo" preže na naš mili jezik. V javnem in ustavnem življenju sploh borimo se, kolikor se moremo, z večjim ali manjšim uspehom ter imamo upanje in uverjenje, da vender naša pravična stvar zmaga. Č sto drugače je, da govorimo naravnost, na svetem mestu — v cerkvi. Ko pogledamo v nekatere naše cerkve, zdi se nam, da se povračajo sv. Bonifacija časi, ker na svoje oči vidimo, kako Be po izvestuih Ljubljanskih cerkvah ugnezduje nemščina na kvar slovenščini, kar pa je vse zasluga našega milostivega knezoškofa. Zdaj ko se je otvorila Železnična proga tja do Kočevja, pričelo bb bode v tem mestu novo gibanje, živahno življenje. Nismo neprijatelji takih modernih vezil, kakor so železnice, ali nam je posebej treba biti opreznim zlasti sedaj, ko se bode v Kočevju zbiralo mnogo delavcev, In to slovenskih delavcev. V vsem mestu ni slovenske propovedi, in kakor nas izkušnja uči, ne bode se uvela slovenskim delavcem, dokler sedi na knezoškofiiskem stolu Ljubljanskem mož, ki nima ni srca ni ljubezni za slo-venski narod kot tak. Zategadelj ti, slovenski delavec v Kočevji, uči Be v tujem jeziku moliti Boga. Tako te ui6 nemški jezuviti, ki so sedaj prvi svetniki mej nami Slovenci. Kakor nam je znano, prosijo v Kočevju slovenski delavci kruha Božjega v slovenščini, in mi smo le radovedni, ali se jim dodeli ta miloBt. Ali kaj Kočevje! Pri nas v Ljubljani obrača se na slabše. V cerkvi sv. Florijana, torej v prav slovenski cerkvi, ugnezdila se je nemščina, sicer ne popolnoma, a prej je ni bilo niči Kam to vodi, to ve vsakdo; to umeje, kdor ima v srcu le iskrico slovenskega čuta. To je napad na slovenščino v cerkvi, kjer je doslej izključno vladal le naš slovenski jezik, kar je naravno in kar ne more biti drugače. Komu bodi nemščina pri sv. Florijanu, kateri Slovenec jo tam potrebuje? Ali je morda nemščina izdatnejše sredstvo za širjenje katoliške zavesti ? Nepozabni Zlatoust mora se v grobu jokati, da njegovi nasledniki tako rabijo knezoškofiJBko pa 11(20. Toda še greukejšo čašo namenil je naš miloBtni knezoškof našemu narodu. Uvel je namreč neko posebno ponemčevalno specijaliteto, kakoršne morda ni brzo najti drugod. PreČudno se nam zdi, kadar se sploh kaj godf pri zaprtih cerkvenih vratih. Hočeš ali nočeš, nimaš zaupanja — in cerkvena vrata bv. Florijana so večkrat zaprta. Mogoče, da je to potrebno, da mora biti tako; io ako bi nas kdo uveril o tej potrebi, ne bi mi ni z besedico ugovarjali. Toda stvar je drugačna, ako jo preraotrimo s prave strani. V Florijanski cerkvi vrfe* se nemške pridige pri zaprtih vratih in udeleženci teh pridig so sami civilni ljudje. Žalostna mu majka, da se Slovenec tako Bpozabi, da tako greši zoper svojo narodnost, zoper svoj materinski jezik. Še žaloBt-uejša mati pa možu, ki ponemčuje našo slovensko cerkev, v kateri se je do zdpj pela hvala in slava Bogu v našem lepem jeziku, ki nam ga je sam Bog dal in ki ga imamo zato od Boga, da ravno v njem slavimo svojega stvarnika. Motil bi se, kdor bi mislil, da se je naš knezoškof zadovoljil s tem, kar je do zdaj storil za nemščino. Preveč mu je prirasla nemščina k srcu in ne more videti, da je še toliko slovenščine po našib Ljubljanskih cerkvah. Ko hi mu bilo mogoče, on bi nam vse cerkve pouemčil. Ponemfevanje si je postavil za namen in cerkev mu je le Bredstvo do tega namena. Iu za vse to je cerkev dobra, da se v n)o usiljuje nemška strast. Zategadelj ukazal je tudi neusmiljeno preganjati slovenska glasila, ki imajo toliko razsod nosti in poguma, da se protivijo takemu početju. Zategadelj smo tudi mi na iudeksu. — A oslepili nas ne boste, Vi novodobna katoliška gospoda! Ako Vam je do tega, in do tega Vam mora biti, da se utrjuje vera, utrjujte jo tako, kakor je to najbolje, kakor je to mogoče. Govorite Slovencem slovenski. Ali naš knezoškof ne misli tako in zategadelj uvel je čisto na novo nemški krščanski nauk pri naših Uršulinkah ter je b tem postavil krono svojemu ponemčevalnemu delu. Kakor poznamo našega goBpoda knezoškofa in njega nemško mišljenje, ki tiho epi v njegovem srcu in se ne razodeva na obličju, uverjeni smo, da s tem ni končal svojega poklica. Ali kar je storil, priča jasno, da nas z vero le tf,e in da je sveta •era njemu tudi sredstvo, s katerim deluje zoper Slovence in zoper Blovenski jezik, Božja volja gotovo ni, da bi nas ški f e ponemčevali, ker je sam Bog ustvaril Slovence in slovenski jezik. In volja sv. Očeta to tudi ni, kar je slovesno pokazal s tem, da je potrdil slovansko liturgijo. To bi moral vedeti tudi naš knezoškof, kateremu je rabiti bvojo oblast v prid ljudstvu, kateremu je vrhovni pastir v tej deželi. In vender tega ne stori! Od kje tedaj illae lacrimae? — Pa tešimo se, naš narod je prestal povodu)!, ogenj, kugo in lakoto, prestal bode z Božjo pomočjo tudi to časno nezgodo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3. novembra. Kriza. Včeraj došli bo knez Alfred Wind ischgraetz, Češki namestnik grof Tbun in gališki namestnik grof Ha de ni na Dunaj in se poooludne odpeljali na- cesarski dvor v Bud mpešto. Wtndiscbgraetz se je na Dunaji posvetoval z grofom Hohenvvartom, Badem in Tbun pa z grofom Taaffeom. Jeden izmej teh treh povabljencev dobi naročilo, sestaviti novo ministerstvo, in sicer utegne to biti knez Windiscb-graetz. Njega bi Nemci še najraje videli in on je tudi jedini, ki bi utegnil prijali vsem trem voditeljem koaliranib parlamentarnih strank. Da ni bilo razglašeno izjemno stanje v Pragi, postal bi bil gotovo grof Thun Taaffeov dedič, tako pa ni nanj misliti, kakor tudi ne na grofa Badenija, zoper katerega se je postavil Kalnokv. Da ne bo Badeni LISTEK. Stari ženin. Narodna opera v 3 dejanjih, zložil Karo! Bondl. Neznan glaBben svet odkril sh je začudenemu nemškemu občinstvu, ko se je lansko leto b tako sijajnim uspehom na Dunaji pela Smetanova „Prodana nevesta". Osramočeni priznavali so nepristranski nemški veščaki, da je nemogoče pojmiti, kako je tak glasben biser mogel nepoznan ostati toliko časa najbližjim sosedom. Na mah začeli so se v svetovnih glasbenih krogih zanimati za češko glasbo in za češke skladatelje in njih dela. Mej odlične zastopnike moderne češke dramatične glasbe šteje se tudi Karol B e o d I, čegar šaljiva opera „Stari ženin" se bode pela jutri prvikrat na našem slovenskem odru Rodil se je Bendl 1. 1838. v Pragi, kjer je dobil tudi svoje prvo naobraženje v glasbi. Leta 1864. šel je po svetu ter bil kapelnik pri operi v BruBelji, potem bival je v Amsterdamu in v Parizu, kjer ga je posebno zanimalo živahno delovanje na polji opernih skladb. Ko se je vrnil v Prago, bil je izvoljen ravnateljem pevskega društva .lilaho I", ki se je pod njegovim Vodstvom razvilo do najvišje umetniške stopinje. V tej dobi zložil je Bendl svojo prvo dramatično opero „Lejla", ki se je prvikrat pela 1. 1868. in dosegla toplo priznanje. Po „Lejli" aledili sta resna opera „Bfetislav a J i tka" in pa „Stary že-uich", komična narodna opera v smislu Smetanove „Prodane neveste". „Stari Ženin" je torej tretja opera, katero je spisal Bendl iu se je v novi upravi pela z lepim uspehom 1. 1883. v novem češkem gledališči v Prtigi ter pozneje na vseh drugih čeških gledališčih (v Plznu, v Brnu itd.) Pozneje zložil je Bendl še več gledaliških del: opereto „J n d i ck a princezu a", spevoigro „Crnogorci", komično opero „Carovny kvžt", opero „Karei Skreta" itd. Za drugo tu imenovano delo dobil je I. 1881. razpisano darilo. Od 1. 1879. do 1881. bival je Bendl zopet v Italiji kot kapelnik zasebnega gledališča ruskega bogataša Derviesa v Luganu in v Nizzi, potem pa se je vrnil v Prago. Predaleč bi nas vedlo, ako bi govorili o obsežnem delovanji Beodlovem in njegovih drugih skladbah, katerih je zložil brez števila. Za najnovejšo spevoigro „Dite Tabora" dobil je zopet razpisano darilo. Večjih del zložil je Bendl poleg 9 spevoiger še 12 za zbor in samospev z orkestrom, orkestralnih del 7, brez števila pesni, zborov, skladb za glasovir itd. in konečno 30 entreaktov za mali orkester. Po vsej pravici zavzema torej odlično mesto mej češkimi glasbeniki, kakor smo rekli iz početka. Dejanje »Starega ženina" kažu nam čas, ko je minula kruta tlaka in doba tipičnih grajskih pisarjev „pan Franc" nazvanih. Tak starikav, zaljubljen bivši „pan Franc", ki žaluje po minuli svoji vsemogočnosti, je predmet šaljivi operi. Libreto BpiBal je prvotno Karel Sabina, pozneja sta ga predelala Gustav Kim in V. J. Novotnv. Prvo dejanje kaže nam prazničen dan, ko se veselo kmet-sko ljudstvo v neki moravski vasi zabava pri polnih čašah piva in veselo prepeva. Zaljubljeni Vojteh uapija na zdravje svoji ljubi, bogati hčerki mlinarja Bartoša, krasni šegavi H*uički. Resneji Vaclav, nekaki vaški filozof, zasmehuje ljubezen in kot marljiv čitatelj novin napija na zdravje možem, delujočim na čast rodne zemlje in za napredek naroda. Mej tem prihaja gospod Franc, grajski pisar ter toži, kako ošaben je zda) kmet, ko je odpravljena tlaka in da je to narobe svet, da kmet sedi pri polnem vrču v gostilni. Pozovejo ga mej se in on jim prisiljeno nazdravlja iu napija bivšemu direktorju, na kar mu odgovarja veseli smeh. Mej popivanjem vstopita krasna Hanička in nje oče Bartoš in raz-vneti gospod Franc, naznanivši, da je imenovan grajskim oskrbnikom, razodene, da ljubi Uaničko in snubi za njo. Poredna Hanička, šaleč so ž njim mu ne odreče, a odločilno besedo odloži za pozneje. Vaclav svari Vojteha, ki je ves presenečen vsledi Hauičiiinega vedenja, naj ne veruje dekletom in stavi ž njim za sod piva, da njegova Hanička po- ministerBki predsednik, jo zasluga diplomatične spretnosti ruskega veleposlanika kneza Lobanova. Ostane torej samo se knez Windischgraetz. Češki velepo sestniki se zelo trudijo, da bi ga pregovorili, naj vzprejme eventuvalno naročilo, sestaviti novo inini-sterstvo in mislijo, da se bo Windistbgraetz naposled le uda). Tekom prihodnjih dnij se bo stvar odločila, a že danes se smemo čuditi, da ni bil v Budimpešto povabljen tudi grof Ilohenvvart, pro-uzročitelj krize in vodja koalirancev. Reklo se je sicer, da je grof llohenvvart ponudbo Taafieovo, sestaviti novo miniBterstvo, odklonil, češ, da je prestar, resnica pa to ni. H>henwart je odklonil Taaffeovo ponudbo, ker ve, da se je kroui zameril. Krona zmatra Hohenvvarta za ubiialca Taaffeovega ministerstva in dvorni krogi mu očitajo, da je to veliko biho storil le, da si zagotovi lep odhod. Nanj je čakal dvajset let in sedaj je storil odločilni korak, da se rehabilituje pri svojih nasprotnikih in tej svoji želji je žrtvoval lastno stranko. O tem ni dvoma, da razpade Hohen-wartov klub v drobne skupine, Hohenvvart ima prav za prav samo 35 zanesljivih privržencev, nemški klerikalci ga bodo kmalu zapustili, jugoslovanske poslance pa seženejo zavezniki iz koaličnega raja, če se sami ne umaknejo. S 35 privrženci ni moči dolgo stati na čelu treh strank, a morda se primeri, da potisnejo levičarji in Poljaki grofa Hohenvvarta še prej s pozorigča, nego on misli. V tem slučaji ostala bi na krmilu nemško-poljska večina, a kdo bi v njej pel „solo" to kažeta dve številki : Poljakov je 56, Nemcev 107 — Hine illae lacrimae! To je uzrok, da se Poljaki že (••"hi kesa|o, da so sedli Plenerju in Hobeuvvartu na limanice. Sedaj vidijo, da so izgubili odločilni upliv, kateri bo imeli za časa grofa Taafl^a in da rešijo, kar se da rešiti, silili so na Taaff^ovo mesto naprej Badenija in potem poslanika v Bukureštu grofa Agenorja Golucbovvdkega. To jim je izpodle-^ telo in sedaj se jeze na — Javvorskega. V poljskem klubu so bile že viharne seje. Frakcija krakovska in podolska, kateri vodi urof VVolanski, sta Javvorskega hudo napadali, da je pomagal podreti Taafiha in da je začel pogajanja zaradi koalične večine. Kakor mej Poljaki, tako je tudi mej drugimi koali ranci nastala velika nezaupnust. Nemški listi na Češkem se že upirajo anska in Maroko. Španska vojska ima v Melilli jako težko stališče in se le z največjim naporom brani Kabilov. Vlada pošilja sicer nove čete v Afriko, ali v neza dostnem številu. Javno mnenje na Španskem je vsled tega jako razburjeuo in prva posledica bo najbrž odstop vojnega miuistra. Ugodno za Špansko je jedino stališče, na katero se je postavila Anglija napram maroškemu vprašanju. Govorilo se je, da podpihuje angleški poslanik Maročane na boj SOper Špansko, sedaj pa javljajo oficijozni listi angleški, da podpira angleška vlada težnje Šjianske. stane milostna gospa oskrbn ca. Gospod Franc, ki je že prej slikal Hanički, kako lepo bode živela kot oskrbnica, vesel pozove vse na obed in v splošni radosti konča prvi akt. V drugem dejanji čuje se iz daljave veselo petje mlinarskih pomočuikov, Hanička pa zamišljeno toži pričakujoč ljubljenega Vojtehi. Pred hišo začuje se veseli spev njenega bratranca, čvrstega dijaka ilovore, ki prihaja na obisk. H*nička mu razkrije svojo ljubezen do Vojteha in pove, da jo snubi tudi Frane, vedela bi pa rada, kateri izmej obeh jo ljubi resnično, a ne samo zarad očetovega bogastva. Ho-vora, domislivši se, da se Bartoš že več let pravda zarad mlioa, jej obljubi, da stvar uredi, samo naj dela, ko da ga prav nič ne pozna. Za njim prihaja Vojteh in ljubosumen želi zvedeti, kaj pravi Hanička na ponudbo gospoda Franca. Segava Hanička, hoteč kaznovati Vojteha za njegovo malo zaupanje, ga draži in pravi, da postane oskrbnikova, na kar Vojteh odbeži, grozeč se, da gre v vojake. Zaman ga kliče Hanička nazaj. Me| tem naBtopi zbor, vpra-šajoč, je li res, da Hanička vzame Franca, ki jo pride praŠati za odlok. Kot mlinarski pomočnik pre oblečen dijak Hovora pride v mlin, proseč dela. Na skrivnem nabral je starih spisov in pridejal ponarejen razsodek, da je Bartoš izgubil pravdo in min. Te spise priuese učenec Nacek po naročilu Hovore, rekoč, da jih je prinesel sodni sluga. Vsi so izne- nađeni, ko čuiejo, da je bogati mlinar zdaj siromak, Franc pa, kateremu je bilo le za bogato doto, pravi da stvar nt nujna, da Bi jo premisli. Mej splošnim zasmehovanjem uteče in s tem se konča drugi akt. Drugo jutro (tretje dejanje) prinesel je sodui sluga pravi odlok v pravdi, katero je v resnici Bartoš dobil. Mlinar ne ve pri čem je, ker sta si odloka tako nasprotna, dokler mu Hovora ne razjasni stvari in se mu razodene kot nečak. Veseli dijak se opravičuje s tem, da je na ta način hotel pred vsem svetom razkriti egoistične nakane gospoda Franca. Ko je pa le-ta zvedel, kako stvar stoji, približa se zopet z sladkimi besedami, a Hovora, daleč se ž njim in vabeč ga na dvoboj, ga osmeši in prisili, da odstopi. Vojteh dokaže sijajno svojo resnično ljubezen ter ponudi, misleč, da je Bartoš res izgubil mlin, nesrečnemu očetu Haničke vse svoje imenje. Prava ljubezen konečno zmaga, Vojteh in Hanička se objameta, Vaclav izgubil je sod piva, gospod Franc pa nevesto in mej splošnim zaBmebo vanjem Franca pade zadnjikrat zavesa. Prepuščajoč našemu g. gledališkemu poročevalcu sodbo o glasbi Bendlovi, ki se nam kaže kot jako lepo glasbeno delo, polno harmoničnih krasot in narodnih slovanskih motivov, izrekamo trdno nado, da se bode Bendlova opera prikupila tudi na našem odru, kakor drugod in postala stalna točka našega opernega repertoarja, kakor zasluži. A. Dopisi. Iz Intre 28. oktobra. [Uv. dop.] (Vinska letina) Letošnja trgatev more se imenovati zelo dobra tako glede kolikosti, kakor tudi glede kakovosti. Lahko si mislimo, da je dobre vinske letine hrvatski seljak zelo vesel. Pričakuje le še željno mnogobrojnih — kupovalcev, da mu vinski pridelek zamene* z denarjem. Največ upanja ima seveda na slovenske trgovce. Bili bo časi, ko so slovenski kupovalci navadno od samih zagrizenih italijanskih trgovcev vino kupovali, dasi so bili vsled tega na slabšem, kakor če bi bili vino kupili od kmeta. Laški vinotržci so vino za neznatno ceno dobivali od kmetov, a potem prodajali kot svoj pridelek, kar se tudi Še zdaj prav pogostoma dogaja. V zadnjem času se je glede tega sicer nekoliko na boljše obrnilo, a vender veČina slovenskih vinskih trgovcev ne Bpolojuie Še svoje narodne dolžnosti napram bratom Hrvatom; rajše daje dobiček krvnemu neprijatelju Italijanu, nego bratu Hrvatu. Zato kličemo vsom Slovencem, da se tudi v trgovskih zadevah po možnosti drže gesla: Svoji k svojim! V v iikom večjem selu dobe se pošteni hrvatski rodoljubi, koji bodo povedali vse potankosti glede vinske kupčije. Kdor želi kupiti vina v veliki množini, naj se obrne na„Vinarsko zadrugo v Pulju" ; kdor pa meoj potrebuie, zamore se — posebno za čruino — priporočiti Ivanu Dr faru v Tinjanu (Aotiguana) dve uri od Pazina na veliki cesti. Obilo dobrega belega vina je v Kaščergi, Tr-vižu, Bermu — sploh v okolici Pazinski ; cene so od 12 do 16 kr. za liter. Svarimo pa kupovalce pred italijanskimi mešetarji, ki na postajah — posebno v Pazinu — naša hudi love. Kdor se sam ne ve kam obrniti, naj gre v Pazinu k rodoljubnemu županu in trgovcu Aotonu Bertoša, ki mu bo radovoljoo z dobrim svetom pomagal. Domače stvari. — (Slovenski grobovi.) Dodatno k našemu včerajšujemu poročilu omeniti narn je, da so bili grobovi slovenskih veljakov in pisateljev vsi nakičeni s cvetlicami in venci, tako grob dr. Janeza Bleivveisa, na katerem je ležal velik lovorv^tiec, Jurčičev grob, ki je imel lep venec iz biserov, pisateljska rakev, kjer je poleg imeu Božidarja Kaića, Levstika, Autona Raida in Železu i-karja na plošči tudi vdolbeuo ime Frana Gest ri na, ki tam v družbi svojih prednikov spi večno spanje. Posebno ta grob je bil bogato okrašen s krasnimi venci in trakovi. Venec s trobojnim trakom je imel tudi grob dr. E čoste — dalje so bili primerno okičeni grobovi Vodnika, Čopa, Me-telkota, Riharja itd. N'a Sokolovi piramidi bili bo poleg prej umrlih članov čitati tudi imena letos umrlih in je bila piramida lepo razsvetljena in na-kičt-na z venci. — (Veleslavni c. kr. državni železnici v blagohotno uvaževanje) Na Lub-IjanBkem državnem kolodvoru prilepljen je ua vsaki strani blagajnice lepak z napisom „Wicbtige Mit-teilungen ftirdas Publikum" in sicer na obeh straneh le v nemškem jeziku. Sedaj pa bi človek sodil tako-)e: Vsakomur je, znano da vsaj 70°/0 občinstva, s katerim ima posla železuiško osobje na tem kolodvoru, ne razume nemškega jezika. Alco so torej tista naznanila res važna za občinstvo, tedaj bi bila pač le dolžnost državnega urada, da jih priobči tudi sioveiiBkemu občinstvu v slovenskem jeziku. Mari ne? — Nadejamo se torej, da ta a ped ua slavno vodstvo državne Železnice ne ostane brez uspeha in to tem manj, ker radi priznavamo, da državna železnica načeloma spoštuje v svoj h razglasilih tudi jezik ogromue deželue večine. — Saj je žalostno dovelj, da istega ne moremo trditi o južni železnici. — (Slovensko gledališče.) Za jutrišnjo prvo predBtavo Bendlove opere „Stari ženin" kaže se prav živo zanimanje. Obširneje govorimo o njej v liBtku. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so kro-n i n e darove: Gosp. Ivan Kranjec, blagajnik mestne hranilnice v Ljubljani 4 0 kron, vzprejete od neke čeBtite osebe za nagrado, katere ni pričakoval. — GoBp. Martin Kancijan pri g Maleku v Mariboru 1 krono. — Skupaj 41 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! [ ouiii«maKh oviu ojova IbaoB o[ liSol« idob i« — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslal je uredništvu nagega lista g Daniel Urauegič iz Dragoševe po g. Petru Maj er j u mlM posestniku jn gostilničarju v Kranju 2 0 kron, katere izročimo vodstvu. Ž vio 1 — (Iz deželnega šolskega oveta.) Imenovani so bdi v zadnji seji: Učiteljem in vodjo jednorazrednice v Št. Martinu pri Nadanjemselu učitelj v Dolenjem Semenu g. Andrej Lah; tretprn učiteljem na četirirazrednici v Ridečab učitelj na Raki g. Martin Humek. Priznale so se petletnice in sicer: profesorju na višji gimnaziji Ljubljanski gosp. Tomi Zupanu peta, profesorju dr. Oskarju Oratzy ju prva, in prof. na Novomeški gimnaziji g. dr. Jos. Marinkotu druga. Drfinitivnimi potr-jeui so bili z naslovom profesorja učitelji gospodje dr. Jos. Šoi n in Ludovik Lederhas na Liub Ijanski viflji gimnaziji in Fran Novak in Iv. Fon na Novomeški gimnaziji. Dovolil se je poludnevni pouk na jednorazrednici v Lozicah in za prvi razred trirazrednic) v Zagoni. Konečuo se je rešilo več prošenj za oproščenje od učnine. — (Vojaške vesti.) Pri domibraueh imenovani so v domačih batalijonib io sicer Adolf "VVendel stotuikom druzega reda v aktivni službi 24. batalijona; Gustav Tauzher, Anton SI. rut/. Julij Pollev, Albert Faber, iu Ignacij Elsuer pa nadporočuiki v neaktivni službi. Nadalje imenovan je Fran P i stotnik, stotnikom v aktivni službi, Ivan Krainaršič in Vinko Prešom stotnikoma prvega reda iu Hicer prvi v častniški lokalni, poslednji v m'.-krivin službi. Pri žandarmeriji imenovan je ritmajstor druzega reda Josip Bi novec ritmaj-strom prvega reda. — Glede našega prvega poročila imamo še pripomniti, da sta imenovana utotuik-avditor Kari Noli 17. pešpolka majorjem-avdi-torjeua, poročnik Franc Tschurn železniškega in brzojavuega polka pa uadporočmkom. Dr. Emil Hotschevar imenovan je namestnikom asistenč-nega zdravnika v rezervi 7. lovskega batalijona, tehniški pomočnik garnizijeice lekarne v Celovcu Mihael Kutuy pa je umirovljen ter si jo izvolil domicil v Lescah na Gorenjskem. — Poveljnikom Graškega domobranskega batalijona imeuovan je naš rojak Maksimilijun Prešern. Msjor M. Pre-fiern je doktor modroslovja — v vojakih gotovo redka prikazen. — (Novo društvo) s humanitarnim namenom se snuje v Ljubljani pod imeuotn .društvo za ustanovitev rešilnega in odgojilnega zavoda14. Pravilu so se že j)redložila vladi v potrjenje. V tem zavodu odgojevali hi se zanemarjeni dečaki, katerih se branijo v druzih učilnicah. — (Tedeuski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) ud 22. do 28. oktobra. Novorojencev je bilo 9 (=14%o)i mrtvorojenec 1, umrlih 20 (=32 76%o)» moJ Pjimi so umrli za jetiko 7, za vnetjem sopiluih organov 1, za želodčuim katarom 2, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (=25%), iz zavodov 5 (=25%). Za infekcijozuiini boleznimi ho oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tifuzom 3 (2 tujca). — (Nesreča na železnici) Včeraj pupolu-dne ponesrečila je ua progi južne železnice mej Zalogom in Lizami dekla posestnika Frauca Macija iz Podgrada. Ko je šla po železniškem tiru, prijel jo je stroj brzovlaka iu vrgel v postranski jarek. Notranja poškodovanja bila so tako težka, da je neBreČnica umrla mej potom iz L;ubljauske postaje v bolnico. — (Tovorna železnica.) Trgovinsko ministarstvo dovolilo je železniškemu graditelju g. E pl. Mallberg-u v Trebnjem, da eme pričeti pripravljalna tehuiška dela za zgradbo normalne ali pa uzkotirne tovorne železnice od prejektirane tovarne za izdelovanje sladkorja v Mirni do proge Grosuplje-Novo Mesto. To dovoljenje velja za 6 mesecev. — (Gasilno društvo v Toplicah) poleg Novega Mesta si bode omislilo društveno zastavo in je nabralo v to svrho pri prijateljih društva blizu poldrugi Bto goldinarjev. — (Žandarmerijeka postaja) v Orte-neku na Dolenjski železniški progi je prenehala, ker se je osnovala samo za čas, ko se je gradila Kočevska železniška proga. — (Zgradba nove frančiškanske cerkve v Mariboru) prav dobro napreduje in bode morda še to jesen dospela do strehe. Ako bo naberejo potrebna sredstva, bode se prihodnjo spomlad delo dovršilo. — (Nova železnica.) Te dni se je pregledovala proga za novo železnico iz Maribora na Zeleni travnik, ki se bode menda začela graditi na deželne troške. — (Razstava cerkvene oprave) bode v Mariborskem semenišči v nedeljo, dne 5. t. m. in bode odprta še v ponedeljek in torek — (Politična komedija) na Koroškem, o kateri smo govorili zadnjič v uvodnem članku, je vzbudila v Olovcu živo zanimanje celo v nemških krogih Pojutrišnjem bodemo videli, kako se bode izvršila ta stvar. Poroča se nam, da je nova cesta, okolu katere naj bi se sukala vsa prisiljena slavnost, popolnoma za nič in skoro neporabna in da vozniki tudi zdaj vozijo raje po stari poti in po težavnih .klancih. Novo izpeljana cesta je tako površno izpeljana, da ni besede vredna. Zemlja oe je razbrskala in cesta se je posula s šuto in kamenjem. Ker pa cesta nima nikakega trdnega fundamenta, se kola udirajo in živiua vsled tega še huje trpi nego po stari cesti čez klance. In za tak „Mustenverk" naj se ljudstvo na komando še hvaležno izkazue 1 — (Nezaupnica mestnemu magistratu v Trstu) Finančno ministerstvo je izrazilo mestnemu magistratu Tržaškemu formelno nezau|>uieo. Zaukazalo je namreč, da ima odslej vse davke, davščine in priklade pobirati Tržaška davčna admim stracja in ne več mestni magistrat. V mestih z lastnimi statuti pobirajo navadno magistrati davke, če je torej finančno ministerstv > Tržaškemu magistratu to nalogo odvzelo, imelo je gotovo tehtne razloge, katerih ni težko uganiti. — (Ravnopravnost pri južni železnici.) Tržaška BEdino8tu prijavila pritožbe slovenskih strank, da uradniki južne železnice delajo raznovrstne zapreke pri odpošiljatvab, če je vozni list narejen slovenski, ker se delajo, kakor bi slovenščine ne razumeli ali pa je res ne razumejo. Take nedostatke bi moralo vodstvo južue železu ce v lastuem interesu odpraviti ter zahtevati, da nje uradniki ne delajo nemške ali pa italijanske propagande. Slovenske stranke nai se vselej pritožijo pri postajinem načelniku, če bi pa to ne pomagalo, mtj se pritožno naravnost pri vodstvu. Dalje želi „E ii-nost", da bi se tudi v Trstu dobivali slovenski vozui listi in druge Železnice se tikajoče tiskovine. — (Brezsrčen oče.) Iz Trata odšel je v spomladi v marcu 35letni tovarniški delavec Jožef Mi rtič iz Dvora v Novomeškem okraji, oče pet h nepreskrbljenih otrok, japustivši ženo in otroke, katerim od 15. maja naprej ni dal nikakeršnega poročila več o sebi. Nedavuo umrla je žena in je ostalo ubogih pet sirot v največjem siromaštvu. — (Preganjanje slovanske liturgije v Hrvatski.) V „Hrvatski" pritožuje se neki Zagrebški duhovnik, da je S|>ljetski b skup Nakui zabrunil dvema mladima duhovnikoma služiti sv. mašo v slovanskem jeziku. D>p'snik pristavlja, da je to nad vse značilno v dobi, ko je Rimska kurija z na-tisnenjem hrvatskega misala slovesno dokazala, da škofje ne dobivajo iz Rima ukaza, zatirati slovansko liturgijo. Od kje tedaj ? Konečno naglasa do pisuik — kakor rekoč hrvatski duhovnik! — da mora tako postopanje iako slabo uplivati na vernike in da bodo trpeli v prvi vrsti verski interesi, za katere bi imelo škofom naiveč bit). — Tako „Hrvatska'. Mi pa pravimo, naj bo njen dopisnik vesel, da ni duhovnik Ljubljanske škofije. Križali bi ga brezverca 1 — (Medicinska fakulteta v Zagrebu) Kakor poroča „Obzor" iz zauesljivega vira, namerava hrvatska deže. M »t ■ k > se je rodil v Krakovu dne* 30. julija 1838 1. in že I. 1865 dobil na ondotni slikarski akademiji |>rvo svetimo. Na svetovni razstavi v Parizu I 1867. je dobil za sliko sDrŽavui zbor v Varšavi" prvo nagrado, cesar pa ga je odukuval z Franc Jožr-fovun redom. Izmej mnogih Matejkovih slik so posebno znamenite naslednje: „Alhunist Skudzimoj pri kralju Sigismundu", .Vlr.dislav modri zasede polivki prestol", .Dvorni norec kralja Sigismunda", „Zlružitev Poljakov in Litvancev v Lubliou", „Kralj Ivan Sobi^ski moli pred bitko s Turki" itd. Glede karakteristike, de-tailov, tehnike z hojami in kompozicije je bil Matejko poleg M ssonieria prvi umetnik naše dobe. * (Vojak — meuih.) Pnnc Edvard Schbn-burg, sin podpredsednika gospodske zbornice, bode vstopil v benediktinski samostan. Princ, ki je star 30 let, bil je kapetan v cesarjevi telesni gardi in je izstopil le dm iz svoje sijajne službe, da postane menih * ( M i u i s t e r s k i humor.) Te dni hotela je neka dama izročiti proAnio muusterskemu predsedniku dr Wekerle-tu, ko je imel avdijenčni dan. Priš'a je pa že prepesno, ko je minister ravno odhajal Žalostno stojiala j■* po stojmiicah s prošnjo v roki iu hotela oditi. Minister vpraša jo, ka| želi in ona mu odgovori, da je zamudila avdiienco, da mora toraj čakati do prihodnjega avdnenčnega dneva. „Kdo ve, me li takrat še najde tet u kaj!" odgovoril ie minister, vz»l prošnjo ib se vruii v svojo pisarno, kjer je t-ikoj rešil prošnjo prosilke. * (Svetovna razstava v Chicagu) za-jirla se je dne 30. m m. na slovesen način. Glasovi, da se podaljša do konca tega lota, se torej niso obistinili. * (Upor v kaznilnic.) V kaznilnici v Gnra-tenu nastal je pravi juaveati Upor, kaznenci nečejo mkukega dela opravljati in 8' ustavljajo paznikom z razumi orož|i, tako da je ravnateljstvo poklicalo bataljon vojakov na pomoč. * (Neanommni zaušnici.) V auli Bruseljskega vseučilišča bila je nedavno promocija necega doktorja, pri kateri so nekateri djuki psiknii, ker ii'so priznali, da bi hil dottčnik res iz/ršil svojo nalogo z odliko. Neki navzoči socijalist grajal je tako „anonimno nedostojno obnašanje". Na to ga je udaril bivši dijak dvakrat v obraz, ter mu vrgel svojo vizitko pred boge, rekoč : Tu imate dve ne-unouimni zau*ucu. Vsb'd t-na pri&lb bi bilo do dvoboja, ako bi u« bili na obeh strun h mirili pr jatelji. * (Na grobu soproge) Rutnumski nadpo ročnik Aleksander Draga! i na nrišel je te dni iz Bukurešta v BTerkulove toplice in se je ustrelil na grobu Rvoje soproge. Prenesli so ga umirajočega v zdra\nišk* hotel. Ovenčal je bil poprej grob in dolgo molil ob mem. * (Milo potolaži razburkano morje.) Namestu olja, o katerem je znano, da potolaži viharno morske valove, uporablja se zdaj v to svrho m Inata voda. Ako se razpusti tri odstotke mila v vodi, ima ta tekočina isti usj>eh kakor olje, ob jednem pa je mnogo ceneja in je laglje v kateri koli množini pripraviti jo livu poskusi so se obnesli prav dobro, kakor kažejo poročila mnozih pomorskih kap tauov. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj novembra. Koaliciji nasprotujoči člani poljskega kluba zahtevali so kategorično, naj skliče Ja\vorski klubovo sejo in naj opraviči svoje postopanje. Jaworski odklonil to zahtevo. L) u ti; l i S. novembra. Ako vzprejme cesar demisijo ministerstva, odpotuje grof Taaffe v Miran, kjer misli nekaj časa ostati, potem pa se vrne na lesko, da se posveti upravi svojih posestev. Praga novembra. Policija kontisko-vala včeraj in predvčerajšnjim na grobih raznih čeških rodoljubov večje število vencev, ker so bili napisi na trakovih baje veleizdajski. Lvov 3. novembra. Deželni odbor je sklenil, da se priredi Matejkov pogreb na deželne troške. Budimpešta 3. novembra. Cesar vzpre-jel danes opoludne kneza Windischgraetza v avdijenciji. Zagreb 3. novembra. Pred nekaj dnevi prišla je v vas Kajgane v belovarski županiji komisija, da ekspropi ilra neka zemljišča. Kmetje napadli komisijo, vsled česar se je mej orožniki in kmeti unel pravi boj. Štirje kmeti ubiti, pet orožnikov ranjenih. Na lice mesta došli dve kompaniji vojakov. Prebivalstvo je silno razburjeno. Sofija 3. novembra. Sodišče obsodilo je odgovornega urednika opozicijskega lista „Svo- bođno Slovo" zaradi razžaljenja ministerskcga predsednika Stambulova na osem mesecev težke ječe. Madrid 3. novembra. Vsled shoda v Marzilji, kjer so Francozi izrazili Spancem simpatije, želeč jim dober uspeh v Maroku, bile tukaj velikanske Franciji prijazne manifestacije. Orožniki razgnali demonstrante. Trije orožniki so bili lahko ranjeni, 23 osob je bilo zaprtih. Narodno-gospodarske stvari. — Žrebanje prioritetnih obligacij. Pri žrebanji, ki bo |h vršilo, dne 1. nov. minu 1893 s pri-joriMnmi obligacijami I. in II. izdaje ter izdaje 1. 18U0 železnice nadvojvode Albrehta, izžrebani bo bili: pri XL žrebanii 4°/0 prioritetnih obligacij (I. izdaje) v arebru 65 fttevilk in sicer: 839, 1925, 2501, 4115, 44f>9. 5469, 5602 6003. 6834, 6997. 9504. 9808, 12960. 13297, 14195, 14370, 14389, 14658. 15084, 17290, 18113, 19635, 20090,21702. 21744. 22395, 22629, 24565, 25152, 26861, 27273, 28837, 28851, 31012, 31067, 32056, 32179, 32413, 34340, 34764, 35039, 36130,36211, 36433,36533, 36782, 30923, 37573, 38610, 40919, 41277, 42544, 43764, 43787, 44164, 4664S, 46954, 47313,47325, 47699 48438, 49151, 49175, 49672, 50341. — 2522, 4689, 7773, 9804. 10558, 12065, 13627, 15004, 16131, 17078, 18185, — Pri srebru 2622, 5157, 8361, Pri XXVIII. žrebanti (II. izdaie) v zlatu 90 1156, 1312, 1436, 2620, 4745, 8130, 9832 10709, 12120, 13649, 15220, 16199, 17097, 18431, 5°/B prijuritetuib obligacij številk, in sicer: 260, 310, 1761, 2118 2126, 2419, 2441, 2861, 3799, 4265, 4376, 4610, 5572, 6017, 6071, 6415, 7651, 8616, 8766. 9173, 9360, 9491, 10000. 10091, 10207, 10431, 10543, 10910, 11553, 11696, 11843,12056, 12182, 12814, 13015, 13536,13586, 13941, 14132,14251, 14414,14H34. 15312, 15581, 15605. 15800,15852, 16365, 16507, 16613, 16623,16724, 17151. 17164, 17185, 17453,17539, 18781, 18834, 18842, 18893,19216 Vil žrebaini 4% prioritetnih obligacij v (izdate I. 1890) 25 serij in sicer: 744, 2244, 3083, 3730, 3740, 4627, 6874, 9603, 9621, 9973. tj 10 št a gid. 1000 —. potem Številke: 10866/10870, 13111/13115 14311/14315, 18966/ 18970. 2042620430, 25471/25475, 27606/27610, 31471/31475, 31516/31550, 43111/43115, 44316/ 44320, 49671/49675, 53716/53720, 57871/57875, 59716 59720, t. j. 75 št. a gld.200 —. Izžrebane obl'gaciie bo pfično izplačevati s 1. majem 1894 in sicer 0% prijontetne obbgacije v srebru (1. izdaje) po 300 gld. avntr. velj. 5°/0 prijoritetne obligacije v zlatu (II. izdaje) po 200 gld. v zlatu in 1 „ prijor, obligacije v srebru izdaje I. 1890 po 1 000, oziroma 200 gld. avatr. velj. Z imenovanim obrokom pa tu ti preueba obrekovanje izžrebanih obligacij. _ Darila za „Narodni Dom". I .1 II. iv.lt <*/. i*n j«'«i-i>*l».45 ilrii/.l....., Tn-nesek . . . 12871 gld. 09 kr. Doneski M 0)6860 julij; plu-cali bo : 4 naročniki a 5 gld. "JO gld. — kr. 6 naročnikov a .'i „ 15 „ — „ 7 „ a 2 , 14 „ - „ 20 „ A 1 , 80 „ — „ 9 „ a TO kr. 1 . f>0 , 73 „ 50 „ lil. izkaz, kroninih darov, izročen Ji nivd- nistvu .Slov. Naroda" v dobi od 1. do 15. julija in izkazanih v št. 148.—160. „Slov. Naroda", v zuoaku..... Donesek hrvatsko deputacijo pri vse- sokolski slavnoHti........ Darilo £. dr. G. Gregorina iz Trsta . Doneski za mesce avansi; plačali ho: 4 naročniki a 5 gld. 20 gld. — kr. 6 naročnikov a .'1 „ 15 B — „ 7 , 4 2, 14 „ - „ 20 f * 1 » 80 „ — n 9 . a 50 kr. 4 . 50 . 149 4 82 „ «9 , - * 73 50 IV. izkaz kroninili dar\iv, izročenih uredništvu „Slov. Naroda" od lo. julija : 4 naročniki h 5 gld. '20 gld. — kr. ;> naiočnikov a 3 „ 15 „ — B 7 - « 2 , I* „ — . M m »I - 80 , — „ 9 „ a 60 kr. 4 d 50 _ . - 73 50 V. izkaz kroninili darov, izročenih uredništvu „Slo\. Naroda" od li>. avgusta do 15. septembra in izkazanih v številkah 186.—811. .Slov. Naroda", v ^kupnem znesku........ 21 , 25 , Ppne«m za mesen oktober; p|a.i tali »o: 4 naročniki a 5 gld. 20 gld. — kr. 5 narečni kov a 3 „ 16 . — n 1 " " *J - 14 ■ - ■ 80 , al. 20 „ - „ 9 „ a 50 kr. 4 . 60 . 73 „ 50 Skupaj . . . 13402 ghl. 16 kr. Opomba : Vsem onim, kateri bo na ta ali oni načiu pripomogli k tej, za naše težavno in skromno razmere ogromni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in prošnjo, da blagovolo z nami vstrajati tudi fte saiiaprej, tembolj, ker pride kmalo do zgiadbc ,Narodnega Doma". V Ljubljani, dne 2. novembra 1893. Odbor „Krajcarske družbe". 2nTot7-sl opera! ~W 3V~ Začetek ob '/.S. url avećer. štev. n. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.539. V soboto dne 4. novembra 1898. vil•/. Selithal v Ausiiee, Iichl, Omumloii, Holnograri, Lend-Oaatoin, Zoll na Jezeru, 8teyr, Lino, Mu (lojevice, Plionj, Marijine vare, Kiier, Francov« tare, Karlove vare, l'rutfu, l ii-.i/.il im>, Dunaj via Ainatnttan. Ob 7. url lHi min. nj*ttrt\t osebni vlak r Tri.i/. Pontabel, Peljak, Celovec, Franzeiivfeate, Ljulni.., Dunaj, £es Solztlial v HolnO|iradt Dunaj via Amitctton. Ob 11. tiri min. tfopoludne oanbni vlak t Trbiž, Potitabol, Knljak, Celi.vit, Franuenafeito, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. j>0)>olutlne osobni vlak v Trbii, lloljak, Oeloveo, SoluoRrail, ].i'inl-1 i.ist.'iii, Zeli na jeieru, Inomoat, llre^rnio, Ourib, Oonavo, Pariš, Lino, Iacbl, Ilmlejovico, 1'lzenj, Marijiue vare, Efter, Vrancove vare, Karlove vare, Prntfu, Draiilauo, Dunaj via Amstotten, Prihod V LJubljano (ju^, kol.). Ob S. uri Sli min. »futrat osulmi vlak a Dunaja via Amstotten, Drai-dnn, l'r.iui-, Kranoovih vnrov, Karlovih vnrov, Kuru, Marijinili varov, PUnja, Budojuvic, Solno^rada, 1.....■.», Stevrn, Iiclila, Omundona, /..-lin na jozuru, Lend-U-astoina, Ljubno^a, lloljaka, Oelovoa, Franaensfoste, Trbiia. Ob 11. uri V7 min. itopoluifn« osebni vlak ■ Dunaja via Amstetton, Drašdall, 1'rano, Fraucovili varov, Karlovih varov, Etfra, Marljiuih varov, 1'lznja, lludejovio, Solno^raila, laohla, Omuniltma, l.nic.i, Ktoyra-Parisa, Oeueve, Curihu, BroKiiico, /ella na jezeru, Lend-Oaiteina, lno, nioita, I.mini.Celovca, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri .">.'( min. jtofHtludn^ oaobni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeate, Pontabla, Trbiža. Ob V. uri 27 min. tvrrer oiebni vlak s Dunaja, Ljubno^a, Beljaka, Golovca, Poutabla, Trbiia. Odhod lz LJubljano (juž. kol.). Ob 6. uri lili min. tfutrn) v Kocovje. ,, /J || i nt „ o; i< • I ii> I ii ■■ „ „ „ 0. „ lO nrrrrr „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri 10 min. %)utraj iz Kočevja. /Hipul liri lf „ „ S. Ob 7. n »■ n O. n M*. ob a. n It „ 6. 40 Odhod lz LJubljano (drž. kolj. Kii IS min. sjutrnj v Kamnik. , Oli „ jmpolutlue „ „ „ SO „ x r<-rrr „ „ ., IO „ zvrčrr „ „ (meseca oktobra ob nedeljah in ]■ r ,/iiikili i Prihod v LJubljano (drl. kol.). uri SI min. zjutrn) iz Kamnika, (12_238) „ IS „ i>tuitn* „ ,, ,, 20 ,, zrerfr ,, ,, ,, SS ,, tvt-rrr || ,, (moaooa oktobra oh nedeljah in praznikih.) dntS 3 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 96 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 96 „ Avstrijska zlata r.nta....... 118 „ Avstrijska kronska renta 4"/0..... 95 „ Ogersita zlat* renta 4°/0...... 114 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 92 „ Avatro-ogerBke bančne delnico .... H93 9 Kreditne delnice......... 331 „ London vista. . . ,....... 127 „ NemAki drž. bankovci za 100 mark . . 62 , 20 mark............ 12 , 20 frankov . . . ,....... 10 !a Italijanski bankovci........ 44 , C. kr. cekini........... 6 „ kr. 45 30 9f> 80 85 95 BO , 50 , n1/.. 10 n 02 . Prodaja knjig. Jutri popoludne ob 3. uri prodajale se bodo (H0f>) knjige pokojnega Frana Gestrina na Poljanski cesti hiš. štev. 17. Tovarniška inlogu 1033 i šivalnih strojev in \ velocipedov 4 \ IVAN JAX \ v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. L -H Ceniki zaBtonj in poštnine prosto. K- ^ TMAR-SV za vsake vrste razsvetljevanja! Namizne svetilke, meto svetlite, lestenci, stenske svetilke, svetilnice in laterne, svetilke s podstavkom in na stebrih s čipkastim senčilom. Največja fabrikacija palilnikov. 003-4) Petrolejski palilnik s svetilno močjo 4 do 130 sveč. R. DITMAR. g. in kr, priv. tovarna svetilk na Dunaji, ITI., Erdbergstrasse 23, 25, 27 in III., Schwalbengasse 2, 3, 4. Ditmar-svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami. Izdajatelj m odgovorni urednik: Joti p Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".