Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek do vključno 11. 2. 2020. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnim počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si TEDNIK Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS V Štajerski Ptuj, petek, 20. decembra 2019 Letnik LXXII • št. 98 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Božični TV-spored Najboljši filmi in risanke za najlepše praznike! Ptuj • Javna skrivnost, o kateri vsi vse vedo, ukrepa pa nihče V mestu se droga prodaja kot bomboni Razpravo o drogah je odprl predstavnik četrtne skupnosti (ČS) Ljudski vrt Franc Gojčič. Zanimalo gaje, ali policisti v okolici šol izvajajo kakšen nadzor nad razpečevanjem droge. Pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Andrej Karbaje dejal, da policisti v civilu opravljajo prikrite nadzore. Po besedah Karbe so letos začeli poostreno izvajati nadzor v gostinskem lokalu Saš bar v spodnjem delu poslovnega centra Domino na Trstenjakovi ulici. Več na strani 3. Aktualno Podravje • Božičnice ponekod rekordne, drugod brez njih O Stran 2 Politika Podravje • Rešili preplačila izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka O Stran 5 Podravje Ptuj^ Hiške na Mestnem trgu ostale zaprte O Stran 5 Aktualno Ptuj^ GP Drava od občine terja 1,2 milijona evrov O Stran 3 v Sport Športnik leta • Eminenten nabor Foto: Črtomir Goznik O Stran 17 Ob izgradnji avtoceste številne težave • Domačine je strah živeti v lastnih hišah o Strani 6 in 7 Destrnik • Občani bodo plačevali tudi za nepozidana stavbna zemljišča o Strani 8 in 9 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. 2 Štajerski Aktualno petek • 20. decembra 2019 Podravje, Slovenija • Božičnice in nagrade za uspešnost v podjetjih Ponekod rekordne, drugod (spet) brez njih Časov, ko je bila božičnica pravzaprav obvezen dodatek v decembrsko denarnico zaposlenih, že dolgo ni več. Kljub temu kar nekaj slovenskih podjetij (zlasti v dejavnosti farmacije) svojim delavcem izplačuje za marsikoga izjemno visoke božičnice, poleg tega so deležni tudi nagrad za uspešnost poslovanja. V večini podjetij, kjer božičnico še izplačujejo, je ta bolj kot ne simbolična. Ni pa malo tistih, kjer božičnice sploh ni. Foto: Reuters/ M24 Najvišje božičnice letos Lek 1.350 evrov Kot vsako leto med »bogatejšimi izplačili«izstopajo tudi farmacevti. V Leku so ob novembrski plači 13. decembra izplačali 1.350 evrov bruto božičnice, kar nanese 20 evrov več kot lani. Zraven božičnice je v skladu z Lekovo kolektivno pogodbo urejeno tudi izplačilo za uspešnost, ki se obračunava glede na dejanski doprinos zaposlenega in uspešnost družbe. Izplačilo nagrade za poslovno uspešnost se izvede v začetku leta. Gen-I 1.712,11 evra Zaposleni so prejeli plačilo v višini zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, kar znaša bruto 1.712,11 evra, neto izplačilo pa 1.333,73 evra. GEN-I redno nagrajuje zaposlene v primeru poslovne uspešnosti, in sicer v prvi polovici leta, po znanih rezultatih poslovanja. Krka 1.700 evrov Zaposleni so 19. decembra prejeli božičnico v znesku 1.700 evrov bruto, kar je skoraj 400 evrov več kot lani. Višina bruto izplačilaje za vse sodelavce enaka, pri čemer se upošteva njihova prisotnost na delovnem mestu. Dvakrat letno tudi nagradijo vse zaposlene, z izjemo članov uprave. NKBM 1.142 evrov V NKBM bodo izplačali 1.142 evrov bruto božičnice, kar je 223 evrov bruto več kot lani. Enkrat letno izplačujejo tudi nagrade za uspešnost. Telekom Slovenije 1.200 evrov V Telekomu Slovenije bodo tako kot lani izplačali božičnico v višini 70 % zadnje znane povprečne bruto mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, kije znašala okoli 1.700 evrov. Tako bo bruto božičnica okoli 1.190 evrov bruto. »Morebitno izplačilo dela plače za poslovno uspešnost (13. plača) pa je vezano na preseganje zastavljenih ciljev za leto 2019,« so še dodali. Petrol 1.300 evrov bruto V Petrolu so 13. decembra na podlagi dobrih poslovnih rezultatov vsem zaposlenim v Sloveniji izplačali nagrado za poslovno uspešnost v višini 1.300 evrov bruto na zaposlenega, kar je 8 % višja nagrada v primerjavi z lanskim letom. ' * „-* ¡Sv V nekaterih podjetjih pa se lahko, čeprav so ostali brez božičnice, nadejajo t. i. 13. plače oz. nagrade za uspešnost poslovanja, ki pa jo zaposleni v največ primerih prejmejo januarja naslednjega leta. V Lidlu 410 evrov V Lidlu Slovenija so decembra izplačali nagrado za poslovno uspešnost v višini 410 evrov bruto. »Skupno bomo zaposlenim namenili več kot pol milijona evrov. Znesek nagrade za zaposlenega je višji, kot je lani znašala božičnica, in sicer za kar 55 %, in se glede na delovno mesto ne razlikuje,« so ob tem pristavili. Hofer - 240 evrov „Poleg nadpovprečnega plačila v trgovski panogi se pri podjetju Hofer trudimo za motiviranje naših sodelavcev tudi z izplačilom nagrade iz naslova poslovne uspešnosti. V letošnjem letu bomo več kot 1.900 sodelavcem ob koncu leta izplačali nagrado v vrednosti 240 evrov bruto. Izpostavljamo še, da pri nas na višino nagrade ne vpliva morebitna odsotnost z dela, npr. iz naslova bolniškega dopusta," so pojasnili iz podjetja Hofer. Mlekarska zadruga Ptuj - božičnica v višini ene plače Za Mlekarsko zadrugo Ptuj je uspešno leto, zato bo sedem zaposlenih v decembru prejelo božičnico v višini ene bruto plače. Kot je povedal direktor Janko Petrovič, jim je uspelo realizirati zastavljene cilje, poslovanje je bilo odlično, zato božičnica bo. Perutnina Ptuj -nagrada za poslovno uspešnost Perutnina Ptuj bo sodelavcem konec leta izplačala nagrado za poslovno uspešnost, ki bo po primerjavi bruto zneskov za 29 odstotkov višja kot v lanskem letu. Mercator - 200 evrov Tudi zaposleni v Mrecatorju so 13. decembra že prejeli božičnico v višini 200 evrov bruto (neto vrednost bo izplačana v denarju). r i r 1 v• v • »v* • ELES - bozicnica v višini minimalne plače Znesek božičnice še ni znan, se pa lahko ob uspešnem poslovanju izplača božičnica, kot jo določi direktor, in sicer najmanj v višini minimalne plače, ki je trenutno 886,63 evra bruto. Lani so zaposleni prejeli 969 evrov. V DEM - nagrada za poslovno uspešnost 645 evrov V skladu z veljavno kolektivno pogodbo bo zaposlenim Dravskih elektrarnah Maribor izplačana poslovna uspešnost za leto 2019 v višini 645 evrov bruto. V Komunalnem podjetju Ormož se po besedah direktorice Pavle Majcen glede denarnega nagraje- vanja zaposlenih ob koncu leta še niso odločili. V kidričevskem Boxmarku so izplačali nagrado za delovno uspešnost, in sicer od le nekaj evrov navzgor, upoštevaojoč število od-delanih delovnih dni. V bistriški skupini Impol božič-nica letos znaša 500 evrov neto, izplačali bodo tudi delovno uspešnost. Tudi v skupini TUŠ bodo zaposleni prejeli božičnice, enako tudi v Komunali Slovenska Bistrica, vendar zneskov niso razkrili. Brez božičnic letos tudi v Talumu Med podjetji, ki letos ne bodo oz. niso nagradila zaposlenih, je -precej presenetljivo - kidričevski aliminijski gigant Talum. „Razme-re v aluminijski industriji ostajajo še naprej nepredvidljive, hkrati pa se je gospodarska aktivnost začela upočasnjevati. Ocenjujemo, da bomo poslovno leto sicer končali s pozitivnim poslovnim izidom, vendar nam ne bo uspelo realizirati zastavljenih ciljev. Izplačil zaposlenim v obliki božičnice in 13. plače konec leta tako ni predvidenih," so pojasnili v službi za odnose z javnostmi. Prav tako so brez božičnice ali nagrade za uspešnost ostali zaposleni v Sparu Slovenija; so pa njihovi otroci prejeli Miklavžev paket presenečenja. Tudi v občinskem podjetju Javne službe Ptuj, Mestnem gledališču Ptuj in Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj božičnice za zaposlene ne bo. »Morebitno izplačilo dela plače za poslovno uspešnost (13. plača) pa je vezano na preseganje zastavljenih ciljev za leto 2019,« so pojasnili. Podobno velja tudi za zaposlene v NLB, kjer so še dodali, da je morebitna nagrada za delovno uspešnost odvisna od posameznikove delovne uspešnosti, zato ni za vse enaka. SM, DK, MZ, MV, MH, SD Spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč bodo v javno obravnavo poslali v začetku prihodnjega leta, sledi medresorsko usklajevanje, ki po oceni ministra »najbrž ne bo čisto preprosto«, predvidoma do konca leta 2020 pa potrjevanje v državnem zboru. Cilj je pohitriti izplačilo pomoči občinam. Trenutno namreč v primeru naravne nesreče vlada najprej čaka na oceno škode. Šele ko se z oceno škode seznani ministrski zbor, je na ministrstvu za okolje, da v treh mesecih pripravi program sanacije. Akontacija občinam bi se tudi vračala Sedaj želi ministrstvo zakonodajo spremeniti tako, da bi lahko država dala akontacijo občinam že pred končno oceno škode. »Na podlagi delnega programa sanacije bi dali občinam pomoč vnaprej, kasneje pa bi glede na končno oceno in končni program sanacije še doplačali oz. bi občine del tega vrnile,« je pojasnil. V zvezi z naslavljanjem škode po naravnih nesrečah pa bo vlada že ta teden obravnavala tudi spremembo zakona o vodah. Z njo naj bi določili, da bo imela direkcija za vode na vodnem skladu postavko za intervencije. »S predlaganim ukrepom bo občinam zagotovljena možnost za dodatno zadolževanje za izvedbo investicij, torej nov vir, kamor lahko uvrščamo tudi odpravo posledic naravnih nesreč na premoženju občin,« je dejal. Gre za povečanje obsega za odplačilo glavnice in obresti letno za okoli 20 milijonov evrov. (sta) Spoštovani občanke in občani, vljudno vabljeni na osrednjo slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti R Slovenije v nedeljo, 22. 12. 2019, ob 18. uri v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Praznujmo povezani in enotni. Nuška Gajšex, županja Mestne občine Ptuj Slovenija, Podravje • Hitrejša pomoč občinam ob naravnih nesrečah Akontacije pred končno oceno škode Na ministrstvu za okolje in prostor pripravljajo spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč na način, da bi v primeru takih nesreč občinam lahko hitreje zagotovili finančno pomoč. Spremembe bodo v javno razpravo poslali v začetku prihodnjega leta, je v DZ napovedal minister za okolje in prostor Simon Zajc. petek • 20. decembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Javna skrivnost, o kateri vsi vse vedo, ukrepa pa nihče Na Ptuju se droga prodaja kot bomboni Člani varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj so na redni decembrski seji med drugim govorili o prisotnosti alkohola in drog v lokalnem okolju, zlasti pri mladostnikih. Razpravo o drogah je odprl predstavnik četrtne skupnosti (ČS) Ljudski vrt Franc Gojčič. Zanimalo ga je, ali policisti v okolici šol izvajajo kakšen nadzor nad razpečevanjem droge. Pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Andrej Karba je dejal, da policisti v civilu opravljajo prikrite nadzore. Po besedah Karbe so letos začeli poostreno izvajati nadzor v gostinskem lokalu Saš bar v spodnjem delu poslovnega centra Domino na Trstenjakovi ulici. Minulo soboto so ugotovili kršitve, pravno in odgovorno osebo pa tudi kaznovali z globama v višini 4.000 in 800 evrov. Vsi vedo za lokal, kjer mladoletnim točijo alkohol Luka Žižek, učitelj na OŠ Ljudski vrt in mestni svetnik, je spomnil na javno skrivnost, ki velja med mladimi na Ptuju: „Če kje, potem lahko mladoletni, ne samo dijaki, temveč tudi osnovnošolci, alkohol dobijo v Saš baru. Pred nekaj dnevi sem dobil informacijo, ki seveda ni preverjena. Bilo naj bi tako, da bi za točilnim pultom bilo možno dobiti tudi drogo, med drugim najbolj uporabljano marihuano. Zato vlju- Kokain naj bi kupovali osnovnošolci, policija nc ukrepa... Doris Kujavec, ki je v varnostnem sosvetu predstavnica mladinskega sveta MO Ptuj, je povedala, daje slišala govorice, za katere sicer ne ve, koliko držijo, a da naj bi osmošolec v lokalu videl svoje vrstnike kupovati kokain. „To se mi zdi pa že zelo resna obtožba," je poudarila, ob njenih besedah so se vsi navzoči v sejni sobi zdrznili. „Osmi razred?!" Policist Karba je slišano komentiral takole: „Na podlagi anonimnih prijav ne moremo posredovati. Potrebujemo priče, da si pridobimo odredbo sodišča za hišno preiskavo." Kujavčeva je dejala, da od mladostnikov, dejansko otrok, ne morejo pričakovati, da bodo vse to uradno prijavili in šli policiji za pričo. „Že zaradi tega, ker se teh ljudi (preprodajalcev, op. a.) bojijo." Predstavnica ČS Spuhlja in mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn je nato spraševala, ali lahko policija v lokalu izvede racijo ali skriti nakup. „Skriti nakup je prikrito preiskovalno dejanje, za katerega prav tako potrebujemo odobritev. Če se bo kdo odločil, da bo naša priča, mora biti njegova identiteta navedena v predlogu za preiskavo, ki ga podamo sodišču. V nadaljnjem postopku je kot priča zaščiten in anonimen, preiskovanec ne bo vedel, kdo je podal prijavo." Luka Žižek (prvi na fotografiji) kot osnovnošolski učitelj zagotovo dobro pozna navade mladostnikov na Ptuju. dno prosim, naj se na lokaciji izvajajo redni nadzori ali racije.« Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je Žižka dopolnila z besedami, da so o tem na občino dobili anonim-ko, ki jo je kot uradno prijavo podala na Policijo. Kolobarjenje s podjetji, ljudje isti Karba je ponovil, da v lokalu izvajajo nadzore, tudi vsakodnevno. „S prve roke vam lahko povem, da smo jih opozorili, naj prenehajo s temi praksami, v nasprotnem primeru se bomo povezali s Fursom. Če bodo evidentirane kršitve in če bodo za to na voljo zakonske podlage, lahko pride tudi do zaprtja lokala. Nadaljnji nadzori v lokalu so predvideni. Predvidevali smo, da če bomo lokal poostreno nadzirali, da se bo stanje izboljšalo. Pa se je celo poslabšalo," je poudaril Kar-ba. Dodal je, da se je v lokalu tudi zamenjal najemnik, a da se z novim bojda ni nič spremenilo, kvečjemu še poslabšalo. Direktor Centra interesnih dejavnosti (CID) Aleksander Kraner je poudaril, da se samo menjujejo imena najemnikov, ljudje pa so enaki. „Mi smo sosedje tega loka- Pomočnik komandirja PP Ptuj Andrej Karba la, dogajanje nam je vsakodnevno na očeh. Verjamem, da ste najemnika lokala kaznovali. Ampak očitno se te pravne osebe menju-jejo tako hitro, da jim ni možno niti slediti oz. ni učinka. To situacijo bi po mojem mnenju res moral rešiti Furs. Izgleda bizarno: zakon kršijo pri belem dnevu, non stop." Županja: „Evidentno je, da se krši vse po spisku" „To ni niti javna skrivnost, vsi vse o tem vemo, nimamo pa vzvoda, da to preprečimo. Izpademo bedaki, ker sem nam pred očmi dogajajo kršitve, učinkovitega ukrepa pa ni. Potrebna bo večja aktivacija nadzornih organov z vključitvijo Fursa," je razmišljala županja. Karba je pripomnil, da v lokalu ne izdajajo računov: »Gostje naj bi jim v lokalu povedali, da so popivali eno uro, računa niso dobili. Furs smo že pozvali k ukrepanju. Najbolj idealno bi bilo, če bi spremenili zakonodajo in bi lahko lokal po dveh ali treh ugotovljenih kršitvah zaprli. A do tega bo še dolga pot.« V CID iz šanka kradli pijače Direktor CID Aleksander Kraner je na seji predstavil tudi pravila in hišni red mladinskega centra v zvezi s prisotnostjo alkohola. „Pijanih mladostnikov, ki prihajajo k nam, v CID ne spustimo. Tudi če jim uspe alkohol pretihotapiti, jih napotimo iz naših prostorov, v skrajnih primerih kličemo redarsko službo, redkeje policijo. Če imajo v žepu še kakšen evro, gredo mladostniki v Saš bar, če denarja nimajo, pa v park. Zgodilo se nam je že, da so nam v CID-u mladi v šanku v času dogodka kradli pijačo. Takrat sem bil jaz skoraj obravnavan kot kriminalec, ker sem zaklenil vrata in jih nisem spustil iz prostora ter tatvino prijavil. Očitali so mi, da sem omejeval svobodo gibanja mladoletnim osebam, kar je sicer bilo res. Ampak glejte paradoks: pijana mladina, s polnimi nahrbtniki ukradenega alkohola, na koncu pa bi obravnavali mene ..." Kraner je v razpravi omenil še zasvinjanost parka pred lokalom Saš bar (reče se mu županov park, op. a.). „Po vsakem koncu tedna je v lokalu vse pobruhano, razbito, koši potrgani. Od najemnika lokala bi vsaj pričakoval, da kaj počisti, saj verjetno marsikaj od naštetega naredijo njegovi gostje." Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Nad, občino še ena tožba Gradbeno podjetje Drava Ptuj od mestne občine terja 1,2 milijona evrov Gradbeno podjetje (GP) Drava Ptuj je zoper mestno občino (MO) Ptuj vložilo tožbo v znesku blizu 1,2 milijona evrov. V času županovanja Mirana Sen-čarja je podjetje Drava Ptuj, ki ga vodi Sašo Kovačec, na Ptuju kar precej gradilo. Na Ormoški cesti so bili izvajalec gradnje bencinskega servisa OMV, nove prodajalne Eurospin in prve ptujske poslovalnice priljubljene restavracije s hitro prehrano McDonalds. V bližini šolskega centra in blokovskega naselja (Volkmerjeva ulica) so gradili poslovalnico za nemško trgovsko verigo Lidl, ob njej pa še stanovanjski blok. Dogovor z MO Ptuj naj bi bil, da bo podjetje za vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo na Volk- merjevi dobilo povrnjene stroške. Spor med MO Ptuj in GP Draua Ptuj je nastal zaradi nesporazumov pri vlaganjih v komunalno in cestno infiastrukturo na tako imenovani lokaciji Marof. Foto: Črtomir Goznik Ker se to ni realiziralo, sedaj GP Drava denar od občine terja po sodni poti. „Zahtevajo povrnitev vlaganj v domnevno gospodarsko infrastrukturo ob izgradnji trgovskega objekta Marof, vračilo komunalnega prispevka ter odškodnino zaradi zatrjevanega zmanjšanja bonitetne ocene in zatrjevane krnitve ugleda in dobrega imena. Napoteni smo bili na mediacijo, zato vam v interesu postopka ne moremo podati nobenih nadaljnjih informacij," so povedali na MO Ptuj. V podjetju Drava spora z občino za zdaj ne želijo komentirati. MZ 4 Štajerski Podravje petek • 20. decembra 2019 Ptuj • Dolg spisek želja bolnišnične opreme Anestezijski aparati Septembra letos je ptujska bolnišnica objavila javno naročilo za nabavo dveh novih naprav za anestezijo in reanima-cijo. Sledil je podpis pogodbe z izbranim ponudnikom, ki je prav minuli teden nove aparature tudi predal. Na ta način so posodobili pomemben del bolnišnične opreme, čaka pa še jih kar nekaj dela na tem področju. Foto: CG Dva anestezijska aparata, ki sta nadomestila stara in dotrajana, so v ptujski bolnišnici minuli teden že prevzeli. Pogodbo za dobavo dveh anestezijskih aparatov z EKG-monitorjem je Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, po uspešno izpeljanem razpisu, sredi novembra sklenila s podjetjem Drager Slovenija. Kot edini ponudnik so podali ponudbo za nabavo dveh naprav v vrednosti 79.897 evrov. Predmet pogodbe je dobava naprav, pa tudi njen zagon in šolanje naročnikovega osebja. Direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah je vesela, da jim je tik pred koncem leta uspelo realizirati še eno pomembno investicijo. Novi pridobitvi so prevzeli minuli teden. Regijska bolnišnica, ki skrbi za okrog 120.000 prebivalcev Spodnjega Podravja, bi sicer potrebovala še kar nekaj opreme. Številne aparature kar kličejo po zamenjavi, realizacija pa je seveda v največji meri odvisna od razpoložljivih sredstev. Zdaj so uspešno nadomestili dva zelo stara anestezijska aparata, nujno pa bi potrebovali še urinski analizator, rentgenski aparat in cev za CT-aparat. „Kar nekaj opreme je stare in dotrajane. Prioriteta je urinski analizator za laboratorij, ki stane okrog 80.000 evrov, imamo tudi predračun za rentgenski aparat v vrednosti 530.000 evrov. Oboje potrebujemo nujno, oprema, ki jo uporabljamo, namreč ne ustreza več standardom, tehnološko je iztrošena in nepopravljiva. Oboje bomo morali kupiti naslednje leto, da bomo sploh lahko nemoteno delovali naprej. Upamo seveda, da nam bo ministrstvo za zdravje pomagalo, če ne bo šlo drugače, pa bomo najeli kredit," pojasnjuje direktorica ptujske bolnišnice. Nujno potrebujejo še cev za CT-aparat. Ta je sicer bil kupljen leta 2017, a ker je cev potrošna oprema, bi za novo zdaj potrebovali 135.000 evrov. „Na ministrstvo za zdravje bomo poslali predloge za sofinanciranje. Upamo, da nam bodo pomagali rešiti vsaj te akutne probleme," še dodaja Užmahova. Na listi potreb in želja pa so še travmatološka miza, dva sterilizatorja, nekaj medicinske opreme, ki je manjše vrednosti, a je potrebna v večjih količinah itn. Tudi bolnišnični prostori kličejo po obnovi. Računajo, da bodo na nekaterih oddelkih začeli z zamenjavo tal. V prihodnjem letu jih očitno čaka še veliko dela. Dženana Kmetec Destrnik • Skupno odprtje več cestnih odsekov Cesta na Ločkem Vrhu Občina Destrnik je letos 180.000 proračunskih evrov namenila za obnove cest, mostov in sanacijo plazu. Na Ločkem Vrhu je bil del 600 metrov dolge trase še makadamski in zelo ozek; cesto so zdaj v celoti razširili na 3,5 metra in jo asfaltirali oziroma preplastili, predtem pa položili vodovodne cevi, optiko, vaščani so dobili novo transformatorsko postajo in javno razsvetljavo. Zaradi pomanjkanja denarja so se letos lotili le obnove najnujnejših odsekov, poleg Ločkega Vrha so to bile še ceste v Drstelji, Gomilcih in Doliču, na občini Destrnik pa so se odločili, da ne bodo odpirali vsake posebej, ampak je bila slovesnost na Ločkem Vrhu namenjena vsem investicijam v cestno infrastrukturo. Prenovljeno cesto je blagoslovil župnik Jože Škofič iz župnije sv. Urbana, trak pa je župan Franc Pukšič prerezal v družbi najmlajših prebivalcev Ločkega Vrha. SD Foto: SD Na Ločkem Vrhu so dobili 600 metrov prenovljene ceste z novo transformatorsko postajo, vodovodom, optiko in javno razsvetljavo. Podravje • Silosi, skladiščne hale, hladilnice Zavod za blagovne rezerve prodal bencinsko Zavod RS za blagovne rezerve v Podravju razpolaga z več nepremičninami. Do nedavnega je bil v lasti zavoda tudi bencinski servis v Majšperku, ki gaje odkupil Petrol. Sicer pa je Za vod RS za blagovne rezerve lastnik ali solastnik nepremičnin, namenjenih skladiščenju blaga na 47 lokacijah po Sloveniji. Več teh je tudi v Podravju. V Ormožu je Zavod solastnik silosa za sladkor, v katerem je skladiščen sladkor, ki je last Zavoda. V Slovenski Bistrici je Zavod lastnik dela skladišča in osmih rezervoarjev za olje v okviru tovarne olja Gea. V rezervoarjih za olje so skladiščene zaloge olja, tudi last Zavoda, skladišče pa se oddaja v najem. Na Ptuju je Zavod lastnik dela hladilnice v okviru Perutnine Ptuj, ki ga Zavod oddaja v najem. V Slovenji vasi je Zavod lastnik dveh skladiščnih hal, v katerih je več najemnikov. Prodaje teh nepremičnin Zavod trenutno ne načrtuje. Stroški vzdrževanja teh skladišč so v letu 2018 znašali 36.500 evrov. Osem skladišč upravlja sam, preostala pa so v upravljanju poslovnih partnerjev. Stroški vzdrževanja vseh nepremičnin Zavoda so v letu 2018 znašali 3,35 milijona evrov, letni prihodki od najemnin in skla- Foto: Mojca Vtič Petrol je postal lastnik bencinske črpalke v Majšperku, z informacijami o obnovi pa so v največji slovenski energetski družbi izjemno skopi. diščenja pa znašajo okrog pol milijona evrov. Zavod oddaja v najem tiste nepremičnine, ki jih za skladiščenje lastnega blaga ne potrebuje, glede prodaje pa so odgovorili: »Seznam Petrol že prenavlja v Majšperku Glede prenove bencinskega servisa so na Petrolu skopi z informacijami. Odgovorili so zgolj, da obnova bencinskega servisa Majšperk poteka v skladu z zastavljeno časovnico in je trenutno v fazi projektiranja. »Kar se tiče obsega obnove, lahko v tem trenutku potrdimo samo to, da bo vključevala obnovo prodajalne ter dograditev nadstrešnice nad točilnimi aparati.« potencialnih nepremičnin za prodajo ima oznako tajnosti. Če se Zavod odloči za prodajo neke nepremičnine, izvede javen in transparenten postopek.« Zavod RS za blagovne rezerve upravlja z državnimi blagovnimi rezervami ter obveznimi rezervami nafte in njenih derivatov. Program oblikovanja enih in drugih rezerv določi vlada. Oboje pa mora biti na razpolago za potrebe osnovne preskrbe v primeru: večjih motenj in nestabilnosti na trgu, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega, v vojni. Tako zavod med drugim skladišči žita, testenine, riž, rž, mleko in mlečne izdelke, olje, sol, sladkor in vodo, zaloge mesa pa ima zagotovljene pri rejcih, s katerimi ima podpisane zaloge. V zaloge državnih blagovnih rezerv so vključene tudi zaloge zdravil ter veterinarska zdravila za zdravljenje nujnih stanj pri živalih, pomembnih za prehrano ljudi. Med obvezne rezerve sodijo še energenti, ki pa so namenjeni nemotenemu delovanju Slovenske vojske, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Policije v izrednem in vojnem stanju. Mojca Vtič Makole • Pošta odprta le dve uri dnevno Za poštne storitve pričakujejo pomoč občine Pošta Slovenije v Makolah že več let išče pogodbenika, ki bi poleg svoje osnovne dejavnosti opravljal še poštne storitve. Interes je sedaj pokazal Zavod Ma-kole. Ker sama poštna dejavnost po besedah Bena Toplaka iz omenjenega zavoda ni ekonomsko vzdržna, načrtujejo ustanovitev turistično informativnega centra (TIC), za financiranje pa so zaprosili občino. Poštni sistem se v Sloveniji spreminja že nekaj let, prve tri pošte je Pošta Slovenije preoblikovali že leta 2012. Od takrat pa do danes je bilo preoblikovanih že več kot 140 pošt, ki sedaj poslujejo kot pogodbene pošte. Želja po pogodbeni pošti je tudi v Makolah. A ker do sedaj zanimanja ni bilo, Pošta pa makolske poslovalnice ne more zapreti, saj gre za občinsko pošto, se je ta ohranila. Se je pa v teh nekaj letih drastično spremenil odpiralni čas, tako je v Makolah pošta odprta le še dve uri dnevno, in sicer trikrat na teden dopoldan in dvakrat popoldan. Torej če želijo občani Makol, ki ne ulovijo teh dveh ur delovnega časa, še isti dan prevzeti ali oddati pisemsko pošiljko, se morajo odpeljati v devet kilometrov oddaljene Poljčane. Daljši delovni čas pošte in s tem boljšo dostopnost poštnih storitev naj bi zagotavljala pogodbena pošta. Kot omenjeno, se za prevzem zanima Zavod za izobraževanje, šport, kulturo in turizem Ma-kole. »Ker je pošta kot taka finančno nerentabilna, mi vidimo pošto samo v projektu, ki ima še dodatne vsebine. Prostori, v katerih deluje pošta, bi ohranili poštno dejavnost, ob tem pa bi uredili še prostore za Zavod in turistično informativni center,« je idejo predstavil Beno Toplak. Zakaj jo je predstavil občini oziroma občinskemu svetu na proračunski seji? »Zavod ne želi od občine ničesar za delovanje pošte, želimo pa sofinanciranje delovanja TIC,« je pojasnil Toplak. Svetnik Andrej Gaberc je glede na povedano vprašal, kakšno naj bi bilo finančno breme občine? »Da bi lahko delovali, bi potrebovali približno 3.600 evrov na letni ravni. Ne iščemo tople vode, samo sistem, ki bi deloval,« je odgovoril. Ali bo občina sofinancirala delovanje TIC in s tem posledično tudi pošte, je za zdaj še preuranjeno govoriti, je dejal direktor občinske uprave Igor Erker. »Ključno je, da se najprej gospod Toplak dogovori s Pošto Slovenije, da občina prejme uradne informacije glede dogovora, stroškov, vsebine TIC ... Sedaj je še veliko nedorečenih zadev. Je pa odločitev glede financiranja na strani župana in občinskega sveta,« je še dodal Erker. Mojca Vtič Foto: Milan Sternad Zavod Ma-kole želi postati pogodbenik Pošte Slovenije, a le ob podpori občine. petek • 20. decembra 2019 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Praznični december brez ponudnikov Hiške na Mestnem trgu ostale zaprte Krepko smo že zakorakali v drugo polovico decembra, najbolj prazničnega meseca v letu. Lepo okrašeno mestno jedro in drsališče dejansko popoldneve, predvsem ob koncih tedna, dodobra napolnijo nov tržnični prostor. Je pa zato toliko bolj prazen Mestni trg. Ne samo, da ni obiskovalcev, tudi prodajne hiše samevajo, saj ni niti ponudnikov. Dogajanje se je izpred Mestne hiše letos preselilo na tržnico. Je to razlog, da pred občino ni želel prodajati skorajda nihče? Zakaj je tako, smo preverili pri odgovornih - na Zavodu za turizem Ptuj: »Ker je glavnina dogajanja Ptujske pravljice na mestni tržnici, smo se v Zavodu sprva odločili, da oddamo na Mestnem trgu le eno hiško, z razlogom, da omogočimo gostincu pokritje vseh stroškov, vzporedno pa, da zagotovimo ponudbo v središču mesta. Minuli konec tedna in v preteklih dneh smo opazili, da so ljudje toplo sprejeli ponudbo pred Mestno hišo. Iz tega razloga smo se odločili, da ponudbo razširimo," pojasnjuje Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Pisna ponudba 14 ponudnikom za brezplačen najem brez odziva Najprej so zadeve reševali telefonsko in vabili potencialne ponudnike, nato so povabilo za brezplačen najem hiške z vso pripadajočo infrastrukturo naslovili še pisno na 14 poslovnih partnerjev, s katerimi so v preteklosti že sodelovali. A odziva ni bilo. Kar ob dejstvu, da je najem hiške pred Mestno hišo brezplačen, preseneča. Nagovarjali so gostince, vinogradnike, vse, ki bi lahko popestrili kulinarično ponudbo v najstarejšem slovenskem mestu. Povabilo za sodelovanje so nato pred nekaj dnevi objavili še na spletni in facebook strani Zavoda ter na ta način skušali privabiti ponudnike iz širše regije. „Javilo se jih je več, pravkar potekajo zaključni pogovori z dvema ponudnikoma in pričakujemo, da se bosta pridružila v mestu v tem tednu," ugotavlja direktorica. A kot dodaja, obstaja možnost, da bodo prisotni le ob koncih tedna. Trenutno je na Mestnem trgu še osem hišk. Edinemu ponudniku naj bi se torej kmalu pridružila še dva, preostale hiške bodo odstranili. Na tržnici hiške oddane, čeprav so plačljive Medtem pa je na tržnici, kjer je tudi drsališče, bolj veselo. Tam je prisotnih 12 ponudnikov. Od tega je polovica gostincev in ponudnikov kulinarike ter polovica obrtnikov. Za razliko od hišk na Mestnem trgu, ki so brezplačne, je za najem tržničnih treba plačati. Najem hiške z gostinsko dejavnostjo za cel mesec stane 500 evrov, za drugo polovico decembra le 20 evrov manj, dodatnih 200 evrov je za zadnji dan v letu. Je pa najem za obrtnike z izdelki domače obrti tudi na tržnici cel december brezplačen. V času od 13. do 15. decembra je bilo možno najeti tudi stojnico, in sicer za 35 evrov na dan. Dženana Kmetec Nove hiške so stale 6.350 evrov MO Ptuj je za lesene hiške, ki so zdaj postavljene na mestni tržnici, plačala 6.353 evrov. „V tem trenutku še nobena vsebina ni dokončno usklajena, zato je preuranjeno govoriti, kaj bo v hiškah po zaključku veselega decembra. Bo pa kaj več znanega v januarju," so pojasnili. Ptuj, Podravje • Rešili preplačila izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka Destrnik bo 13 občinam nakazal „božičnico" Leta 2009 je država ptujski občini podelila stavbno pravico na delu zemljišča, na katerem danes stoji OŠ dr. Ljudevita Pivka. Izgradnjo stavbe je sofinanciralo 16 občin soustanoviteljic, zavedajoč se, da gradijo na „tujem" zemljišču. Zdaj ptujska občina, da bi razrešila lastniška razmerja, državi ponuja zamenjavo zemljišč. To je predpogoj, da bodo občine lahko vknjižene kot solastnice stavbe. Končno pa bo zaključena tudi zgodba glede financiranja izgradnje; Destrnik bo 13 občinam Spodnjega Podravja nakazal „božičnico" v višini približno 2.500 evrov. 13 občin Spodnjega Podravja, ki so preplačale izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, bo v kratkem na svoje račune dobilo nakazilo, vsaka v višini 2.448 evrov. Tisti, ki so plačali preveč, so sorazmerne deleže poračuna letos že prejeli, a zmanjšane za destrniški dolg. Izplačilo tega dela bo izvedeno v osmih dneh po plačilu obveznosti Občine Destrnik. Na ptujski občini pravijo: „Čakamo, da občina Destrnik poravna ostanek, potem pa MO Ptuj nakaže denar preostalim občinam. Prvi del preplačila je bil občinam nakazan na podlagi podpisanega aneksa št. 1." Pukšič obljublja nakazilo najkasneje januarja Destrniški župan Franc Pukšič je obljubil, bodo svoj dolg poplačali še letos, najkasneje pa v začetku januarja 2020: „Čeprav je prejšnji župan Vladimir Vindiš soglašal, da se plačilo izvede v letih 2017 in 2018, je njegov občinski svet nato izglasoval, da se ta dolg plačuje več let. Ta sklep je neveljaven, nemoralen in neetičen. Z vsemi župani so termine plačila dogovorili na kolegiju županov in sklenili, da bodo sredstva poravnali v najkrajšem možnem času, nato pa se je šel solo akcijo. Če nam bo uspelo, HBPBiHH □□□ 1 ■ ■ ■ ■ n w i juBl i i \ uH bSW0 A ^ .' i U M ¡19 ■ 1BI ''iSil Ptujska občina je državi ponudila zamenjavo zemljišč. V zameno za zemljišče, na katerem stoji OŠ dr. Ljudevita Pivka, ponujajo nepremičnine ob bolnišnici. bomo dolg poravnali še letos, sicer pa najpozneje januarja 2020." Gre za 32.000 evrov, ta znesek pa bo razdeljen med 13 občin. Vsaka bo tako prejela nekaj manj kot 2.500 evrov. Preostanek dolga v višini 28.000 evrov je namreč de-strniška občina že plačala. „Staro vodstvo nam je pustilo 380.000 evrov neplačanih obveznosti. Najprej smo morali nakazati sredstva za poplačilo vrtca, šolske prevoze, domove za starejše itn. Zdaj pa bomo končno zaprli tudi to postavko okrog izgradnje šole." Lastništvo parcele še vedno v rokah države Šola OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki je zgrajena v Ulici 25. maja na Ptuju, je na državnem zemljišču. Pravno- -formalno gledano bodo zadeve z izgradnjo lahko zaključene šele, ko bo urejeno tudi lastništvo. Vlada RS je sicer ptujski občini, ki je vodila postopke, podelila 99-letno stavbno pravico, a da bi zadeve lahko tudi birokratsko zaključili, bo treba izpeljati še nekaj korakov. Občine, ki so sofinancirale izgradnjo, se namreč kljub zagotovitvi finančnih sredstev še ne morejo vpisati kot solastnice stavbe. Ministrstvo za izobraževanje in ptujska občina sta lani pripravila predlog, kako to storiti, a soglasja ostalih ministrstev niso dobili. Brezplačen prenos lastništva državnih nepremičnin na občino so zavrnili. Ponudba za zamenjavo ■ ••v v zemljišč Zdaj naj bi bili korak bližje k rešitvi. Ker država ni pristala na brezplačen prenos, ji ptujska občina v zameno ponuja zemljišče v Ljudskem vrtu, za ptujsko bolnišnico, nasproti Kajuhove ulice. Gre za parcelo pri kostanjevem drevoredu, ki naj bi, tako je zagotovila ptujska županja Nuška Gajšek, bila enakovredna tisti, na kateri stoji šola: „To smo ponudili v zameno, da se končno lahko vse občine vpišejo kot lastnice stavbe, v kateri deluje šola." Dženana Kmetec Majšperk • Brencl o poplačilu upnikov »Moj osebni interes je poplačati upnike« Na članek o poteku stečajnega postopka podjetja Albin Promotion seje odzval lastnik podjetja Albin Brencl in odločno zanikal, da bi upniki ostali praznih rok.»Po do sedaj zbranih informacijah obstaja velika verjetnost, da bo izkupiček iz prodaje pokril priznane terjatve, kar je tudi moj osebni interes,« je povedal Brencl in ob tem poudaril, daje bil zaradi zapisanega osebno prizadet. Kot je pojasnil, je izgubil lastništvo nad podjetjem zaradi okoljskega ministrstva, saj ustavno sodišče še ni odločilo o odškodninski tožbi proti državi, od katere Albin Brencl terja 5,6 milijona evrov. "Torej Albin je izgubil firmo, ampak kot je objavljeno, stečajna upraviteljica ni priznala terjatev države in bo sodno pot nadaljevala. To dokazuje, da se je proti firmi dogajalo precej nezakonitega in to je dokaz, ki mi daje voljo boriti se naprej. Vrednost FOTO: Mojca Vtič premoženja podjetja pred stečajem je bila namreč devet milijonov evrov." Dodal je, da država zoper njega ne pelje nobenega sodnega postopka, pač pa toži on državo. Če mu na slovenskem sodišču ne bo uspelo uveljaviti pravice in dokazati, da ga je država namerno uničila, da bi zakrila svoje napake, bo pot nadaljeval v Strasbourg, je napovedal Brencl. MV Videm • Kanalizacija Tržec-Jurovci Podražitev za več kot 300 tisočakov Videmski občinski svetniki so na decembrski seji med drugim prisluhnili poročilu predsednika nadzornega odbora (NO), kije pregledoval dokumentacijo o gradnji kanalizacije Tržec-Jurovci. Predsednik NO Dušan Pernek je dejal, da se je vrednost investicije s sklenjenim aneksom podražila za več kot 300.000 evrov. Razlog za podražitev so bila nepredvidena in dodatna dela, dejansko na vseh segmentih od dodatnih nabav materiala do povečanega obsega dela. Svetnik Andrej Rožman je poudaril, da je poročilo NO pomanjkljivo. »Poroča samo o tem, kaliko materiala se je porabilo, ne pa tudi, kje in zakaj. Kam je šel ves ta material? Vsak je očitno zaračunal, kot je lahko ... Kaj pa nadzor med investicijo? Očitno se je izvajal bolj slabo.« Predsednik NO Pernek je svetniku odgovoril, da so lahko sedaj izvedli samo nadzor investicije na podlagi dokumentacije. Kje in zakaj se je porabljal material v času gradnje, pa za nazaj več ni mogoče raziskovati. Sicer pa je to delo nadzora med investicijo. MZ Foto: DK Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 20. decembra 2019 Podlehnik • Ob izgradnji avtoceste številne težave domačinov, v lastnih domovih jih je strah Krajani Stanošine in Kozmincev imajo dov( »Sedela sem na stolu in sem mislila, daje potres. Vse seje treslo, stekla so se tresla,« seje spominjala dogodkov izpred dveh let prebiv gradnje avtoceste. In čeprav je avtocesta Draženci-Gruškovje že lep čas odprta, poškodbe na hišah ostajajo - s tem pa tudi strah, al Ob začetku gradnje avtoceste naj bi bilo prebivalcem Kozmincev in Stanošine, ki živijo ob trasi, zagotovljeno, da bodo poškodbe, ki bi nastale ob gradnji, sanirane. Leto dni po odprtju avtocestnega odseka, ki je predstavljal še edini neurejen del avtoceste med Hamburgom in Solunom, pa so krajani prejeli dopise ter vzorec izjave, ki pravi, da poškodbe niso nastale. Dopis se je glasil: »V roku dveh delovnih dni, šteto od prejema tega poziva, posredujte podpisano izjavo. Tozadevno vas seznanjamo, da smo na podlagi pregleda strokovnjakov, in sicer IVD, d. d., ugotovili, da gradnja ni imela vpliva na vaš objekt, zato izpostavljamo, da do vas ne izkazujemo nobenih obveznosti oz. dolžnosti iz tega naslova. Predmetna izjava je tako zgolj in izključno zadostitev formalnim zahtevam investitorja. V kolikor v navedenem roku podpisane izjave ne bomo prejeli, bomo to smatrali za potrditev, da do vas kot lastnika nimamo nobenih obveznosti, ki bi izvirale iz gradnje uvodoma navedenega avtocestnega odseka.« Ta dopis je prispel na naslov ene izmed krajank Stanošine, ki se ne želi izpostaviti. Podjetje trdilo, da poškodb ni bilo, nato so poslali izvajalca Sarajevsko gradbeno podjetje jo je torej obvestilo, da ne glede na podpis ali ne podpis izjave o nastanku poškodb te niso nastale zaradi gradnje avtoceste. Na drugi strani pa jo je približno dva meseca pred tem dopisom obiskal lokalni izvajalec, ki ga ne želi imenovati. »Bila sem v avtu, želela sem ravno odpeljati otroke v šolo, ko se je na dvorišču pojavil lokalni izvajalec, ki da ga je poslalo podjetje Euro-asfalt, da popravi razpoko v otroški sobi,« je dejala. V tistem trenutku je seveda izvajalca zavrnila, nato pa je 22. novembra prejela omenjeni dopis, da poškodb na njihovem objektu sploh naj ne bi bilo. »Čeprav je v poročilu IVD, d. d., ki ga navaja izvajalec, dopuščena možnost, da so poškodbe nastale zaradi gradnje.« In da so razpoke lahko nastale zaradi gradnje, naj bi bilo napisano v več poročilih. Pri tem pa zbode v oči, kot je izpostavila: »V poročilih piše, da so poškodbe ,lahko' posledica gradnje avtoceste, lahko, po njihovem mnenju tudi niso. Povsod je pridana ta besedica - lahko.« Ko se je gradilo, smo kuhali kavo in delili vodo Sicer pa so krajani zadovoljni z infrastrukturnim napredkom, razumejo, da se s tem občina razvija. »Bili smo razumevajoči za prah, hrup, gnečo ... Zaposlenim smo celo kuhali kavo, nudili sok in vodo, tudi sendviče. Sedaj pa zgolj želimo ustrezno odškodnino in potem naj se vsak sam odloči, na kakšen način si bo saniral poškodbe v svojih domovih,« so še dodali. Avtocestni odsek med Draženci in Gruškovjem seje dveh fazah gradil tri leta. Stal je približno 134,65 milijona evrov, kar je bistveno manj od ocenjene investicijske vrednosti gradbenih del (200,24 milijona evrov). Prvo etapo avtoceste je gradil konzorcij domačih gradbincev s SGP Pomgrad na čelu, drugo pa bosansko podjetje Euro-asfalt. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušekje ob odprtju dejala, da si tudi v prihodnje želi, da bi gradili ceneje, hitreje in učinkoviteje. A je cena lahko upravičljiv razlog, da sedaj nekateri prebivalci živijo v strahu? Spodnje Podravje • Rešitve, kam v prihodnje z odpadki, ni na vidiku Župani brez vprašanj; ali jih sežigalnica ne zanima Slovenija ima na področju okolja nemalo težav. Med njimi je tudi vprašanje reševanja problematike odpadkov. Čeprav seje v minuli finan predelavo in odlaganje, pa to ni prineslo dolgoročnih rešitev. Sedaj so ponovno aktualni načrti o gradnji sežigalnice, za projekt se zanima t Na temo gradnje sežigalnice je pred mesecem dni na ministrstvu za okolje v Ljubljani potekal sestanek. V imenu MO Ptuj se ga je udeležil mestni svetnik iz županji-ne stranke SD Bojan Pahor, ki se z rešitvami na področju odpadkov ukvarja tudi profesionalno. »Na sestanku smo dobili prve informacije o tem, kaj država pravzaprav želi. Nismo pa nič razpravljali o možnih načinih reševanja tega problema. Ministrstvo sta zanimala dva podatka: kaj bi občine s sežigalnico na svojem območju reševale in kako bi zapirale finančno konstrukcijo. Razen Ljubljane, ki vedno vse zmore sama, smo ostali interesenti za vire financiranja gradnje navedli evropska kohezijska sredstva,« je županom občin Spodnjega Podravja na decembrski seji kolegija pojasnil Pahor in dodal, da bo Ptuj na dolgi rok moral razmišljati tudi o sanaciji obstoječega odlagališča v Gajkah. Surovine, ki bi jih na Ptuju predelovali v energijo, so odpadki, blato iz čistilnih naprav in zelena biomasa. Po Pahorjevih besedah je smisel- Naprava za biodizel: investicija se povrne v dveh do petih letih Mitja Jermol iz Inštituta Jožef Stefan o delovanju naprave, ki iz odpadkov proizvaja gorivo: »Mogoče je predelati vse vrste odpadkov, ki vsebujejo ogljikovodike: les, plastiko, tkanine, vosek, olje in druge biološke odpadke. Višja kot je njihova energijska vrednost, več se lahko proizvede sintetičnega goriva. Naprava ne more predelovati kovin, stekla, peska in drugih anorganskih snovi. Vrednost naprave je odvisna od njene konfiguracije in velikosti. Doba vračanja investicije je odvisna od vrste in energijske vrednosti odpadkov, ki se v napravi predelujejo v sintetično gorivo. Za bio odpadke znaša do pet let, za plastiko do dve leti.« no razmišljati o lastnih rešitvah, saj bodo v nasprotnem primeru zaradi monopola ponudnikov stroški obdelave in odlaganja odpadkov ter čiščenja odpadnih vod naraščali (stroški odvoza blata so namreč že zdaj zelo visoki). Ker bi sežigalnica zagotavljala tudi toplotno energijo, je zanimiva še s tega segmenta. V delovni skupini stari obrazi, ki doslej niso v • »v rešili nic »MO Ptuj je oblikovala delovno skupino, v kateri so poleg mene Štefan Čelan, Janez Merc, Janez Petek, Alen Hodnik in Andrej Trunk. Naloga naše skupine je, da se ukvarja z vprašanjem sežigalnice. Odpadki so in bodo, mi se bomo morali najprej odločiti, kateri rešitvi bomo sledili. Situacija čez deset let ne bo nič drugačna, odpadki bodo vedno, zato si je dobro zastaviti cilj in mu slediti,« je pojasnil Pahor in dodal, da se o izbiri tehnologije, ki bi jo uporabili, še niso dogovorili. »O napravah, opremi in tehnoloških postopkih se bomo pogovarjali šele tedaj, ko bomo za eno mizo sedeli vsi deležniki, od politikov do civilne iniciative oziroma javnosti. Sežigalnico bi lahko zgradili v obdobju od pet do deset let. Menim, da gre za projekt, ki bo v javnem interesu, dejavnost mora biti nepro-fitna in v korist občanov (cenejše čiščenje odpadnih vod, ogrevanje ...).« Pahor je župane pozval, da o projektu sežigalnice povedo svoje mnenje, a se k razpravi ni priglasil nobeden izmed navzočih. Iz odpadkov dizelsko gorivo Medtem ko se okoljsko ministrstvo osredotoča na rešitve, ki so povezane s sežigom odpadkov, so na Inštitutu Jožef Stefan predstavili tehnologijo, s katero se iz odpadkov ustvarja gorivo. »Ideja ni nova. Proces katalitične depolime-rizacije je znan iz časa izpred več kot 70 let, ko so v Nemčiji iz premoga pridobivali sintetični bencin. Ker v procesu nič ne gori in ker so tlaki zelo nizki, ne nastajajo strupeni izpusti, ampak samo čisti ogljikov dioksid, destilirana voda in bitumen, ki je lahko tudi sestavni del asfalta,« je pojasnil Mitja Jermol z Inštituta Jožef Stefan. Gajke so akutna zgodba, ki jo Ptujčani občutijo tudi v svojih denarnicah pri plačilu polo Ptuju kujejo že dve desetletji, konkretnih rezultatov pa ni in ni. Če bi bili, bi občani dane petek • 20. decembra 2019 V središču Štajerski 7 )lj slepomišenja 'alka Stanošine pri Podlehniku. Ne, ni bil potres. Hiše so se tresle zaradi i so razpoke res samo površinske. . ~*rS> Škodo bi izračunali na podlagi fotografij A medtem ko je bil naši sogovornici (ter še nekaterim) namerno ali nenamerno poslan navedeni dopis gradbenega giganta, so drugi krajani prejeli podobnega, a s pomembno razliko - vabilom na sestanek. »S ciljem doseči dogovor o načinu izpolnitve obveznosti naše družbe do vas kot lastnika objekta,« so navedli v podjetju Euro-asfalt. In kako naj bi ta sestanek izgledal? »Eden izmed zaposlenih v podjetju Euro-alsfalt, ki še ostaja na tem terenu in trenutno deluje v zelenih kontejnerjih v Podlehniku, je rekel, da bo na podlagi fotografij sam ocenil in izračunal, kakšna je škoda. Vendar to ne gre tako. Med miniranjem in gradnjo se je napel omet v hiši, nastale so vidne razpoke. To niso lepotne napake. Naj pride cenilec ali neki drugi strokovnjak in naj pove in nato pisno potrdi, katera dela so potrebna, kakšna je škoda, ne zadostujeta zgolj kit in barva ... Saj ne želimo nič drugega kot to, da bi se ponovno počutili varne v svojih domovih,« je dejal eden izmed krajanov in dodal: »Norčujejo se iz nas.« Ob tem naj bi v podjetju Euro--asfalt za nastale razpoke okrivili kar prebivalce, saj da gradnja hiš ni bila ka- kovostno izvedena. »Dejstvo je, da teh poškodb ne glede na to, ali je stara ali nova hiša, ali je dobro ali slabo zgrajena, pred gradnjo avtoceste ni bilo, sedaj pa so in treba jih je sanirati. Že od samega začetka planiranja investicije - gradnje avtoceste, se je vedelo, da bodo škode na domovih nastale, nekaj sredstev bo treba nameniti za odškodnine, sedaj ko pa je do tega prišlo, pa se želijo izogniti na neprimeren način, z zavajanjem in norčevanjem iz načina gradnje. Občani smo v milosti in nemilosti prepuščeni reševati nastalo situacijo sami.« Ogorčenje je še toliko večje, saj so izvajalci in naročniki del glasno poudarjali, kako je bila avtocesta zgrajena z nižjimi stroški od načrtovanih. »Na drugi strani pa ljudem nočejo sanirati poškodb, ki so nastale zaradi gradnje. Marsikoga pa so tako dolgo prepričevali, da je žal podpisal izjavo v zameno za neki simbolični znesek.« In da tovrstno postopanje ni v skladu z običajno oz. dovoljeno prakso, dokazuje, po mnenju krajanov, tudi poziv zaposlenega na Euro-asfalt, da vse dopise, ki so jih prejeli, zavržejo, da so brezpredmetni. »Kaznovani bi morali biti za takšen odnos in delo,« je še dodal eden izmed ogorčenih krajanov Stanošine. Mojca Vtič l? Bojan Pahor je idejo mestne občine Ptuj o gradnji sežigalnice predstavil županom okoliških občin. Glede na to, da niso postavili niti enega vprašanja, jih tematika (problematika) verjetno ne zanima kaj dosti. Foto: CG znic za ravnanje z odpadki. Rešitve z odpadki na ;s plačevali manj. A je žal drugače. Nadomestili bi lahko do deset odstotkov fosilnih goriv »Prva naprava, ki je bila industrijsko izdelana s slovenskim znanjem, po mednarodnih standardih in s potrebnimi certifikati, je bila prodana v tujino. Napravo je smotrno uporabljati povsod, kjer nastajajo gospodinjski, industrijski in kmetijski odpadki, torej tudi v Sloveniji. Naprava pomaga reševati vprašanje odpadkov, res pa, da kot produkt proizvede sintetično gorivo, ki ga lahko kot aditiv uporabljajo sodobni avtomobili. Po naših izračunih lahko naprava nadomesti največ dva odstotka prodaje fosilnih goriv na območju, kjer stoji. Če pa sintetično gorivo uporabimo kot aditiv v transportu, kar vzpodbuja tudi EU regulativa, bi lahko vsaka evropska država z njeno pomočjo nadomestila od 7 do 10 odstotkov fosilnih goriv,« je razložil Jermol. Mojca Zemljarič Foto: Krajani Stanošine Poškodbe so nastale zaradi gradnje avtoceste, oškodovanci zahtevajo odškodnino. Lastniki tudi opozarjajo, da zgolj kit in barva ne zadoščata za sanacijo poškodb. Sprva lastnikom poškodbe niso bile priznane, lepega dne pa jih je obiskal lokalni izvajalec, ki je želel razpoko sanirati. V Euro-asfalt zatrjujejo, da postopajo v skladu s predpisi O načinu reševanja sanacije poškodb, nastalih zaradi gradnje, smo povprašali tudi izvajalca -bosansko podjetje Euro-asfalt. Na več vprašanj so kratko odgovorili:»Družba Euro-asfalt Sarajevo je pristopila k dogovorom in odpravi posledic gradnje, v kolikor so te nastale in so bile ugotovljene na podlagi strokovnih mnenj. Vsi lastniki bodo obravnavani enako in skladno z ugotovitvami ter veljavnimi predpisi.« Vprašanja glede nastalih poškodb smo seveda naslovili tudi na naročnika projekta - DARS. Odgovorili so, daje izvajalec del, torej podjetje Euro asfalt, skladno s pogodbenimi določili pred začetkom graditve za vse objekte, ki so v vplivnem območju gradnje levo in desno od bodoče trase avtoceste, s pooblaščeno institucijo pripravil ogled objektov in izdelal poročilo stanja objekta (ničelno stanje). »Po končani graditvi je bil znova opravljen ogled in izdelano končno poročilo, na podlagi katerega je možno ugotoviti, ali je objekt zaradi graditve avtoceste utrpel poškodbe. V primeru ugotovljene škode je izvajalec del začel postopek odprave poškodb ali pa je skladno z dogovorom lastniku izplačal ustrezno odškodnino,« so odgovorili. Glede morebitnega fonda sredstev, ki bi bil namenjen sanaciji poškodb, nastalih zaradi gradnje, pa so dejali, da posebnih sredstev za sanacijo morebitnih škod od izvajalca niso zahtevali, saj daje podjetje Euro-asfalt v ta namen ob sklenitvi pogodbe naročniku izročilo zavarovalno polico za poplačilo morebitne škode, storjene tretjim osebam. Izvajalci kot tudi naročnik torej trdijo, da opravljajo svojo nalogo korektno in da škodo, kjer je bila ugotovljena, odpravljajo. O svojem nastopu do oškodovancev ter o povzročeni škodi pa spretno molčijo. .čni perspektivi z evropskimi sredstvi po regijah zgradilo nekaj obratov za :udi mestna občina (MO) Ptuj. 't V v-. MWi 'r ^v > » v 50 VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica www.vzajemna.si Foto: CG 8 Štajerski Politika petek • 20. decembra 2019 Destrnik • V letu 2020 bodo občani plačevali tudi za nepozidana stavbna zemljišča Novi odlok potrjen. So ga res »zakuhali« Destrniški svetniki so potrdili novi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, v kar so bili pravzaprav primorani, saj zaradi neskladnosti in nezakonitosti pozvalo k odpravi starega odloka. Zgodba o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) se je začela že decembra lani, ko je Franc Pukšič po ponovnem prevzemu županske funkcije nadomestilo znižal za 20 odstotkov, kot je tudi obljubil pred volitvami. Opozicijski del svetnikov je zato predlog novega odloka sprejel z veliko negodovanja in očitki, da je bilo decembrsko znižanje nadomestila zgolj Pukšičev predvolilni sladkor-ček, ki da mu je zdaj pričakovano sledilo povišanje. Pukšičeve politične točke »Če se najprej ustavim pri predlogu rebalansa proračuna za leto 2020: proračunsko leto se še niti začelo ni, pa ga mi že usklajujemo z rebalansom, to je narobe svet. Da se nekaj dogaja na postavki nadomestil, je bilo že takoj videti v rebalansu, kjer so predvideni prihodki z 79.000 narasli na 111.000 evrov, torej so višji za 45 odstotkov. Kaj se je torej zgodilo? Pukšič je ukinil več obračunskih območij za celotno občino; prej so bila tri, in sicer za center Destrnika, za okoliška strnjena naselja in za Branko Horvat županu očita, da je lani najprej populistično znižal NUSZ, za kasneje pa načrtoval podražitve. razpršene poselitve. Na osnovi teh območij se je doslej tudi obračunavalo nadomestilo, po novem pa vsi spadamo v isto območje. Poleg tega bomo s sprejetjem odloka občani prvič dolžni plačati tudi nadomestilo za uporabo nepozidanega stavbnega zemljišča. Ne razumem, zakaj bi občane dodatno finančno obremenjevali vnaprej, še preden država sprejme nepremičninski davek, ki bo ovrednotil tudi prazne gradbene parcele. Mene s to potezo župan Pukšič sploh ni presenetil. Prepričan sem, da je o tem s figo v žepu razmišljal že lani, ko je populistično znižal nadomestilo. Nekako je pač treba nazaj spraviti, kar si za politične točke poklonil,« se je jezil svetnik Branko Horvat in dodal, da so nepremičnine v središču Destrnika zaradi poenotenega območja zdaj res nekoliko razbremenjene, a na račun tistih v okolici. Prelagali na nepremičninski davek Da je lani delal brez fige v žepu, pa se brani Franc Pukšič, ki je Hor- Foto: SD Foto: CG Ptuj • Tržnica dokončana, a z novo podražitvijo Gradbinec na tržnici želi dodatno zaračunati Ureditev ptujske tržnice naj bi po prvotno podpisani pogodbi stala 4,8 milijona evrov, zdaj, po zaključku del, pa je za skoraj poldrugi sredstva za še eno povišanje, težko 717.000 evrov. Številni svetniki so prepričani, da je prejšnji župan MO Ptuj Miran Senčar podpisal škodljivo pogodbo, nekateri napovedujejo ovadbe. Kako je sploh možno, da si izvajalec kot nepredviden strošek želi dodatno zaračunati postavitev semaforjev, zamenjavo opažnih plošč, postavitev fasadnih odrov ... Občina je julija 2019 z Ministrstvom za okolje in prostor podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta, vrednega 4,8 milijona evrov. Na podlagi vloženih in odobrenih zahtevkov so že prejeli 2,5 milijona evrov, do konca leta pa pričakujejo še 810.000 evrov. Preostala sofinancerska sredstva v višini 890.000 evrov pa bodo prejeli predvidoma prihodnje leto. Kako so si naračunali dodatnih 717.000 evrov V primerjavi z že sprejeto no-velacijo 1 je nova vrednost zdaj narasla za 13,36 %, na 6.087.981 evrov. Razlika med prvo in drugo novelacijo tako znaša 717.591 evrov. Razlogi povišanja so večji obseg arheoloških raziskav (17.949 evrov); dodatno naročilo storitev Vrednost projekta ureditve mestne tržnice I SKUPAJ I DDV I VREDNOST I Projektna dokumentacija 182.903,89 40.110,28 223.014,17 Izvedbena dela 4.807.946,93 965.552,98 5.773.499,91 Arheološka izkopavanja 221.842,26 48.805,30 270.647,56 Gradbeno obrtniška dela 4.572.227,47 913.694,70 5.485.922,17 Druga dela med gradnjo 13.877,20 3.052,98 16.930,18 Nadzor 40.900,00 8.998,00 49.898,00 Strokovni nadzor 22.000,00 4.840,00 26.840,00 Supernadzor 18.900,00 4.158,00 23.058,00 Informiranje in obveščanje 10.823,20 2.381,10 13.204,30 Informiranje in obveščanje 10.823,20 2.381,10 13.204,30 Druge storitve 23.250,00 5.115,00 28.365,00 Druge storitve 23.250,00 5.115,00 28.365,00 VREDNOST SKUPAJ (1-5) 5.065.824,02 1.022.157,37 6.087.981,39 Vir: : Mestna občina Ptuj supernadzora (23.058 evrov) in ocenjeno povišanje vrednosti obračuna po gradbeni pogodbi (676.583 evrov). Navedeni razkorak in argumenti izvajalca za vnovično podražitev te investicije pa so po mnenju številnih svetnikov na trhlih temeljih. „Tudi mene zaradi tega boli glava, ampak pogodba je taka, kot je. Imamo odprto še eno veliko postavko, vredno 400.000 evrov, ki jo zavračamo. Upam, da bomo uspešni," je zaplet s podražitvijo investicije komentirala županja Nuška Gajšek. Omenjeni znesek, 400.000 evrov, je sicer že vračunan znotraj sedanjih 6,1 milijona evrov. Kljub številnim pomislekom so svetniki predlog novelacije 2 potrdili. So (ponovno) krivi arheologi? Rajka Fajta je med drugim zmotilo dejstvo, da naj bi bila podražitev argumentirana s podaljševanjem termina izvedbe zaradi arheologije. Zanimalo ga je, kako je deset sondaž pred začetkom del lahko pokazalo, da na mestu investicije ni pomembnejših najdb, kasneje pa so se dela zaradi arheoloških izkopavanj zavlekla: "Če bi to vedeli, niti ne bi šli v to investicijo. Če pa arheologi ne vedo, kaj delajo, pa Postavitev semaforja naj bi bila dodatno zaračunana. Gradbinec ob podpisu pogodbe naj ne bi planiral, da jih bo moFal postaviti. Fajt se je spraševal, ali so prvotno nameravali material dostavljati s helikopterjem. Foto: DK petek • 20. decembra 2019 Politika Štajerski 9 prijavitelji je okoljsko ministrstvo konec avgusta občino Franc Pukšič urača žogico, češ da gre pri novem plačilu za nepozidane parcele »zahvala« izključno anonimnim prijaviteljem iz opozicije. vatu vrnil žogico, češ da je novi odlok pravzaprav »zakuhala« opozicija oziroma »občani in nepovezani svetniki«, kot so se podpisali pod prijavo o županovem nezakonitem ravnanju v zvezi z znižanjem NUSZ. »V prijavi me dolžijo, da lanski odlok z 20-odstotnim znižanjem nadomestila ni usklajen z zakonodajo, saj da so v 6. členu jasno določena nezazidana stavbna zemljišča, ki pa jih občina ne zaračunava, kar je po njihovem mnenju nedopustno in kaznivo. Pišejo še, da sem občane spravil v neenakovreden položaj, saj na občini nismo vzpostavili evidenc o nezazidanih stavbnih zemljiščih in občanom obračunali nadomestil. Očitek, da sem delal nezakonito, drži, ker tega res nismo storili; kot občanom tega ne zaračunavajo v nekaterih drugih občinah. Poti-hem smo v bistvu vsi hoteli ta del preložiti na nepremičninski davek, do takrat pa občanov z nadomestilom za prazne gradbene parcele ne obremenjevati. S prijavo pa je stvar postala 'glasna'. V hišo smo dobili proračunsko inšpekcijo, ta je zadevo odstopila našemu nadzornemu odboru in okoljskemu ministrstvu, ki nas je potem pozvalo, da v treh mesecih odpravimo neskladnosti in nezakonitosti.« Domino efekt za druge občine Na občini so takoj pristopili k ažuriranju evidenc za pozidana stavbna zemljišča, vzpostavili so evidence za nepozidana in pripravili novi odlok o odmeri NUSZ, ki mora stopiti v veljavo s 1. januarjem 2020. »To pomeni, da ni vprašanje, ali odlok sprejeti ali ne, treba ga je bilo sprejeti in tega nekateri svetniki ne razumejo oziroma nočejo razumeti, saj javnost raje zavajajo z neresnicami. Ena od njih je ta, da sem nadomestila najprej znižal, zdaj pa za 45 odstotkov zvišal. Sliši se grozno, a je daleč od dejstev, ki kažejo, da bodo občani za pozidana stavbna zemljišča še zmeraj v veliki večini plačevali manj, dodatno pa jih bodo zdaj stala nepozidana, kar pa ni moja krivda, ampak gre 'zahvala' anonimnim prijaviteljem. Bojim se, da bo to zdaj domino efekt in so na vrsti še druge občine, saj na MOP-u obljubljajo strožji nadzor nad izvrševanjem odloka o NUSZ.« Glavne spremembe novega odloka je svetnikom na zadnji seji predstavil županov svetovalec Darko Fras, ki je povedal, da se po novem za glavni kriterij vzame komunalno opremljenost. »To pomeni, da je ključna komunalna opremljenost zemljišča, ne pa več lokacija. Novost so, kot že rečeno, nadomestila za nepozidana stavbna zemljišča, pa tudi oprostitve za nekatere zavezance.« Šalabajzerske spodbude za kmete Stari odlok s tremi obračunskimi območji je bil boljši, pa je vztrajal Horvat, pridružila se mu je tudi svetnica Elizabeta Fras. »Ljudje ne 'šparajo' gradbenih parcel, ker bi jih radi enkrat dobro prodali, ampak jih imajo za svoje otroke, zato mora biti to nadomestilo nižje od onega, na katerem stoji hiša. Ne strinjam se s poenotenim obračunskim območjem, saj nekdo, ki živi v oddaljenem razpršenem naselju, nima enakih pogojev kot tisti, ki živi v centru in ima pred nosom trgovino, šolo, knjižnico...« Občina ne spodbuja, ampak s takimi potezami uničuje kmetijstvo, pa se je pridušal svetnik Anton Žampa. »Z novimi dajatvami boste s kmetij pregnali še tistih nekaj mladih, ki so bili na njih pripravljeni vztrajati. Hiša je ovrednotena na 100 točk, hlev pa na kar 150; zdaj bomo tisti, ki za dobrobit živali gradimo velike hleve, kaznovani. Res hvala za tako spodbudo. Sicer pa je odlok tako šalabajzersko napisan, da ga ne bi smeli niti obravnavati, kaj šele sprejeti.« Je bil odlok sploh zakonito potrjen?! Novi odlok o odmeri NUSZ je bil po že ustaljeni destrniški navadi potrjen s šestimi glasovi za in petimi proti. Ker pa ga je dal Pukšič v sprejetje po hitrem postopku, je Frasova protestirala, da krši poslovnik, saj je sprejetju nasprotovala več kot tretjina svetnikov, to pa pomeni, da bi moralo biti sprejemanje odloka dvofazno. Senka Dreu _ Foto: Dre masti me/ M 24 NUSZ po starem in novem Zanimalo nas je, koliko bodo Destrničani po novem dejansko plačevali za svoja stavbna zemljišča, pozidana in nepozidana. Vzemimo za primer v celoti komunalno opremljeno stanovanjsko hišo v velikosti 150 kvadratnih metrov. Za hišo v centru Destrnika je lastnik letos plačal dobrih 114 evrov, prihodnje leto ga bo stala 94,50 evra. Nadomestilo za primerljivo hišo v strnjenem naseljuje doslej znašalo 91, po novem bo 85,50 evra, v razpršenih poselitvah pa doslej 65 in po novem 67,50 evra. Nižja je odmera NUSZ za na primer gostinske lokale: gostilna v centru, ki meri 125 kvadratnih metrov, je prej plačala 257, v 2020 pa bo 191 evrov, nadomestilo za gostilno v strnjenem naselju in velikosti 352 kvadratnih metrov pa se bo s 648 znižalo na 496 evrov. Medtem ko je bilo za 1.000 kvadratnih metrov kmetije ali farme prej treba plačati 888 evrov NUSZ, bo ta znesek po novem 450 evrov. Za nepozidana stavbna zemljišča bodo na Destrniku nadomestilo plačevali prvič: za 500 kvadratnih metrov take parcele bo treba v letu 2020 odšteti med 33 in 97,50 evra, odvisno od njene komunalne opremljenosti. Foto: SD postavitev semaforjev, fasadnih odrov ... milijon evrov dražja. Prvo novelacijo so svetniki potrdili pred nekaj meseci, v ponedeljek pa so morali ponovno zagotoviti dodatna Da je ptujska tržnica dokončana, so seveda zadovoljni tako politika kot občani. Se pa že kažejo nekatere pomanjkljivosti: na fotografiji je jašek, ki je sredi tržnice, v njem pa sta skupaj voda in elektrika. jim je treba reči, da je njihova stroka zanič." Dodatna nepredvidena dela, ki jih navaja gradbinec, pa naj bi bila po njegovem mnenju neumnost, ki jo je treba dobro pregledati. Kot primer je izpostavil postavitev semaforja, fasadnih odrov, zamenjavo opažnih plošč ... Bo občina ovadila Senčarja, ker naj bi podpisal škodljivo pogodbo? Po mnenju Štefana Čelana je sporna tudi kakovost opravljenega dela: „Polovica žensk bo ostala brez pet. Mestni trg je stal manj kot milijon, ta površina na tržnici pa brez obljubljene strehe in belih betonov 6,1 milijona. Takega predloga ne bom nikoli podprl, še zlasti ne, ker smo bili s sodiščem izločeni od odločanja o tej zadevi. Naj zdaj uprava in prejšnji župan, ki so mestni svet izločili iz odločanja, odgovarjajo. Ni teorije, da glasujem za tako neumnost. Vse, kar zahtevamo, je, da se uvede ovadba tistih, ki so oškodovali občinsko premoženje s tako neumnostjo." Gorazd Orešek je zahteval poročilo supernadzora, na očitke, da so v prejšnji sestavi naredili kaj narobe, pa: „Če smo kaj narobe naredili, dajte ovadbe. Tako natolcevanje pa se mi zdi sila neokusno, še posebej, ker bivše vodstvo ni vodilo zaključka te investicije. Nehajte srati s to pogodbo!" Prepričan je, da bi bil pod njihovim vodstvom projekt pravočasno zaključen in po bistveno nižji ceni, kot je zdaj. Janezu Rožmarinu se je zdelo sporno to, da si je gradbinec zaradi arheologije zaračunaval ure, ko ni mogel delati. „Prepričan sem, da dejansko zaradi arheologije včasih Ptuj nazaduje. Včasih arheologija stane več kot sam projekt. Pri investicijah moramo navesti klavzulo, koliko lahko arheologija stane in naj ta strošek krije država," zaključi Rožmarin. Županja je poudarila, da je tudi nadzor izbralo prejšnje vodstvo: „Kljub našemu jasnemu nasprotovanju konkretnemu imenu. Uvedla sem tudi supernadzor. Zdaj nimam razloga, da ne verjamem super-nadzoru. Seveda pa bomo vse postavke temeljito pregledali." Dženana Kmetec I " o USTVARJENA ZATE OBIŠČITE NAS MERCATOR CENTER SLOVENSKA BISTRICA 100 % POPUST ZA ČASOVNE FUNKCIJE ZA 3 MESECE Kupon je vnovčljiv med 1. 12. 2019 in 31. 1. 2020 na prodajnem mestu T-2 v Mercator centru Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 36, 2310 Slovenska Bistrica. Kupon velja izključno za naročnike, ki na časovnih funkcijah nimajo vklopljenih ostalih ugodnosti. Foto: DK 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 20. decembra 2019 Ptuj • Odprli prenovljen tretji mitrej Nekoč so v mitrej smeli le moški, danes ga odpira ženska Tretji Mitrej na Ptuju je po mnenju poznavalcev eden najlepših tovrstnih templjev na Slovenskem. Letos so ga tudi primerno obnovili in mu za 35.000 evrov končno dali videz, ki mu pritiče. Mitraizem je perzijska vera s skrivnostnimi obredi, ki so se jih udeleževali le moški, mitreji pa so svetišča, ki naj bi jih gradili v drugem in tretjem stoletju. Na Ptuju in v okolici so odkrili že pet svetišč, po nekaterih ocenah strokovnjakov naj bi bila še vsaj dva neodkrita. Tik pred koncem jubilejnega leta, v katerem Ptuj obeležuje 1950 let prve pisne omembe, so se temu jubileju na svojstven način, z odprtjem III. mitreja na Zgornjem Bregu, poklonili v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Za sanacijska in vzdrževalna dela so si zagotovili sredstva iz treh virov: lastna, občinska in državna. Uspešni so namreč bili na razpisu ministrstva za kulturo, ki jim je za ta projekt namenilo 14.000 evrov. Še nekaj več, 18.000 evrov je prispevala Mestna občina Ptuj, preostanek pa je kril muzej sam. Obnovili so streho in fasado na objektu, ki je spomenik nacionalnega pomena, v lasti ptujske občine. Obnova mitreja, ki ga upravlja muzej, je le majhen korak do tega, da bo arheološka zbirka, s katero razpolagajo, primerno predstavljena širši javnosti. Kot je poudaril direktor PMPO Aleksander Lorenčič, je bil prav Ptuj eno od središč mitraizma v Evropi: »Veseli smo, da nam je poleg ostalih dogodkov uspelo realizirati to prenovo oziroma sanacijo. Verjamem, da je, vsaj na simbolni ravni, to korak naprej, kar zadeva ptujsko arheologijo. Upam, da bomo v naslednjih letih le dobili to, za kar si prizadevamo že leta, torej novo arheološko razstavišče.« Ob tem je spomnil, da so V. mitrej letos predstavili v Mitraizem ostaja zavit v tančico skrivnosti Zgodovino mitraizma na našem območju in pomen mitrejev je predstavil kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Ivan Žižek. Kot je dejal, je III. mitrej leta 1913 odkrilo Muzejsko društvo na Ptuju. Temu je nato zemljišče, na katerem je postavljen mitrej, podarila lastnica Marija Leskovšek. III. mitrej naj bi izviral iz tretjega stoletja, Poetoviona pa naj bi bila s tolikim številom mitrejev unikum svetovnega merila. »Mitro so častili moški, ženske v mitreje niso imele vstopa," je eno izmed zanimivosti povedal Žižek. Ker se o mitraizu ni smelo pisati, je o tem ohranjenih zelo malo virov. Prenovljen mitrej že vabi obiskovalce, za oglede se je treba najaviti v muzeju. hotelu Mitra, kjer poteka tudi festival mitraizma, katerega idejni vodja in avtorje Mihael Toš: „Tam so vitrine, v katerih so še vedno na ogled mitraizmi. Načrtujemo pa še kar nekaj aktivnosti na tem področju, zlasti kar zadeva virtualni prikaz mitrejev, pa tudi ptujskega gradu. Upamo, da bomo končno vsi skupaj dojeli, da je Ptuj center mitraizma tudi v svetovnem merilu.« Obnovljen tretji mitrej so namenu predali županja Nuška Gajšek, direktor PMPO Aleksander Lorenčič in kustos Ivan Žižek. Arheološki muzej: Muzejski trg ali grajska žitnica? Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je na odprtju prenovljenega mitreja izrazila upanje, da prenova na simbolni ravni pomeni, da se mestu obetajo boljši časi tudi za arheološke najdbe. Že leta si prizadevajo za lokacijo, kjer bi jih lahko primerno predstavili. Na Ministrstvo za kulturo naj bi že zaprosili za odgovor, ali je kulturni evro namenjen novogradnjam ali samo obnovi obstoječih objektov. Od tega odgovora bo najbrž odvisen celoten projekt, tudi lokacija, ki bo izbrana za postavitev arheološkega muzeja. „Vsekakor pa vsi pogovori tečejo v smeri, da v nekem doglednem času končno dobimo arheološko razstavišče, kjer bomo lahko razstavili bogastvo, ki ga imamo,« je zatrdila županja. Če bo ministrstvo sredstva iz kulturnega evra namenjalo le za obnovo obstoječih objektov, naj bi po nekaterih informacijah obstajala možnost, da se ne bo gradil novi arheološki muzej na Muzejskem trgu, pač pa bi obnovili prostore grajske žitnice. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Race - Fram • V gradu bodo uredili knjižnico Dobra novica za „knjižne molje" Dolgoletna želja po knjižnici v Racah bo v prihodnjem obdobju le uresničena. Na občini so začeli postopke za njeno ureditev, kdaj bo knjižnica res zaživela, pa še ni povsem znano, saj je to odvisno od več dejavnikov. Trenutno lahko občani knjižnične storitve koristijo v Mariborski knjižnici in vseh njenih enotah, prav tako pa vsakih 14 dni kraj obišče tudi potujoča knjižnica. Kljub temu je že več let prisotna želja, da bi imeli svojo knjižnico. Župan Branko Ledinek je povedal: „Knji-žnica je za naš kraj pomembna, potrebujejo jo vsi občani, še najbolj pa šolarji in mladina, ki se izobražuje. Dostopnost knjižnega gradiva je tako ključna za prihodnost naših občanov in občine." Informacije, da izpolnjujejo pogoje za vzpostavitev krajevne-občinske knjižnice, so že pridobili. V novembru so se že sestali z vodstvom Mariborske knjižnice, saj naj bi knjižnica v Račah delovala pod okriljem mariborske kot njena enota. Na sestanku, kjer je bil prisoten tudi arhitekt, so uskladili vizije in si ogledali možno postavitev knjižnice v gradu Rače. Na tej lokaciji je knjižnica v preteklosti že delovala, do ponovne vzpostavitve pa bo predvidoma preteklo še kar nekaj časa. Potrebnih bo 300.000 € Ledinek je dejal: „Prve korake in pogovore smo že opravili. Pred nami je urejanje dokumentacije, priprava prostorov in pridobitev knjižnega gradiva, kar nameravamo izvesti v letu 2020. Na občini bomo v ta namen že v letu 2020 zagotovili 65.000 evrov sredstev, celotna investicija pa bo predvidoma znašala 300.000 evrov. Če bodo prostori ustrezni in se bodo postopki tekoče odvijali, si obetamo, da bo do konca leta 2021 knjižnica že v uporabi." Ko bo knjižnica začela delovati, bodo tam najverjetneje za krajši delovni čas eno osebo tudi zaposlili. Za vse materialne stroške obratovanja bo skrbela občina. Karmen Grnjak V Občini Rače-Fram bi radi knjižnico ponovno Rače, kjer je nekoč že delovala. Foto: W¡k¡pedia umestili v prostore gradu mmm ftWtWtWl mtttttti mmmiw torek • 10. decembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Videm • Nagrade ob rojstvu otrok Po novem 250 evrov Videmski občinski svet je potrdil višje zneske za nagrade staršem ob rojstvu otrok. Po novem bo nagrada 250 evrov, za prihodnje leto je občina v proračunu za ta namen rezervirala 14.500 evrov. Doslej je nagrada ob rojstvu otrok v videmski občini znašala 70 evrov za prvega, sto za drugega in za vsakega naslednjega otroka še dodatnih 50 evrov. Letos so izplačali 37 nagrad v skupnem znesku 3.390 evrov. Lani je bilo izplačanih 46 nagrad, skupaj 4.520 evrov. Po novem bo občina staršem novorojenčka izplačevala po 250 evrov, višina nagrade bo za vse otroke enotna. MZ Destrnik • Občina staršem finančno pomaga Sto evrov za novorojenca Do sredstev so upravičeni občani Destrnika, a ne gre za avto-matizem, saj morajo za enkratno denarno pomoč zaprositi. V destrniškem vrtcu bo kmalu premalo prostora za vse malčke. Starši novorojenih otrok morajo namreč izpolniti vlogo za uveljavitev pravice do denarne pomoči in jo poslati oziroma prinesti na občino, vendar ne kasneje kot do otrokovega dopolnjenega prvega rojstnega dne. Kot rečeno, v skladu s pravilnikom o dodelitvi enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka pomoč v višini sto evrov pripada vsem staršem s stalnim bivališčem v občini. Na občini so zadovoljni, da število otrok narašča, kar se pozna tako v osnovni šoli kot vrtcu, ki pa že postaja pretesen, zato bo treba poiskati sredstva za njegovo širitev, saj bodo v vrtcu že v kratkem potrebovali več prostora. SD Lenart • Tradicionalni živopisani december Igra barv in svetlobe Vse od prihoda prvega od treh dobrih mož Miklavža do zadnjega dne v letu se bo na Trgu osvoboditve zabavalo, pelo, plesalo in nakupovalo. Tudi letos so Lenart lepo okrasili in odeli v lučke, ki z igro barv in svetlobe naredijo adventne dni, božične in novoletne praznike še bolj čarobne. December je tako znova iskriv in živopisan, poln prazničnega in zabavnega dogajanja. Kot vsako leto tudi letos poteka tradicionalni božično-novoletni sejem s ponudbo različnih izdelkov in dobrot na stojnicah. Na trgu in drugih lokacijah: kulturnih domovih v Lenartu, Voličini in Selcah, knjižnici, Centru Slovenskih goric, v športni dvorani in cerkvi so organizatorji pripravili številne gledališke in plesne predstave, pevske nastope, rajanja, koncerte, predavanja, obdarovanja otrok in sejem športne opreme, v programu pa je tudi proslava ob dnevu samostojnosti, maša z blagoslovom jaslic in polnočnico. Za zabavo na silvestrovanju na prostem bodo letos poskrbeli Srčni muzikanti. SD Lenart je tudi letos lepo okrašen in odet v praznične lučke. Kidričevo • Čarobni Park pod tisočerimi zvezdami Danes in jutri prihaja Božiček Kidričevski Park pod tisočerimi zvezdami živi že od začetka decembra. Drsališče, praznična okrasitev z več tisoč lučkami, topli čaj in kuhano vino ter različni prigrizki pritegnejo v središče Kidričevega številne obiskovalce od blizu in daleč. Ne zmanjka pa tudi različnih dogodkov in otroških animacij, ki dajejo dušo dogajanju. Pred tednom dni se je v Parku pod tisočerimi zvezdami ustavila karavana Božičkovih palčkov, ki so jim otroci izročili pisma, namenjena rdečeličnemu možakarju, ki se na božično noč tiho spusti skozi dimnik in pod smrečico pusti darila. Pisma so odpotovala na skrajni sever Finske, v pokrajino Laponsko. Sobotno dogajanje v Parku pod tisočerimi zvezdami je bilo tudi v znamenju gledaliških iger, petja in plesa. Otroci so bili navdušeni nad Božičkovim avtobusom, ki jih je pričakal v parku in jih v družbi palčkov odpeljal na vožnjo, polno prijetnih doživetij. Radostno in veselo je bilo tudi na drsališču. Otroci so lahko uživali ob spremljanju lutkovnih predstav, igranju mini namiznega tenisa, družili so se s čarodeji in ustvarjali z baloni. Danes ob 17. uri bo na ogled dramska uprizoritev gledališke skupine Otroci so uživali ob petju in plesu. OŠ Cirkovce z naslovom Božično darilo. Jutri otroke čaka čarobno presenečenje: ob 17. uri jih bo obi- skal Božiček. V nedeljo popoldan bodo v parku uprizorili žive jaslice, druženje z Božičkom in drugimi pravljičnimi bitji pa se bo potem nadaljevalo v sredo in četrtek. Med 17. in 20. uro se bodo lahko otroci v pravljični hiški z ognjiščem družili z Božičkom. Za obisk Božička je treba rezervirati termin in plačati dva evra kotizacije. Darilo, ki ga Božiček podari otrokom, priskrbijo starši oziroma spremljevalci otroka. Druženje z Božičkom v čarobni praznično okrašeni leseni hiški s kuriščem je za otroke nedvomno nepozabno doživetje. Naslednjo soboto bodo Kidričani organizirali še čarobno otroško silvestrovanje, na novega leta dan bodo obiskovalce počastili z novoletno kislo juho. Za animacijo otrok bosta poskrbela brata Malek. Drsališče je odprto vse dni v tednu, na sveti večer, 24. decembra, in na silvestrovo bodo nekoliko skrajšali delovni čas (do 18. ure). Mojca Zemljarič Rače • Po šestih letih v vrtcu premalo prostora Kmalu trije novi oddelki Pred šestimi leti so se v Račah veselili novih prostorov vrtca, a se je kmalu začela kazati prostorska stiska. Že v letu 2014 so iskali rešitve za dodaten oddelek v prostorih vrtca, v letu 2016 so en oddelek namestili v OŠ Rače. Trenutno je v Vrtec Rače vpisanih 185 otrok, ki so razporejeni v deset oddelkov. En oddelek je še vedno lociran v OŠ Rače, devet pa jih je v vrtčevskih prostorih. Pri tem je osem oddelkov umeščenih v igralnice, medtem ko v enem oddelku varstvo poteka v osrednjem-skupnem prostoru vrtca. Ker se potrebe po vrtčevskem varstvu še povečujejo, so se na občini odločili, da vrtec v Račah dogradijo. Župan Branko Ledi-nek je pojasnil: „Dela na terenu smo začeli že sredi letošnjega leta. Končana naj bi bila do februarja 2020. Celotna investicija je vredna nekje 800.000 evrov. Letos smo zagotovili I Pglgg; IUI lil