D&nasnla šievilka obsaga S slrani In slatie 2 Din. %mto VI«, äiev, 125. Celle« soboia l. novembra n$24* PoStninn plat&na v gutosinl. ¦H^BkHH B I^B nl flW J0 » Si lLicejska knjižnica jHjt MB Stane letno 84 Dfn, meseCno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Ojlesl se računajo po tarifu, PrI večkratnem oglaSanju popust. iPo&if&meKn«! fitevfilkJCfc i Din. fzbafa vzafo IcjtoK, €elrte& In soboto. Ureditf štvo: Btrossmayerjeva u!. St. 1, prltliCje. Teles. 65 tlprervnlstvo: Strossmayerjevaulica 1, prltliCje. Teles. 65» RaČun pri poStnem ček. zavodu St. 10.666. Ob spoiniim na naše csvobojoige. Te tlni pottka .št-st let, kar jc po nasi clr/avi in viuli oo nasom rviestu j zavaloval o.Uc- svotovnozgodovinske- 1 gu vrvrnja, novzročonega po popol- | nerii iiro(ibvatu držauiih in polilirnih ! raznier. I'o doi'gib stoletjih smo se s j pomočjo /avezniških nrmad otresli je- | klenih spoil, ki so m.ale .uloboko v na- še nioso in kalilo mi so kri t. iiničujo- cini sirupon). üvM let! Kako kraika dob a in kljiib tenu» kako bitro pozabljpnje! V teli easib, ko .smo pcslali tako majhni in se izkazali tako 'novredno osvoboje- vanjii in ü.svobojonja, jc treba. da raa- lo osvežimo oeljsKt* »pornine na vol'lke preobratne dni. Zadr.je dni novembra }. 1018.. ko sein pribežal z Dunaja, kjer jo v parlaincntu dr. Komsoe nasi cteputariji jasno in tociio napovedal pcrpoln polpm contralnih vclcsil in nam mijno nasveloval odhod v clomo- vino, jo bilo v (Hju opažati nenaden ragmali slovonskoga zivljenja in po- polir-i kcmstcrnnoija v rwisprotncm ta- bovu. Kmain se jo zvedi'lo o popolni zinagi zavozniškogrt oro/ja in o zina- gonoHiioni pohodu srbske vojske v sta- ro in v novo, poverano, skupno domo- viyio. Due 5. n(jvombva dopoldne. smo s pomocjo patruijo takratnoga 07. tr- žaškcga lip. razobcsiU xapiavi na nom-"" ski »Tmtzimrs Dowlsfhes Hans« in na nicslnem inagistratu. Še isli dan so nemški ofočhiski odborniki celjski sklcnili, da ods'ozijo svoje mandate, pod navidezno protvozo, da so jo bila dopoklrio na magistratnem poslopju pi'oli njihovi volji razobesila sloven ska, zastava! Že naslodnjega dno, ß. no- venibra ob hi. zjutraj jo od narodne vlade imenovani goront nadkomisav Lukan v spromstvu slovenske komisi- je \UK- c\v. Hrapovec, Koionc, Smort- nik in dr. Hmkovič) provzol mostno «pravo (*ei'ja. Tsti dar. so je pvaznoval v Olju nepozabni praznik svobodo ob velikanski udoložbi okrog 20.000 ljvidi, Sokolsiva, ,šol, vojustva in stovilnib »ai/'odnih organizacij iz Oelja in Sa- vin.isko doline. Fred nmgistratnim po- slfpjem ho se zbralc ob 10. dopojdne ögromne množice ljudstva vseh sl'ojev iz (^elja in bližnje tor daljne okolioo, ki 80 na dostojanstYen in slovesen na- äjn inanifcKtirale za noro državo in ji piriaegale zvestobo. Ka magistratnem balkonu so nastopiji govorniki Tseh strank in vsi .so bili cnodusni v narod- Hi zav(\sti, v vcselju nad osvobojonjeni in v ijnbezni do vstajajoče svobodne Jugosi'avijo. Knodu?-na je bila takrat Rodba navodova: »Danes Nemec go- Rp«fl.-j.v y Celju — in nikdar več!« Kötern .so m> prioeli razlivati po naši zemlji ostanki avstro-ogrske voj- slw. Nopregk-dne vrste so preplaTfle ceste in žolo::nioc. JJ. novembra so se vFfliH v Coljo tudi ostanki domaoega 87. pp-, ^i s0 pr.ilia.iali ¦/, italijanskega bojiščii. Občinstvo jih je veKČastno spriMdo. Totem je prisla zaprisega t»- jaštva in časi narodnih straž, ki so si stekte za ohrauitev narodnega in dr- žavsicga premožonja volikih zashig. Po prvih udorcib so se nasi na- sppotniki v Celju wipot opogumili, za- cdi protestirati proti naKemu »nasil- styii'', pobirali podpise in zahtevati »«nnioodloobos katero naj ])i priznal mivoviii kongj'fs. O Tseii dogodkih in podrohnoatih Be križe pisali na torn mestn, ker bi to obflfgak) ««to knjigo spominov ya dni yv(iobraf.i>. J'ribili pa hofemo, da y ii- stib #awih *J«mo polno razumeYaft Zahteva po navih volltvah tudi pi nas. Beoymd, VA. oktobva. Favlamen- | tarni krogi so vcevaj ii\ danes z voli- I kim /animanjem zasledovali rezullatc j angleških volitcv. Nokatori so uagla- ! sali, ila je trcba tudi naš narod vpra- «nti kakor je to storila Angleska, da razsodi o naceVnih in državnih vpra- šanjib, ki .so .stdaj na dnevnom mhi | nofranjo politike. -Vverne« objavlja vest, ki jo je prejelo danes ponoči ob 1.47) po brezžicneni brzojavu: Pri vq- litvab so tlobili konscrvativoi 402, la- bouristi 157, liberaloi 41, ostale stran- ko i>i 4 mandate. Iz 11 voliluih okro- žij šg niso znani rezultati. Absolutna zmaga angleških ko^ser- vativcev. Poraz liberalcev in delavske straiike pri volitvah. — Pred Baldwlnovo konservatlvno vlado. London, oi. oklubra. Zmagu kon- seivativoov je popohia. Pri volitvah so dobili konservative"! absolutno veeino, t. j. od (>J5 njandatov 402. Logie-na ])o- .sleilioa teh Aolitov je, da mora Macdo- ualdova vlada odstopiti in da pvevza- ipejo konservafivci via do. Konsovva- tiv(.-i äaini z«lo obzalujejo i>oraz libe- vnV-'ev, zla«ti pa njih voilitoija As- ([«itba. Pri volitvnJi jc izvoljei» tudi 1 koinnnist. Konservative) so dohili «it up no 7,!o2J68 glasov, delavskji stvanka 5,l,H0/i95 in tiboralna stranka 1,819.072 plasov. Znaeihio je, da je 5 clanov sedan je 'Maedonaldove vi'ade pri volitvah propadlo. Državni kan- celar J?.uowden je izvoljen v. malo vp- dino glasov. Maedouald je izvoljen y. 20(H) gln.'-K.ivi Aeoine. Zariinüvo jo, da je v svojem voliliiem okrožju dol)ii" 1400 glasov manj kakor pri lanskih volit- vah. LVoyd George je bil izvoljen z 12.(AKJ, C'.iiuTchilV pa z 10.000 glasovi večine. Z cziröm na to, da je doLila konservativna slrauka absolutno voci- lio glasov pri voliivab, se pričakuje, da se pojavi nova konsevvativna vla- da, v katevo bodo vslopili: 13aldwin kot ministrski predsodnik in vodja gospo- darsko politiko, Chaiiiberlain kot sa- mostojjii vodja zi:n;injega ministrsiva, sir llobort Home koi finam'ni mini- ster, Cliurchill kot minister za, koloni- ;io, IJirkenhead kot nuiiister za notva- njo zaduvo, Doug/as lloogli kot mini- ster za pravosodje in lord Derby kot mhiisier vojue in moriuvice. V kon- servativnih kroyih naglasajo, da se /«.manja politika. zat'riarui od Macdo- nalda, ne bo izjiromenila uaprarn Netnci.ii. Franciji in Turciji. Vr vod- stvu delav.sko .stianke pricakujejo vai- nill sprememb. ^acclonald odstopi kot vodja stranko, na n.u-govo mesto pa pride nedanjji niinister za kolonije Thomas. Angleške volifve i^ Fraineija. Peslmteem v vladlnih in veselje v opozlcljskih krogih. Paris, 31. oktobrn. V vüvstinih krosih ze|o pesimjsticno presojajo zmago konsei'vntivoev in občutni po- raz delavske stranke tor nagfasajo, da bo nova konservativim vlada zavzela dugaono ^talifiče nanvani ženevskemu protokolu o iiazorožitvi, kakor g-a je zavzeinaid MactionalUova vlada. Na- cijonalni blok f'l'oinc^vo in tov.) po- zdravjjja i^.id angletikjh Yolit^Y s sar- iiastioi^ijn voseijfcuö. fvojili nalog. iNase rokavioar.stvo jc bilo krivo, da «mo ee premalo zavaro- vali proti na.^im nasprotnikom in »a vs« strani vso pri-vec prizanasali. Z osvobojonjom samim so ni bilo vse delo koncano. Nasprotno —- ravno iakrat no vstala nova vprafianja, nove nalogo, katerih izvrsitev je rabtevala inoönih /nnoajev, vztrajnosti nn noomahViive volje. Tu je v/.rok, da po sestih let in fco vedno oboutimo poslodioe nase neod- ! loeaosti v preobratni dobi in da He na- yo razmere .še niso razoistile tako, ka- ' kor .smo bili takrat z gotovostjo pri<*a- ' kovali. Ključ do lep&e, dostojnoJHc bo- doenosti le/i namo v dveh volikih be- Nodah: država in narod nad vsel Obrtniško zborovanjo v Celju. Celje, dne 31. oktobra 1924. Za včerajšni več^r je pklicalo Ob- ^eslovensko obrtno druStvo v tukajšni Niirodni dom javno zhorovar,je, kate- rega so se poleg lepega števila celjskih in okoliških obrinikov udeležiii tudi zastopniki obrtnih drtištev h Brežic, Laške^a in Rajheribiirga. Nekatera dru- ga soseüna cmištva so svoie sklepe k predmetom dnevnega reda pnjavila pismeno. Zborovanje je vodil drnštveni predsednik &. Rebek. K pi vi točki dnev- neRa reda »Vprašanje deljenih ali skup- nih trgovsko- obrtniških zbornic«, ka- tero je postalo posebno aktualno ob sestavljanju novega obrtnsga zakoni;, je poročal zadružni nadzonuk g. Za!ož- nik. Poročilo je bilo pregledno in ne- pristrensko, čeravno pcročevslec köt opazovalec delovanja zbornic ni mogel zainolčati tudi svojega osebnega nazi- ranja v tern vprftžanju. Porcčevalec je pojesnil pomen zbornic kot sotrudnik državne uprave v izvajanju državne gospodarske po- lilike, naäteval naloge zbornic po- sebno v pojjledu na sestavljanje vrlo važne obrtne statistike, skrb za stro- kovno in šolsko izobrazbo naraščaja, sodelovanje v gospodarski zp.konodaji, zbtranje «.rsdiva o gospnd*.rs'-:ili pri- Iiknh v tu- in inozemstvi», inicijativ- no6t v prometnih vprasanjih, inter- vencije v davcnih zadevah in oddaja- nje merodajnega mnenja v tolmače- njii predpfsov obrtnega zakona ter je nn tej podlagi podal sltko ustroja zbornice, ki bi bila v stariu te naioge vrSit». Psimerjal j^ delovanie deljenih nemških in srbskih rokodelskih, tr- govskih in industrijskih zbornic z de- lovanjem skupnih trgovsko-obrtniških zbornic avstrijskega tipa in uspešnost dela zbornic z velikimi okoliši z delo- vanjem zbornic malega obsfga, ter prišel do zakljuCka, da bi bilo priča- kuvati večjih koristi od ločenih roko- Curišlia borza v petek 31. okt. Zagreb: 7 525 ZAGUEBSKA B0UZA. v pfteli, dne 3.1. ojetobnt. Dunaj: O.(K)lil)5- -0.09865. Milan: 2.999l>—3.O12ÖO. London: 312.5—315.5. Newyork: (iH.7f>---89.75. Pariz: o.625—3.Ö75. Praga: 2.0580—2.0880. Cnrih: 13.SA—13.54. delskih zbornic le v tern slučaju, ako bi se dalo brez občutnih žrtev za obrtništvo rešiti vpraSanje zadostnega financiranja takih zbornic, in ako bi rokodelstvo razpolagalo z zares prvo- vrstnimi poznavalci naSih gospodar- skih prilik, kateri bi njegove interese v t^kih zbornicah mogli i^spešno za- stopati. Rokodelstvo je danes z ozirom na neugpden promet in silen pritisk ino- zemske konkurence, katerega se tudi z deljenimi zbornicami ne bo moglo reSiti, z davftCinam» tako obrernenjeno in vsled splošne draginje v pbrtoyanju tako ovirano, da je čisto razumljivp, če se Stevilo upravifenih mojstrov krči, širi pa se v vedno bo'j občutni meri aušmarstvo. Zanimivi so podatki o davčni mo?i rokodelstva, trgovstva in industrije y Sloveniji in na podlagi teh podatkov izracwnjen» odstotek pri- spevkov k v:^dr2evanju s-idanje skupne trgovsko-obrtniške zbornice. Akp bi rokodelstvo v Sloveniji hotelo vzdrže- vati samo eno delazmožno ločeno zbornico, bi se moral njegov sedanji zbornični prispevek zvišati za nad 2OOO°/o- Bai pa se je, da bi se enkrat započeto deljenje nadaljevalo in bi naenkrat v Sioveniji imela vsaka oblast po tri zbornice namesto sedanje ene. Poročevalec je izi-azil svoje ose- bno mižljenje v tern smislu, da bi bi! najboljSi in najugodnejSi tip skupna ibornica z obsežnim okoliSen, urejeni- rni ekspoziturami ter z ločepimi in v največji meri avtonomnimi odseki za rokodelstvo, trgovino in industrijo. Da bi zastopniki rokodelstva v posebni rokodelski zbornici mogli bolje de|q- vati kakor pa v avtonomnem obrtnem odseku skupne zbornice, za to ni ra- zlogov in tega tudi ni pričakGvati. Poročilu je siedila 2-urna debatu, katera je bila i?redno živahna. Odločrjo je proti skupnim zbornicam nastopil g. Ivan Bizjak, ki je mnenja, da zamorejo za obrtništvo koristno delovati samo rokodelske zbornice in da bo ofcrtništvo za take zbornice, od katerih ima za- nesijivo tudi hasek, rado prispevajo večji davek. Debate so se med drugimi $e udfcležili gg. Holy, Laytar, Perc, Rp- bek, Šribar, Vienko, in Zontif. Neko- liko presenetljiv ie bil zaključek, ker so si zborovalci v pozni uri z večino glasov osvojili predlog g. Bizjaka za ločene rckodeiske zbornice, Zaradi dolgotrajne debate k prvi točki se o drugih predmetih dnevnnga reda sploh ni rnoglo več razpravljati. V to sviho skliče tlruštvo v kratkem novo zborovanje. IS * -"Ä- fl rrS is Sa •# ©* MESTN0 GLFDALJSCE J 1EUW. I! i> p r r i o a r : Torek, 4. r.ovombra ob ^0.: >^*/ oseb isce autorjo*. Coei»T^»j» ^j«jb- ^jaiiskega dramskffit skfpUli^c«. jLbonniu. Stran 2. »NOVA DOBA« šisv. 125 Pravo .SCHICHW miio z znamko JELEN' Schicht prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s „Schichtovim" milom samo enkrat po perilu potegnete, tarn kjer mo- __________rate z navadnim milom trikrat. ______ Šolstvo v zasedonem ozemlju, (K dinarskema dnevu Jugoslovenske Mat ice). Prošli teden so pričeli v našem Primorju novo šolsko leto. Dan za dnevom, teden za tednom so naši listi tarn onkraj opozarjali naše ljudstvo na važnost in način vpisovanja. Zakaj tolika pozornost ? Znano je, da so Italijani od svo- jega prihoda dalje kratkomalo one- mogočali ali vsaj zaviraü normalni razvoj našega osnovanega in srednjega Solstva. Ukinili so vse naSe srednje in strokovne sole v lstri (4), v Trstu (8), v Oorici (4) in pustili milostno le idrijsko realko združeno z gimnazijo, ki so jo pa poslali prošlo leto delo- ma v Videm, tako da je ostal v Idriji le nekak rudiment. Goriški vzorni uči- teljišči (moško in žensko) so preme- stili v Tolmin in ju združili v eno učiteljišče, ki je vse prej kot vzgledno in bolj potujtevalnica kot pripravnica za vzvlgeni poklic učitelja. Z ukinjenjem srednjih sol so hoteli udariti naS inteligenčni naraščaj, onemogočiti naraščaj zavednih narod- nih delavcev. Zaenkrat se jim Se ni posrečuo; beležiti moramo, da je vklub vsemu bilo v šolskem letu 1922-23 vendar 1167 naših srednješolcev in sicer 389 gimnazijcev, 371 realcev, 280 učiteljiščnikov in še 127 na drugih strokovnih solan. Isto leto je bilo na vtsokih šolah 306 naših primorskih študentov. Te številke dovolj iasno pričajo, kako ..so bile naše srednje Sole v za- sedenem ozemlju opravičene, dasi so v primeri s predvojno statistiko ne- znatne. V Gorici n. pr. je bilo 5e leta 1914. v razvijajoči se slovenski gim- naziji, ki je prišla tedaj do 4. razreda z. 9 oddelki, 345 dijakov (na stari nemSki je ostalo §e kakih 300 Slo- vencev), na ženskem učiteljišču !156 gojenk, na moškem učiteljišču 143. Italijanom ni bilo dovolj, da so uni§ili naSe, reČi moramo cvetoče sredniegolstvo, spravili so se tudi na osnovno Solo 1 Naj govorijo številke : V Istri smo imeli 183 na§ih Ijud- skih §ol, od katerih so jih do 1. 1923 poitalijančili 114, ukinili 23, »utrak- vizirali«, tako da je ostalo le Še 56 naSih! V Trstu so sicer mestne Sole ostale a ukinjene so bile 4 velike C. M. Sole, otroški vrtec in srbska Sola. — Na Qoriskem, kjer ni bilo skoraj vasi, ki ne bi imela svoje sole, si Italijani vendarle niso upali tako brezobzirno nastopati kot v Istri. Svojo kulturno pest pa so le dali čutiti: v Brdih so poitalijančili 7 Sol z vsemi raz- redi, v Devinu so poitalijančili vse naše Sole, ukinili so vse C. M. Sole in vrtec v Krminu, Ločniku, Podgori in Gorici, kjer so obenem odpravili cve- toče Sole »Šolskega doma«, ki so vzrasle iz požrtvovalnosti goriSkih Slovencev in so bile s 4 lepimi .Dqmi4 naS ponos. In Se jim ni bilo dovolj ! Mussolinijev prosvetni minister Gentile — da bi bil nomen ornen! — je prošlo leto s svojo proslulo reformo Solstva — z odlokom-zakonom z dne 1. oktobra 192 •> zadal naSemu Solstvo smrtni udarec. Uvedel je v ijudskoSolo izkijučno italijanski jezik ! Pesek v oči je člen tega odloka, ki dovoljuje manj- Sinam, da smejo zahtevati pouk svo- jega jezika v dodatnih urah. Na ta člen so opozarjali naSi listi, da ne bi kdo naših ljudi pozabil zshtevati za svojo deco vsaj to, kar so ji Se pustili. In res, ljudje so sploSno zahtevali uza- konjeno pravico, a v mnogih krajih — zaman. . . ! Italijanizacija, asimilacija! To je geslo, ki naj nam služi tu in v prvi vrsti sola. Zato razumemo, zakaj ni ¦hotel goriški nadzornikdovoliti otvoritve slovenske zasebne Sole v Gorici, iz- javljajoč, da ni potrebno, ko že drža- va dovolj skrbi za Solstvo! Res skrbijo : Solo upropaščaio, do- bre učitelje umirovljajo in izganjajo, mladina pa naj zapade analfabetizmu v deželi, ki je bila doslej med najkul- turnejšimi! Nedostopno jim hočejo napraviti slovensko knjigo in sploh slovenski tisk, ki bi jim nudil iz srca v srce segajoče bogastvo naSe sloven- ske duSe, zastrupiti jih hočejo s svojo miselnostjo in tako ustvariti — potu- rice. Slovenci, ali inoremo ostati ob teh žalostnih dejstvih brezbrižni, mla- čni? Ali ni naSa dolžnost, da storimo vse, kar bi omogočilo mladini našega zasedenega ozemlja gojiti Se vedno materni jezik? Ali moremo pustiti, da bi rod, ki je izrastel v krvi in prfc- gnanstvu, kedaj blagoslavljai čas, ki mu je vzel domovino in najdražje— materin jezik in žnjim narodno zavest? Ne, ne mortmo pustiti tega in nikakor ne pustirno, ne moremo in ne bomo ostali brezbrižni in mlačni, zavedamo se in se bomo zavedali svoje doižno- sti do sotrpečih neodrešenih bratov in njihove mladine. 9, novembra bomo to pokazali ob »dinarskem dnevu« Jugoslovenske Matice I Niti enega Slovenca no sme biti, ki ne bi pokazal vsaj z enim di- narjem, da ga usoda zasuinjenih bra- tov boH. Dinarski dan na kopist ne" odi*eienih bs*atov. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani jo razposlal na vse svojo podružnice, na razna prosvotna drustva, župne urade in druge korpo- racije tiskani oklic gledt- priredbe in organizacije »dinnrskega dne« po coli Sloveniji v nedeljo 9. novembra. Jutfoslovonska Malica se tern po- toni ponovno obraea na vse narodno čuteče prebivalstvo Slovenije, da orga- nizira v svojem ckolisu »dinarski dan», kajti potrebe na Koroškem in IM'imorskeni so vsaki dan ve&je in nujnejše. Zato raora biti tndi poraoč tern zasužnjenim bratoni čim izdatr nejša. \' dosego denarniii sivtlstev naj služi tudi >¦¦ dinarski dan«. Vsak Slo- venes' mom dati vsn.j 1 dinar. Vodilne in agilne osebe v vsakeni kraju pro- ximo, da jn'irede nabiralno zbirko v nedeljo od hiše do hiae, od osebe do osebe. Pobira naj sc na javnih mestih, na deželi posobno pi'erl cerkvijo. pred ali po končani službi božji. Dinai'ski dan naj jamri našini tain preko, da nismo pozabili na nje tor da jirn hoeemo pomagati, da vz- tva.jajo kot dobri in zavedni Sfovenci na svojih rodnih tleli, ceprav tlaeeni in izpostavljeni pod. tu.jim Kospod- stvorn. Zato vsi na delo in uspeh no iz- ostane. Zneski naj se nakažejo na Po- krajhiski odhov .1 txjoi-iovGHskv Mas ice r Ljuhljfoii. V zalogi usB pisarnišhs pofpebščine priVHANC BAR, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5. Politične vest!. ¦KRAU ZA ŠIROKO KOALICLT- SKO VLADO. 30. oktobra je bil dopol- dnc Ljuba Davidovii: pri kralju v a.v- dijenci, za njim pa je bii, poklican na dvor dr. Korosec. Kralj je obema vo- diteljenia i znml žei-jo, da se izreco ožji blok za široko kcaliiijsko vlado ppd predsedstvom Kcste Timotijovii3u. V slučaju neuspeha Timotijeviceve misi- je bi se morala kron;;. najbrž odločiti za apel na narod. Zaupniki SLS so na svoji seji v Ljubljani sklenili, da pre- puste končno odločitov >: ozirom nase- danji politieiii jxnaxaj klubu svojih poslancciv, ki so jp sestal 31. oktobra k seji. Splošno se smatra, da je ožji blok znalno popuslil in da zav/em.a prija.z- nejšc .stališče napram Timotijevieevi misiji, akoraviio razširjajo nekateri klerikaloi in muslimani ravno na- sriLotne vesti. HLOKAŠI iNTlilGiriAJO.• Radi- c-eva st.ranka je objavilg. komun^ke, s katei'im odklanja K. Timotijevica kot preclsednika nove vlade. Ki'jub temii pritiska ožji blok na Jladiča, da bi do- volil ožjemu bloku vstop v koalicijsko vlada brez IIRSS, toda pod pogpjein,. da bi bili v novi vladi zastopani od na.- cijonalneffa hloka sai/)o radikali> se- veda tudi ti brez korupcijonistov«. Jasnp je, da gre blokaska taktika za tern, da razbijejo bl'ok narcnlne koali- cije, ki pa ostaja slejkoprej trdn-a ia konipaktna. . Dneirne vesti. 1IEO J \ G AN IZ A CIJ A UpITEL .1IŠC. Iz Hf>offratla poroeajo. da je v prosvct- lieiu liiinistrstvu izdelan načrt za re- organ izacijo učiteljisi- in njihovo kon- cenlracijo v večjih oblastnih krajih. i.'OMOnSKA U.PRAVA. Šibeni- ska obeina je poslala ministrstvu prosiijo. da bi r,e poinorkska uprava, ki se nahaja sedaj v 'iiak.ru, premesti- la v ftibenik v svrbo razvijanja šibe- iiislces;a ¦• prista.nišc';t it» pospe-sovanja pomorskega promelu. • ¦JViESlvOVO SLAVJE V PTUJU. Ministrstvo- saobračaja je z odlokom z dne 2.0. oktobra st. 24,513/24 dovo- lilo vsoni udeležencem vozni listek za polovitno eeno. Udelezenec si tedaj ivmavi cc\\ vozni listek do Ptuja. Tu- kaj karte ne odda, ampak jp .shraui! Na.Ptuju se mvi bo izstavila primer- na legitimacija in so z voznim listkom, s katerim se je pripeljal na Ptuj, zp- pet vrp<». To dovolilo velja za čas od 7. do 14. novembra 1924. — OcU?or,, -VSEM .KASLaVUENGEMi" Vas wse, Ui prejiuete nase koledarjtv pro- simo kar najvljudneje, da nam jih ne vi-arnle, temvee radevolje obdržite in nam v zamono pošljoto po priloženi položniei določeno. vsoto. Preplačila iivaležno spi'ejomajriO. iü inlena," pre-. plaeuikov kakor tudi v.soto naznanirno javnosti ea.sopisuim potom. ' — :Pöd- porno drustvo šlepib v tjtibljarii, Worfova ul. \2. ' ' -': ;;" : Celjske novice KJKO SKRBi NAŠA UČNA n'HAVA ZA VČITEUE TUJE NA- HODNOSTL Na celjski mestni psnov- ni soli st» je l'norala radi porrianjkanja uOeneev ukiniti s pvioetkom tekočepra 8olskega--leta zadnja nemška vspored- nica. Na tej je poučevala neka Celjan- ka nemške narpdnoöti, ki je po čudež- nih potlh napravila po preobratu izpif iz slovenšoine'ter postaTa definitivna. dasi dr/avnejra jezika ne obvladuje niti za vsakdanjo potrebo. Ko ji je bil letos namenjen slovenski razred, se je iz pedas'oskih czJrov in na zahtevo staršev teinu cdloelio uprl mestni- šol- ski svet celjski, ki je predlagnl pro- svetni obkisti, naj stavi za pouk na slovenskem ucnem zavodü »jezikovno popolnomn nekvalificirano ueiteljieo na razpolüzeiije, ozir. naj jo pozove, da. prosi za kako nie^to na s.oli, kjer- obslojajo se nemske vjporednice. Do- tiena. ueiteljica setläj na zavödu ue"po- ueujo. Kakor se pa zane^ljiVo' trdi,: je vl'ozihi na šefa prosvetnega odd.61ka priziv z zahtevo, naj se jp na slovenski mestni šoli takoj zopet zaposli. Prö- svetnn obi'ast ji je baje tb že pbljübilä,. VfSled resar je prieakovati. Jda' bo jezi- kdvno popölrioiiiä nezmozna učiteljica ( mrcvarila našo slovensko d&p ter V tako važnem kraju kakor je Gelji>, odr jedäla kruh slovenskitT: učfteljičam a prvövrstno kvalifikacijo. Iz närodtiüY in pedagoykih pzirpv Ž€ gedaj pdtocriP protestirarrio "pfoti ^opetheniü zkp<5~\ slenju te üciteijice ha slpveriäki moslnr; osnovni šoli, ker njora obveljäti. pač tomeljni pogpj, da je ueitelj za hiestp na katerem se upprablja, jezikovnp vsaj žadmpljivo nftposobljen.' 'Od da- navsnje prosvetne oblasti j€ prieakova- ti, da se bo preko pedagoskih pomiäie- kov pedantično zopet sklicevaia na — rp Requiem. Na pokppaliSČu sem bil danes. Po dolgem času sem Sei zopet obiskat njo, ki je radi njene in svoje Ijubezni ne born nikdar pozabil. Vse bolj smrti prisojeno je po- kopaliSče v suhem zirnskem času. Ži- vega človeka ni bilo v obltžju. Po gozdovih so se že lovile večerne sence. Liki v rdečem vinu, razlitem iz ogrom- nih kristalmh čaš, je plavalo nebo za ostrorisanimi konturami sivovijalčastih plan;n. Širni eter je bil Cist kot otroške sanje. Tarn spodaj je pntajeno dihalo mesto in njegova sapa je ležala v ob- sežnih me^lenih vlaknih nad stisnjeni- mi strehaml. Ob Tvojem poslednjem domu sem stal v tisti urii mati. Ob grobu prve žene, ki sem jo ljubil v življenju, — ljubi! z ono polzavedno, otroško lju- beznijo, kl so ie v njenem posebnem značaju deležne le matere. Zatopljen sem bi! v turobne misli in težko mi je bilo. Mislil sem na Tebe, mati. — Kar je govorüo in san- jalo v onem vzviSenem času moje srce, onl konfiteor, ki ga je Sepetala moia duša, — to, mati, razumeš samo Ti. Vse svoje hrepenenje, vso svojo ra- dost in bol sem izlil duhu onega, tudi duševno tako sorodnega bitja. — Svet je bil zginil pred menoi in v neki nad- naravni, beli luči so se sprehajale moje misli... Dolgo, dolgo sem san- jaril ob grobu. Ko sem se zdramü, so bile moje oči rosne. V oni uii mi je bilo, kakor da me blagoslavlja nevid..a, dobra roka tik poteg meiip in me Maži in boža.. . Slutil sem, da je bila moia mati. — Med mračnimi cipresami je nn- lahno rdelo belo kamenje. Po dolini je plaval gost mrak. Poslovil sem se od groba. Na hrapavih ustnicah je tre- petal čuden občute'., kakor po dolgem, globokern poljubu —. rp — Odmev. Siva iata grobov. Poslednje üstje, in sad je vsepkrog. Pota rumene; pod nogami Sumi liki papirnata preproga. Osivel grobar koplje grob; globoko je že i2kopal inkmalu bo prenehal z delom. Grob. Poglfdam. Kno žensko ime in dvoje moških. lsti dan smrti. Obrnem se k Krobarjn in ga povpraSam, aii kaj ve teh treh. » Ej — pač. Dobrö se §e spo- minjam. Ona dva fanta sta bila prr-: jatelja, dobra prijatelja. Starejši je irriel dekleta. Ljudje so to vedeli in bilo jim je prav: po5ten fant je bil tn doma tudi niso stradali.— Nekega veCera pa SO poCili trije streli. Par dni nato smo vsetri krščansko pokopaü. Cudne stvarl" so pripovedovali in ugibali serntertia. — Tiste case sern b'l Se mla'd in po- skočen. Da Vam povem, gospod: — ona mi je b;la tudi v5eč. Pa, kaj bo sin siromaSnega grobirja—.« ¦ ••¦•¦ Modre proKe legajo na kamenje. DostojanstvenQkimajociprese v vefierni Uiči. Starec je dokončal svoje opravilo. Drsajočih korakov stOpa proti mrtvaS- nici. Enakomemo se giblie lopata na njegovi rami. Skrhana je in rujava od sveže zemlje. Stev. 125. »NOVA DOßAi Slran 3. >zakdn<, ki ga hladnokrvno pogazi, ako gre za naprodno slovensko uči- teljico. — Frinašamo gornjo notico po »Jutru« z dostavkom, da jo bila ome- njena uciteljica (proti kateri osebno nimamo ničesar) med tern z dekretom zopct nastavljena na. mestni osnovnj šoli. 'Najodločnejo protestiramo imq- nomnarodne stvari in v imenu si'o- vcnskih starsev proti temu nezasliša- nemu imenovanju. Nikdar ne bomo dopuscali, da na nasih jugoslovanskih narodnih solah poucujcjo naso mladi- Tio učno moči, ki ne znajo našega ma- ternega jezika in no more jo kot tujc- rodei inioti srea in smisla za narodno vzgojo naSe mladinc. To pa je mcnda v Jugcslaviji nam Slovencem že še do- voljen'o, da sinprnn zahtevati v naše sole učne rnoči, ki so naše misli in na- se krvi! vprašanje zonüziTVE sta- NOVANJSKEUA OKOL1ŠA CELJE ]MESTO IN CELJE OKOLICA. V tej zadevi, za katero sta sc svojčas zavze- la mestni obe. svet celjski in obč svct Okoliee ("lelje, kakor tudi Društvo sta- novanjvskih najemnikov, je stanovanj- sko sodišče v Ljubljani kot II. inštan- ca v slanovanjskih zadevah zavzelo naslednje stališčc: Cast mi je obvcstiti Vas,'d.l'se je stanovanjsko sodišče na svoji šeji-dne 24. oktobra 1924 pecälo z vprasanjom .spojitvo okolisa oboino okolica Olje s slanovanjskim obi'a- stvom za mesto Colje (glej resolucijo stanovanjskih najemnikov v Celju z due 2, avgusta 1924), pa zaključilo, da ministrstvu socijalne politike v Beo- grädu ne more priporočiti željene spojitve (elen 2o stanovanjskega pra- vilnika), ker bo trajai'a, funkcijska do- ba sedanjih stanovanjskih oblastev I. stopnje le do konca dccembra 1924. 1,, ter bi do vzpostavitve novega urada prišlo komaj do takrat, ko se bodo vsi ti uradi opustili. Stanovanjsko sodišee pa priporoea, da obdržite stvar v raz- vidu, da po !. Jan. 1925 ev. predlaga- te na pristojn'cm mestii spojitoy po no- vem ziikonu oziroma pravilniku. KOLO JUGOSL. SESTER V CE- LJU. je od svoje ustanovitve vsako i'e- to o Miklavžu obdarilo vocje stevilo rovnih ortok, da jih ob početku zime preekrbj, z obleko, peri lorn in obuva- lom. Lredstva za to so vedno nabrale odbornice od hiše do hiše. Koliko so morale prehoditi zastonj, koliko nepri- jetnih opazk mirno sprejeti — vedo tisti. ki so to Le kedaj poskusili. Zato se to leto obraČa na one soraeščane, ki razumejo, da morajo v današnjih raz- merah po, niestih obfitojati dobrodelna dru«tva,Un da tudi povsod obstojajo) in' da ia društva potrdbujejo sredstev za, avoj^ deio, naj nam sami.s prosto- volJÄimi darovi prihranijo vsaj 'be- ra^ejije*,. Drufitvo ne prosi samo za deiiär, dpbrodoslo rau jo vse, kar se še more porahrrti, n. pr. stara pbleka, pe- rik^ č^vlji, Darove sprcjema ga. Ser- n'eceva/Ljxibfjanska cesta 16 ali gdč. Zupanči^eva, Gregcrciceva ul. 5/II. Lahko še pa tudi samo obveeti druetvo in ono bo po darovane stvari poslalo. Odljoi' UPA-. '4a conj. obcinstvo ne bo pre^rio njegoye pro^nje inse po svo- ji li mooe!» odzvalo. DÖBRODELNI DAN »Kola jugo- slovenftkih söster«. dne 28. septembra jc dal 26ö<5 Din čistega dohodka. Vsem gospodicnanj, ki so k temu pripomo^ «le, izreka odbor najsrčnejšo hvalo. NA OBČ. ZBORU Frmwoskega kvozka v Celju, ki se jc vršil v pon- deljek, 27. oktobra, je bil za poslovno leto 1924. —25. izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Juro Hrašovcc, pod- predsednik ravnatei'j .losip Smertnik, tajnik prof. Jos. Napotnik, blagajnik dr. Škrinjar, krijizniöarka ga. Papova in odbornica gdc. Tominškova. CERCLE FRANCAIS. Franco- ski krošek. Prvi in drugi tečaj se otvo- rita in sicer drugi tecaj v sredo, 5. no- vembra ob 0. uri zvečer, prvi teeaj pa v cetrtek, (5. novembra tudi ob 6. uri v poslopju deske meščanske .sole v Vodnikovi ulici (pritlicjc). Sprejema- jo se ,se prijave novih članov. Učnina . zim.ša 20 Din mesečno. — Odbor. AM DAN VSEIJ VVETNIKOV z-ipoje moski /bor ('elj. pevskega dru- stva na okoliskcm pokopališču ob pol 3. uri žaioslinki: Pa\čič: »Narodna nagi'Oi)riif«i« in Pregelj: -Blagor mrt- vim-, ob pol i. uri pa prvič na mest- nt'in pokopaliscu, kjcr bo zapelo isti dve žalostinki, uakar zapoje na sosed- nf-in vojaškom i>okopališču Prelovče- vo: Oj Doberdob!« LMENOVANJE V DRŽAVNI SLUŽBI. Pri okrožnem sodi.šču v Ce- lju je imenovan '/a visjega jetniškega paznika v zvaničiii.škem činu jetniški paznik Fran Nočivnik, za jetniškega paznika v zvanicnisken» cinu pa Ivan Peternel. SMRTNA KOS A, V Gaberju je uinrla 31. oktobra po krajM boiezni gospa Terezija l^ušnik, roj. Špes, so- proga. posestnika in oe\ Ijarskega moj- stra. g. I'ranca Pusnika, v starosti 60 let. Pokojnica je bila vedno zavedna narodna žena in je tudi vse svoje otro- ke vzgojila v naiodnein duhu. Bodi ji ohranjen blag spomin. preostalim pa naše i.skreno sožaljc! DOPRSNI KIP DR. 7URNER- JA. V sredo, dno t>9. oklobra so jo mu- dil v Celju znani akad. kipar g. Fran Berneker. Prisel jo ravno s Pohorja, kjor je bil dalje časa zaposlen pri do- vršitvi doprsnega kipa dr. Pavla Tur- nerja. Kip ,ie sedaj dovrsen in pred- stavlja mojster^ko izki'esano mar- kant no glavo velikega narodnega bor- ca. Kip jo iz belega izkristaliziranega marmorja a Pohorja, pokojnikove ož- je domovine, kojo stremljenja in želje je pokojnik vedno podpiral, in je bil posvečen kiparjcvemu dobrotniku dr. Turnerju, ki pa j<' hi pred dovrsitvijo umrl. PRENOS ZEMEUSKIH 0STAN- KOV ANTONA KOLENCA. V sredo, 29. oktobra so prenesli zcmeljske ostanke pekojnega Antony Koienca iz dosedanje zača.sne grobnice na okoli- ftkcm pokopališču v ncvo monumen- talno grobnico, ki je bila te dni dogra- jena. Ü grobnici, ki predstavlja svoje vr.ste umetnino, fee sprcgovorimo. SKORAJ VSAK PONDELJEK se najdejo vrlne gredice pred mestno osnovno 5olo ponekod pohojene in na- pisne tablioe premaknjene ali celo po- kvarjene. Naj bi si zlikovci zapomnili, da poizkusiw) žitne in zolenjadne gre- dice piW šolo niso namenjene njim, marvel uč©dejo v oči, naj gleda proc, ko gre mimo njih. — Ali poiicija še nikoli ni opazila kakih po- noenjakov na vrtnih grcdah pred rne- .slno osnovno solo0 . . . (Vsekakor je to čudno, zlasti kor nam je zna.no. da stanujc edc-n drž. stražnik celo v sol- .skeiii poslopju. — ¦ Op. med.) TATVINA V HOTEsAJ. 34-letni Kniol Schreiber iz Runic, po poklicu brivec brez ])osla, ki se izdaja tudi za krojaca, dvakrat radi tatvine predka- znovan, je bil aretiran v hotelu >• Uni- on«, kor je tamkaj nekomu iiotniku ukradcl kovcek z raznimi predmeti in svilen dežnik v skupni vi'ednosti nad 1000 Din. Uzmovič je bis oddan v za- pore okrožiiega sodisča v Celju. TATVINA K0LESA. Dne 29. okt. jo bil v Laskoni od oroznikov aretiran neki Franc G., ki je prodajal neko ko- lo, katero je baje ukradel izpred neke gostilne med Vojnikom in Celjern. — Kolo je prostega (oka. brez sprednje zavore, črno pkwkano, z obema blat- nikoma in obema, skoro novima beli- ma plaščema. Sprednje kolo je črno pleskano, zadnje pa poniklano in moc- no zai'javelo. Gonilna plošča ima obli- ko zvezde, na lcvi strnni vodila pa manjka držaj. — Lastnik kolesa naj se zglasi pri polic. oddelku v Cei'ju, soba »t. 10, ali pa pri orožniški postaji v Laskem. NAJ DBA iCLOBAS IN .SAL AM. ])uu 29. oktobra so nasli otroci pri igii na živinjskem sejmišču tik Vo- glajne v nekem grmu v staro krpo za- vezanih t<> in pol klobas in 2 kosa sa- lamo. Naj den i predmeti so na rodar- wtveni postaji (mestni magistrat) na ogled. Sumi se, da izvirajo klobase in .salame od kake tatvine. P0ZIV! Gdč. Žižek Josipina, ne- znanega bivališča v Cei'ju in okolici, se prosi v svrho nekega zasliisanja zglasiti se pri tak. polic. oddelku, so- ba St. 10. P0L1C1JSKA KRONIKA. To- densko poroc-iio od 22. do 28. oktobra 1921. Splosni položuj javne varnosti noizpremonjen. Arctacij je bilo izvr- senih v ("olju 10: 1 radi javnega nasil- .stva, 2 radi ponoverbe, 3 radi pijano- stif '6 radi potepuštva odn. beračenja, 1 radi prekoracenja državne meje; iz- vršila se jo tudi 1 predvedba radi kroš- njarjenja. Prijav je bilo vfoženih 29: 4 radi prekoracenja policijske ure, 2 radi prestopka proti obrtnemu redu, 6 radi prestopka proti cestno-policij- skem redu, 2 radi poškodbe tujega imetja, i\ radi prestopka tatvine, 2 ra- di ponoverbe, 2 radi goljufije, 1 radi krŠitve železniskih predpisov, 1 radi žalitve javnega organa, 1 radi kalje- nja nocnega miru, ostale radi manj- ših kazensko-sodnih odn. policijskih prestopkov. Politic, življenje: Dne 25. oktobra 1924. je bila volitev župana za mesto Celje, pri kateri je bil izvoijen za župaim g. dr. Juro Hrasovoc. zn podžupana pa g. Dragotin (Jobec. Ob toj iuiliki se je vrsil po niestu obhod z bakijado in godbo, nato pa družabni , vecer v Narodnem doinu. Vse se je iz- w.silo brez incidentov. Zdravstveno stauje: ()d prejsnjcga tedna sta ostala v mestu 2 slucaja skrlatice, v tern ted- iiu pa se je pojavil še 1 slucaj. Splos- ni položaj je i'adi ncznosne draginjo zelo nepovoljcn. N0ČN0 LEKARNIŠKO SLUŽBO ima prihodnji teden lokarna «Pri or- lu«, Glavni trg. LASTN IKOM (JROBOV. (Ras- glas.). Na mestnem pokopaiišču so ograje pri veeini grobov že dalje časa v tako slabem stanju, da jih je treba očistiti in n,i novo prepleskati. Lastni- ki zadevnih grobov se vsi'ed tega po- zi^'ajo, da ograje okoli grobov čim hi- treje obnovijo, to je temeljito očistijo in prepleskajo. — Mestni magistrat. celjski, dne 27. oktobra. 1924. -- Zu- pair dr. 'Mrašovec s. r. UDN0V1TEY VOJAŠKEGA PO- KOPALTŠČA. Tvrclke Blaž Sodin, Vinko Kukovec, I. Marine, Jarmer, Karol Teppey, Peter Majdič in D. Ra- kuseh so podarilo mestni občini za ob- ¦ novitev vojaškega pokopališča večjo množiiio lesa oziroma plocevino. Me- stna obcina jim izreka najtoplejšo za- hvai'o. — Mestni magistrat celjski, dne 27. oktobra 1924. Župan: dr. Hra- šovec s. r. PASJs KATASTER ZA MESTO CELJE. (Razglas.) V zvezi s tuur. razglasom z dne 27. a. ti. se temeljem naredbe min. za nar. zdravje, hig. od- delek z dno 30. oktobra 1924, H štev. 16.759. odreja, da morajo posestniki jisov vsako Ppremembo v pasjem ka- la.stru (pogin p.«ov, eddajo psov dru- gim osebam, nabavo psov) najkasneje v 3 dneh prijaviti mestnemu magistra- tu (soba št. 2). Vse »tränke, ki prive- dejo svoje pse v Celjo in so z njimi tu- kaj nastanjene voč kot 14 dni, morajo Me prijaviti pri mesntcm magistratü in zanje nabaviti predpisano, za toko- čo leto izdano pas jo znamko. Proti strankam, ki ne bodo upoštevale gor- nje odredbe, so bo kazensko postopa- lo. — Mestni magistrat celjski, dne 24. oktobra 1924. — Župan: dr. Hra- šovec s. r. ŽIVALSKE KVŽNE BOLEZNI V SREZU CETJE. Izkaz z dne 25. oktobra. Svinjska rdečica: Sv. Pavel pri Preboklu: 4 zakuženi dvorci. (JEPICO, rujavo, z zeleno bordu- ro je zgnbil domov grede iz meec. sole 3—1 Naše bilo je od pamtiveka vse Primorje in ves Kprotah. 9. novembra 1924 DINARSKJ DAN za neodrešene brate in sestre. Jugoslovanska Matica. L.J. ¦ :' .- ¦ ¦, Na.prazi'iik Tseh inrtvih. Ötrah pred smrtjo najdemo men- da y vfioh časih in pri vseh narodih. Dobijo se fto ljudjo, ki vršijo dolžnosti svojega atanu ttr se v duhu in resnici veöehjo življenja in mirno čakajo, da pride smrt no njo. Toda vočina jih ob sami iKisedi, ob domisieku, pogledu in vsem, kar je v zvezi s srnrtjo, vztrepe- tava notri do temoljev s\ojega bitka in žitka, četudi si te slabcsti morda ne priznajo. \)& pa nus ne bo obšla groza ob misli na smrt, ne bodi mo malodušni v niLadosti in ne misli mo na kratkost življenja ter ne delajmo »amo od dne- va do dneva! Knujmo marveč načrte na äiroki podlagi, kol bi živeli tisoč let! Kaj- smo velikega zasr;ovai'i in nam ni bilo mogočo koncati, bodo nadaljevali drugi, čeludi raopoče v drugačni obli- ki. Naše zivljensko delo ix) tako zapi- sano v sveto knjigo dela za narod in človeštvo. Da je lemu ret> tako, se spomnimo samo tistih mož, ki živijo še dandanes in kojih. dela so silno vplivala na ve- soljno človeštvo. Antično-klasični pra- vec življenja jo globoko začrtan v vseh umetninah naših kulturnih predni- kov. Kaj naj poreoemo o grškem kla- siku Honierju, o katerem pravi Pla- ton, da je vzgojil Grfijo, in ki je naj- bolj učinkoval na svetovno slovstvo! Poleg Ilijade in Odiseje nimamo nie lepšega v epski poeziji Kako velike, kako piemen ite. kako nesrečne znača- je prikazuje Sofoklej, ki ga prišteva- mo najverjim svctovnin. dramatikora! Kako vpliva Platon na etično mišlje- nje posame/.nikovi Koliko zlatih živ- ljenskih naukov erpamo iz Horacije- vih del! Kako zna hičati človeške sla- bosti in strasti! Kako navduševati za domovino. za zrnornost, značajnost in drugo cedriosti! Kako živi svoje vecno življenje Dante, kojega telesnih ostan- kov že diivno ni več! Kako obeuduje- mo Shftkespeareja, ki je ustvaril de?a, ki se že dandanes blesčijo na prvem mestu v svetovni litoraturi in jih pre- vajajo vsi kulturni narodi! Kaj naj porečemo o Schillerju in Goetheju, ki sta v pesništvu in pisateljevanju po- vzdignila svoj narod do tako visoke stopnje kulture! Ali naj pozabimo na Pu.skina in Mickiewicza, ki imata v ruskem ozir. poljskem slovstvu isti po- meu, kakor ga ima Prešeren v našem? Ali rnoremo iz nažegf«. spomina izbri- sati Cankarja, ki stoji poi'eg Županči- ča nesporno na svetovni visini in ko- jega inie je znano daleč izven sloven- skoga ozemlja? Ali naj prezremo slikarje svetov- nega slovesa, kakor so Raffael Santi, Michelangelo in Bramante? Podajmo se za par bežnih minut na pol je sve- tovne glasbe! Tukaj se bleščijo imena Beethovna, Mozarta, Mendelssohna, Schuberta, 8metane in števiinih dru- gih, ki so v prvi vrsti vplivali na sre- no izobrazbo človekovo. V zgodovini rnatomatike vidiš z zlatimi črkami za- pisana imena Arhimoda, Descartesa, Pascala in Poincaröja. Kake misli nam naj šinejo v glavo, ko zaslišimo o imenih iznajditeljev, ki so v današ- njem času privedli tehniko skoraj do vrhunca razvoja! Sie lepših misli mp- ramo biti, ko nam prihajajo pred oči imena Gutenberg a, Mcrseja, Siemen- sa, lileriota, fctephensona, Schwarza, Marconija, Keisa in Wheatstoneja. Spominjajmo se pa tudi tistih nešte- vimih junakov, ki so žrtvovali svoje življenjo za domovino. Hodil sem po pokopališcu in pre- mišljeval. Telesno življenje nima dol- gega obstanka. Ko za vecno zapres svojö ulrujeno o^i, te prenosö ven na kraj, kjer vsi zemljani pricakujejo dneva poslednje sodbe. Nekoliko casa ostane še spomin nato pri svojcih, po- stavijo ti sicor nagrobni spomenik, ki prica, da so bili tukaj položeni tvoji tei'esni ostanki k vecnomu počitku, to- da kmalu pozabijo nate. Kdor pa je delal vse svoje življecje za narod in clove8tvo, temu se ni treba bati, da bi bil za voeno izhrisan spomin na nje- govo zemcljsko delovanjc, kajti njego- va dela bodo živela naprej in po sto in sto letih se bodo äe bolj slaviJa kakor sedaj. öUaü 4. »NOVA DOB A« *>«v 125 pröti Zavodni. tičenec I. razreda. Naj- ditelj naj jo blagovoil oddati v Zavod- ni št. 89. i /v/Ar'> CWERJE. Petek 31. okt. i in sobota 1. iiovembra: > Oliver Twist«. Drama v 8 dej. VT glavni vlogi Jackie Coogan. — Nedelja 2. in pondeljek 3. novembra: y Hamlet«. Drama v (i doj. pö Shakospoareju. KONCERTNA KAVARNÄ »CEN- TRAL« V GELID. Dnovno koncert sa- lonskega orkestra »Mignon« iz Za- groba. Iz tajništva Trgoyskega društva v Celju. ESPERANTO V CELJU. Veduo pogosteje cujeino, kako se esperanto ntndaljc bolj razširja in udoničieuje pri raznih vclepodjetjih, ki so navezaiia na inozeinsko korespon- detico, in kako se posobno trgovski na- rašcaj v ostai'ih rnestih Slovenijo z vo- seljom zatiima za ta mednarodni je- zik, katercga se je mogoče z enostavno lahkoto priučiti. Tudi v teni oziru na- merava Trgovsko društvo v Gelju svo- jini članoin nuditi ugodnost z ustano- vitvijo esperantskega icciaja, da se ta mednarodni. jczik tudi pri nas vpolje ter s tcm trgovskemu naraščaju kakor tudi trgovcem samim proži prilika po- služiti se institucije, ki bo vsakomur v bodočem razvoju trgovino prav ko- rist ila. Poglejmo si malo položaj pro- ko nasih mej, kjcr so ta mednarodni iezik splošno uveljavija v razuili di- plomatičnih in drugib gospodarskih krogih. Na kongresu zastopnikov ra- diopostaj svetovnega omrežja v Gonfu so rabili saino Francozi in Švicarji francošeino, ostali delegati 37 držav sv se poshr/.evali esperanta. To bi bil (jčIpti izmed ncštevilriih primcrov, da se ta umolni jezik nveljavlja kot pri- znano svetovtio obeevalno sredstvo ne samo v Mednarodnom trgovskem pro- mot u, kjer je najboi'j potroben, temveč tudi v ostalih panogab mednarodnega pronicta. ; Esperaiitska slovnica jo pravi tzo? enoštavttosti. y«e gre po doloe.o- fiib pravUih hroz i/.jeiri, ce^° naglas pa da vodno na predzadnji zlog. Ka- kor anglešeina itna esperanto samo en 6Ien Cla); »atnostalniki so brez spolov. Vše besode iste vrste irnajo enako končnico, iz to je torej razvidno, če gre za samostainik, pridovnik, glagol itd. Poglejmo si nekaj primerov: * ta- les ono« je tclefon, »telesona« — tole- fonično, »telofoni« — • telefonirati. — Cnožino označi obesek »j«: >lando< ~ dežcla, -»landoj« — deželc. Naravna apolna razlika se izrazi za ženski spol z zlogoin »ino«: rfilo< je sin, »filino« — hči. Poklit: značijo konrnico »isto« oziroma »istino«: »bakisto« — pek, »kuracisto< — zdravnik. »Ejo« pome- in kraj, kjer se kaj godi; »lornojo« — Sola. »Aro* znači skupnost prcdmetov, Ža kntero rabijo drugi jeziki navadno |>opolnoma novo samostalnike: ^arbo« je drovo, »ai'baro« pa gozd. Končnica »igi- pfi glagoiih pomeni, da se jc dejanje povzročilo: »havi« je imieti in Vhavigi'v pa ]>omeni sforiti nekaj pri- dobitnega, To velja tudi za pridevnike: »pura« — čisto in »purigi« — čistiti. Iz predstoječih pfimcrov, ki se nana- feajo na vse ostaie bescdnc razrede, je fiß ja.sno, da .io sist.öm koncxnic pravza- ; prav siovslveno jodro jo/ika; na la na- 6in so dajo tvoriti uepregledno vr.sto tazličhib izrazov. Vzemimo n. pr. be- Äfedico »kün* — skupaj, »kunä« — skupno, ^knnigiv — zdrnžiti, »kimi- golo"- — zdvnžilno srodstvo; »kurrn- lb* — drtig (tovai'iS ali kompanjon). \z razhieroitia majbnoga števila debo) ii\ osnovnib ziogov je sostavljen ifeel jezik z izvanrcdno bogatim izrazo- slovjem, kalerega sc jo v nckaj dneh ftli tüdnih labko prinčiti. Raznovrstni Movstvoni pvipomočki, ki dolajo v mno#obrojuib oblikali pri vseli drngih jezikih iičoncem najvot* tožkoč, odpa- dejo pri csi>cranl\l skoraj popolnoma, Ae da bi to «kodot'älo gibČnosti jožika. Sprogänjc glagolov n. pr. tvori pri ttinogih živib jozikib zelo veTike učne iožate; v esporantu zna§ iz pravil vse, ^ar Bt piagolov tičo, če veš, da pome- lo ja sogla.snik >a« strdajnost, »i« pre- ¦eklost, *6f prihodnjost. Podobno se tVorijo t\idi dvuso- glagol^ke obiikc. Nftvc»dcntj naj shiži javnosti lo no- köliko V informaciSo, da bodo oni, Id bi imoli vesoljc posvotiii se priučenju tega jezika, dobili vsaj pribVižni vpo- gled, kaka slovni.cna lahkota je s tein jozikom zdnižmia. Potreba samo 110- koliko ambieije in veselja, pa se lahko vsak zc po triniesocncm uconju poslu- 7A tega jezika ))rez napak in z lahkoto. tie poslušamo pogovor \ esperantn, nv dobiino 11 lisa, da bi 1-ila to umetiia slovstvena tvorba. Vsled lega apeiiranio na \.se tr- govce in trgov.«ke namescence bi'oz razlike, da se prijavijo v činiverjoni štuvilu kot inlfifsenti. kar bo drnstvu oniogocilo, da sc z uspebom posveti teinu kultirrnemu delu. Takoj po za- dosiiieni številu prjjav so iiavedeni te- čaj brez nadälinega otvori. Pripomi- njamo, da učni stroški ne znašajo mnogo in jili bo lahko tudi vsakdo brcz posebnil) žrlnv po.uvešal. Ustmone jtrijavo za esperantski teeaj prevzema drnštveno tajništvo ob običajnih nrad- nih urah v drnštveni pisarni (poslop- je carinarnico,/. i\,\.fW0V0])SKl 1ECAJ TR- oovskiwA unvsrvA \ celju. Opozarjamo vse inleresento knjigovod- I skoga tečaja. knkor tiuli one, ki so že pfijavili svoj vstop, da so prične s po- ncevanjein v sredo, dnc 5. novombra t. 1. v prostorib tukajšne drž. dvoraz- redne trgovske sole. Ypisovanje se vr- ši v tajništvu društva ali na dan otvo- ritvo v trgovski soii. Učnina je dol'oco- na za ctli teoaj, ki traja štiri .mesece, i200 Din. Kdor bi žolcl poEvetiti se tej koristni instituciji ir. se v to svrho še ni ln-jjavil, naj s<> na dan otvoritvc zglat-i v šoli pri ürustvonemu ta.jnikn. TRGOVSKI PLEy V CEUV. Objavljamo in opozarjamo javnost, da so vrsi TPiGOVSKI J'LE8, torej po iijedinjenju prvi svoje vrste v Oelju, due 3. januarja J92o v vseh prostorih Marodnega doma. Zanimanje za pred- stojeco priroditev je precej živabno in akoravno so vsa ijripravi'jalna dela že v teku, potrobuje vkljub teinu društvo iizdatne podpore svojih članov, kajti t*as hitro mine in da se reši naloga, katero si je društvo z ^'esoljein nadelo, je treba ninogo po/rlvovalnosti. Vsled tega je izsei tudi nais apel na vse tr- govete in tr^ovsko nastavl]cn(!o, ki bi iiYioli \osolje sodolovati pri pvipravali za prireditve, da prislopijo k razilim prireditvenim od^ekoiu, ki bodo od- si'ej Jia.pre.) inioli svoje sestanke v go- stilnivškili prostorih Narodnega doma. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala, temvec zadostuje objava r časopisib, na podlagi. katere naj so vsak pri do- tienem nacelniku odseka javi. Torej trgovci in trgovski namoščenci pazite na vsakokfatne objave Trgovskega drustva. Dalje nanieiava drustvo, kor so se izrazile tozadevno želje, priredi- ti plesni teeaj za svoje clane. Rade- voljo je drušlvo pripravljeno prevze- ti to nai'ogo. Vsak interesent naj se noiimdoma javi v tajnišlvu. kjer se prijave jemljejo na znanje, in ako se zglasi zadostno število i^deležencev, se v kratkem otvori zaželjeni teeaj, ka- torega zelo priporočarno. kajti za le- tosnjo zimsko sezono imamo zopet eelo vrsto novih 1noderni.l1 plesov, medtem ko se niti slarejsi moderni plesi še niso prav udomačili in se bo- do novi težje priučili. Vse tozadevno podrobnejse informa'cije daje dru- štveno tajništvo ob obicajnih uradnib urah. NAŠI INPÜSTRUSKI PROIZ- VOT)T ZA TPŽT&CA V PALKSTINt. Neka tvrdka iz Jaffc se zanima za tivoz jugoslovanskih industrijskih pro- ižvodov v Palestini. Po njenem prepri- čanju bi mogli z gotovo ureditvijo in s primern im prizadevanjem zavzeti jugoslovanski industrijski proizvodi na tržiščih v Palestini kakor tudi v Siriji in v Kgiptu pray odlično mesto. Inleresentom-indnstrijalcem, ki se za- vzemajo za ta izvoz, je natancnejsi na- slov dotieno tvrdke na razpolago t pi- sarni trgovske in obrtniškc zbornice r tijubljani. RAB7NDRANAT TAGORE: Gi- tandšaii (ŽrtVeM spevi). Preložil iz anglešcine Aloj'z Ciradnik. Izdala in založila * tleiteljpkft tiskarna«. — Ge- na trdo vezana 29 Din. V platno veza- na 32 Din. Poleg iVrtnarja«, knjige ljubezni, je ta y.birka najboljši biser Tagorcvc poozijo. IV» niso več pesnii, ampak jisahni. Ob znožju svojega Bo- ; ga sedi ])esnik in omaniljen od raz- | košja in sreče pöje o neizrekljivi ra- j dosti, da ga sine i'jubiti, mu služiti in 1 živeli v njein. To njegovo ganotje je tako pristno 'in globoko, da: pridobi maJioma bralca z neodoljivo silo svo- je priprostosti in iskrenosti. Ne z raz- uiiiom, ampak le s čuslvoni je mogočo uživati te verze, v katere je izlit Tago- re vso kri svojega srea in ki so priklili iz najtišjih in najtajnojših globin nje- gove ciuse. Zato vpliv&jo tako elemen- tarno na človeka in tako si je tudi toT- maeiti noobicajni uspeh, ki ga je do- segln knjiga, ko je bila prevedena na angleški jezik, pesniku jo l>il;i prisoje- na Noblova nagrada.- NA RODNE PR1P0YEDKE JZ MEŽ1ŠKE DOHNE. Zbral Vinko Mö- derndojfer. Izdala in založila UčitelJ- ska tiskarna v Ljubljani. Cena ele- gantno v«zani knjigi 28 Din. Knjiga je zei'o bogata na raznovrstnosti vsebi- ne in oliscga 52 pripovedk, ki so zani- mive tako za preprosto ljudstvo, kakor za olroko. kor so vzeto iz naroda. Že v naslovu pove, da jih je pisatelj zbral nied narodoin x Mezisk' dolini. Pisa- na je vsebina: od bajk in pripovesti 0 povodnem možu, do zgodovinskih anekdot iz turskih casov in o zakleti graseakinji, o katoii otroci tako radi slišijo — tako raznovrstna je vsebina. Moderndoi'i'erjeve pri])ovedke so lep donesek k izpopolnilvi narodnega bla- ga in jili bo Ijudslvo ]'ado ritalo prav zaradi to:-ra, kor so i/ ljudstva zl)rano. Tudi ])ov(.'Ht,iee o škratih bodo zani- mai"e otroke in starše. Prav prikladno darilce bo knjiga sedaj za Miklavža in jo to]riiiRoispil<<. Njcgovo vabilo ne ostane glas vpijooega v puščavi; obvatno, vso se gnjete okoli vrtiljaka in se skusa lulojstvovati s krieanjeui in pi'erivanjein. Vsahdo so line, suva in ruva, prosi in roli, da so ga ne prezre že pri naslednji vrtilni igri. Sedaj se pa he ogiasi orkestrion s svo- ' 30 brneeo. na pol orijentalsko godbo, ki so sedaj smeje. sodaj joka, nokaj časa raja, noteni zopei. tarna, uvodo- 111a andante, ])oiagoina hitreje in for- te, nenadno pa da joč v susljajoe pia- no: glasba brez sistema in naeel, sa- rno niz silnih afektov. Obeinstvo poiz- kusa nokaj easa godbo anaVizirati — pa nm ne uspe. Pri v.sakpm naslod- njpin taktu postaja vedno bolj navdu- šeno, nerazsodno, omamljeno, blazno tor pacla v okslazo, iz katere se več ne vrno. Uledalou so oči napuo, pogled poslaja tajinstven in blöden, usta drhte in lelo se trese; zunanje dusev- no življenje jo prenebalo; elovek na vrtiljnku it: zraven njoga je v hip- nozi. Toda na obrazu. no vidiš tistega zadovoi'jnoga nasniohljaja, kakor ga zapaziš pd bebcu in otroku, teinvee iz lioa niu odseva divja strast, pohlep ter koprnenje po nektm neznanem, uzitku. Tudi codec z modro-rdeeka- slim nosom, režiser vrtiljaka. postane žrtov toga blodnega dirindaja. Nekaj casa so sicer premagu jo. motri nekam prozirljivo omamljono občinstvo. pa tudi njega .'.0 loti okstaza: opojnosl. vr- I tenja se .njeinu ne prizanose. Naproj, j naproj. naokoli, broz konca in kraja. Začetni impulzi, vzroki blodnje, odha- jajo iz spomina, možgani postajajo dostopni le so za dojino iz drugoga du- sevnega centra., Pogiej tisto bitje, ki goni orkestrion, kako se peha v potu svojoga obraza, dn jo no bi naslednji takt bii* počasncjši od projšnjega! Vr- ti in vrti, poinaga s celhn tolesom, di- lia s ložko sapo, so sklanja, zavija oci, toda. vedno goni naprej in naprej, brez prosledka, črpajoc vedno nove si- lo iz nt'koga nevisahljhega vira. In gori nad godalom. kakšno vrvenjo! Okoščene postavo z veliini obrazi so pode za tramovi, pritiskajo in rinejo, da jim izstaplja pri nohtih. Kuštravi lasjo, odi'ovonol poglod. oči lope broz izraza! Toda tndi to promikaoo omam- lja vrtenje, pozivi'ja trkanjo cinel in podžigajo zvočni valovi, prihajajoči iz sredo donocega bobna. Le vozimo naproj broz odmora, do konca, nekam v noznani svol! Pred mnogiini loti seni bil tudi jaz kot decok tisti. ki jo menjaje zgo- raj potiskal tranjovo in zdolaj jahal iskreg-L l)olca tor drvoJ naprej in na- prej, broz konca in kraja, vedno z yec- jo naslado in uoutešenim sreem. To- da ca.si so minuli, no živi več tisti de- doc z modrordeekastini nosom, ne oni slabotni vrtač od orkest.riona, pa vr- lii'jak jo so ostal tor so vrti napi'ej broz presledka in odmora. Razlika je ta, da so jo tisli krog vozacev in premikacov sedaj so znat.no raz.širil; dobil som iz reloga kulturnoga sveta na milijono tovarisev, ki z mano vred pritiskajo na tramovo, da zatem zasedejo me.sta na konjiekili, kocijah in ladjah in za- drve tja nekain v ncznan. neodkrit, tajinslven svot. Poedinci, stanovi. narodi, prav vsi noriaio in ilrvimo na vrtiljaku, ki so ne succ sicer okoli losenega droga, l>ac pa okoli cirupoga.. oprloga ob zhito loi'o. in glasba jo še vc.-dno on a drlite- ca, vabljiva, nagajiva, jokajoča, smeh- ljajoea, obetajoca. Center vrtenja je pa niamon, zlato tele, ki vzdržuje in napaja vrtenje in vrvenjo, ki drega proraikacc in vzpodbuja vozače k stra- stni voznji. V'se le naprej, do pridobi- vanja in zapravJjanja, do užitka in naslado! Nikdo se noee in ne more od- reel tej moreci vožnji. Mlado in staro, berao in }>ogalin, boboc in znanstve- nik, prav vsc dere na ta moderni vr- tiljak, da si osvo.ii cašo opojnosti. In- st iuktivno išee vsak, ki stremi po div- ji, strastni vožnji, mesta na periforiji; tarn je rnožnost naslade najvecja. Ostali si razdolo inesta po svoji sili in liropononju. Ts'ajs'iabsega in najskrom- noj&oga se izrine prav 1)1 izu do droga. kjor je vrtenjo zo miruejSe. Pogloj tja doli na periserijo, kjer jezdita odvet- nik Prožnovič v fraku in njegova že- na v briljantih na dveh vrancih. Kako bulita in prožita roko proti gobcu zla- toga tolota! Prav Ijüzu njiju so peni siadko-mili trgovec (jrabovič, hoteč Prožnoviča prehiteti. In tako naprej, samo lnešana driižba. Pod krinko bogo-, doino- in clovekoljubja sama strast po neiiinorni voznji okoli zl'ate osi. Obrtnik in zdravnik, odvetnik in inženir, orae in postopač, vse išče prostora na tern bajnem vozilu. Zrav zgoraj, kjor se vrtenje le so malo doj- mi, vidis jiobožne vozace, nune in me- nihe, ki nsmorjajo svoje poglede me- njajoče v višave in doli k zlalkanemu tolcotu. Nobrzdana sila tira vso skupaj brez pardona naprej: poskuša se celo brcati in vrtonje zavirati, pa ne vspod- iieso. Kaj pa s tistimi vozači, šoferji gori pri trainovih? Bridko bi se zmotil tisti, ki bi hotel onega ali drugoga od- vrniti od njogovega posl'a, ki mu ven- dar pije kri. No, no. on hoče in mora voziti, da dobi že naslednjo vožnjo prosti bilot. Tudi on hoče imeti za svo- je ponizovalno delo naslado. Tain go- ri med Kol'erji so zastopani vsi delavci, rocni in dušovni; jirofosor zraven uradnika, din mist zraven vsvotnika, vso ]lo^•prek piitiska na tramove vr- tiljaka, da jo vožnja še urnejša. Niti enenm ni delo snioler, temveč le pripo- moček v gonji po iižitku. če postaja vožnja počasnejša, tu nastane 11 emir in nervoznosi doli na periieriji. Vsak- do so brani z vsoini silami zamudo in sivigne eventualno tudi sam med 00- sorjo, jih podrezat in jim ])oina)?at. Vrtiljak mora hiteti okoi'i, četudi sta- no življonje. Caša opojnosti mora biti izpit.i, pa četudi je napclnjena z naj- luijšini strupom. Pa bode-li konec te vrtoglave igre? Ne, nikdar! Vozači in, premika- či dobivajo vodno svožih sil iz rezerve, ki se gnote s priC-akovanjeni in hrope- nenjein okoli vrtiljaka, hoteča priti prav kmalu na vrsto. Kc pa vozaču ali premikacu spodrsne. da zgubi svoj prostorček, pa odloti s pospeseno hi- trostjo v vsemirjo, od koder ni več po- vratka. Vrtiljak bi mogla ustaviti i'e nadzeinska sila. Doklev pa še te ni, nam ne kaže drugega kot ndano se voziti naprej in cakati, da tudi mi od- srčimo iz vrtiljaka v Dcskončnost. Bogec pa, ki v svoji modrosti ta vrtiljak dopušca, naj bo tudi tako do- l)oi\ da sprejmo zo])ot colo vrtoglavo vrtisjačko družbo v svoje naroeje! „Svoli K svojim dosledno \n povsod I Pomnite to Slovene! in 9 Slovene, ako resnično Ijubite svojo domovino, ki slovoc. lovec, ki jo ustrelil že nad 50 levov in tigrov. Odšel jo na lov v groz- no džunjarlo na volikem slonu ter za- elodoval strasno zvor. Ko ji jo priseT tia sied in že uüslil, da ji zdajpazdaj požene kroglo v glavo, jo planila iz gošeave, ga napridla od zadaj, poteg- tiila s slona tev v nekaj trontitkih raz- trgala. In y.o naslodnji dan jo napadi'a T»a žolczniškom tiru zeichniškega nsluž- benca in v par trenutkih je bilo po njem. Cez tri dni se je odpravilo 12 «ajboljsih lovoev na lov na strašno macko. Öli so po sledi, koder je tigra usliizbonca vlekia. Kot b- trenil, se ti- STft pojavi iz gošče, napade vodnika, se mu zagrizne v vrat in zopet izgine v gosoavo, 110 dn bi ostali lovci mogli streljati. Iver doniači lovci nocejo nie veo iti i«a lov na tigro. o kateri gre glas ])o dežoli, da 30 ščiti neznano bo- žanstvo kakor maščovalno orodje pro- ti ljudem, jo razpisala žolozniška upra- va nagrado tistomu, ki bi grozno zvor nstrei'il. Tigra je bajo zato tako krvo- loönn, ker so ji lovci nodavno tega mla- diw ngrabili. ; Krayja kupeija. »Kravja kupeija* jo odino pt'i- merni naslov, ki ga in crem o dati do- gödku, ki se je nodavno obravnaVal IH'ed on im londonskih sodišč. Radi bi- ! gainijo je bil obtožen natakar Kelia- •way, cigar imp sicor ni povsem urad- no ugotovljeno. ]v(?lla\vay so je moral zagovarjati, ker so jt drugic. porooil z noko žensko, s katero sploh ni sprego- voril popreje besede in kojo ime mu jo bi?o neznano — za bagatelo polih fun- tov sterlingov. Dogodek je 3vollway, ki je v osta- lem tudi dobro zaznainovan v policij- skih registrili, na sodišču opisal tako- lo: Zvečer je obicajno zahajal v olo- gantno bare v City in ;ie pri torn izvr- sil Veo priložnostnih tatvin. Nokega voitera j(; prisodel k njemu noznanec, ki >se se predstavil kot Eduard Iving, in je puslolovcu ponudis nialo kupc'ijo. »Sicor so pri torn, je monil King, ne 1)0 dosti žaslužilo, vendar se zadova iz- placa, ker bo vso skupaj trajalo komaj pol uro. Nato mu jo King razložil nalogo. ki jo iinaizvršiti in za katero bo pre- jel pot funtov. »Zadova ;jc popolnoma enostav- ! na«, jo izjavil King. »Porociti bosto morali neko Fraiieozinjo, ki je ]>rod- vcorajsnjim prispeiU v London in želi na ta način svoje ime spremoniti.« Brez obotavljanja jo sklenil Kolhvay kupeijo. King je šo spremil »žonina« na žonitovanjski urad, kjer so mu iz- dali papirjo, glasoce so sevoda na dru- go ime. Naslodnji dan sta so v določonom casu sestala King in Kellaway v ka- varni. King jo naročil avto, nakar sta se oba odpei'jal v drug lokal. Tu je bil j ženin predstavljen noki zelo olegantni ženi prijetne zunanjosti. Kellaway je svojo novesto vljndno pozdravil, ven- dar mu ona ni odzdravila. Ocividno se ji ni zdol vreden pozdrava. Govori- la nista sploh nieesar. Nato sta stopfla v Picgistro Office, kjer jp stala v prod- sobi Se ena Prancozinja, prijateljica. nevesto, ki jo bii'a pri poroki. priča. Druga priča je bil King. Po končanih ooremonija.h so nato vsi štirjo zapu- stili ni'ad, novoporocona žena, ki se jo pri uradu izdala kot Mary Locomte, jo sedla v pripravljon avlomobil in so od- peljala ... Kellaway j,- nokaj časa zi- jal za avtottiobilotrj, nato ]ia so je okro- Tiil in odsol J.adovofjon, s prislüzonimi potimi l'iinti v /epu, za novinai kupei- jami Todči zadeva ni bita popolnoma v redn. Kellaway jo bil ze onkrat poro- oon, kar je dalo polioiji povod za aro- taeijo. Ül)sojen je bii na osem mese- cev joeo. Odeovorni urednik: Ttado Pečnik. I«daja in tiska: Zvezna tiskarna, Gelh Razširjajte „Novo Dobo"! Weste hišnice v mestu i § č e pridna žena. Ponudbe na upravništvo. Kompanjon •e sprejme v podjetje za izdelo- vanje metalnih predmetov in stavbena bariiant, bclo platno za ncVcjte, nogaVtcc, bom- baž (paVoia), Voiaa zajura- pcrje VVschtnodnibbarVab, ztmsKo pcrilo za mo^ »« ztnsKe, fine ccfir srajee, brisalHc, odeje, dezaiHf, dcztti plasci i t d. Ltd. po KonKurcncnih ceoab Je ravnokar došlo jesensko blago Ki gotovo vsakeniu po volji bo! Le zadovoljnostblaga'in cen k srečl vodf, Previden pri nakupu bodi, Zapomnite si to resnico, Da denarja prihrani§ za polovico. Na debelo stalne cene! Blago vedno v zalogl po najnovejSI zadnji modi Prodaja A. Drofenik. znan povsodi, All to se tlče tudi Ti be, mati, Trgovec, ki kupuješ mnogokrat!, In 2ena, 2enin, fant, deklina, Cefirja, oksforta in etamina. Sem zadovoljen z blagom ! — vsak poreče In zadovoljnost ključ je že do sreče* Na drobno nizke cene! Pupilarnovaren in javnokoristen denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranilnica celjsKa OstMnovlfena Seta 1864. - Pod trujntw drtavatm a*dzorstvom* V laatni palačl ppi kolodvoru, Vol taranllntCnl posll ae txvriatefo namalanfne)e. littro In loC- tt». Usodno obreaiovanje* Polantlia In n«svefl brezpla&M»» Vrednost rezervnfh raklador oad ttron 25.OOO.OOO-—. Za hrani^no vloqe jamčl mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Siev. 124. •NOVA DOBXi Stran 7. JUZNOSTAJERSKA HRANILNICA CELJE Ustauovljena leta 1889. V NARODNEM DOMU, I. NADSTR. U*ianovl)«na leta 1889. Za varnostvlog jamčijo okraji GORNJI GRAD, SEVNICA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVNICA, ŠMARJE. ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. $>o %ni%ani cent »770Vc doslo blago kupi se za jesen in zimq v manufaktiirni in modni trgovint [MILOŠ PŠENIČNIK. CELJE Kjralja Petra c. 5. ¦ V zalogi sukno, kamgarm, doub/e za površnike, novitete za • damske obleke, barhenti, šifoni, pktenejopice, šali itoft"r V zalogi najfinejši velour za damske pteščc. Postrcžba so! id na ! OgJejte si thannfakturno trgovlno J. KUDIŠ (gostJlna Plevčak) nasprotJ AJestnega mllna 6aiMješU NA OROBPiO! 50—45 NA OEBELQI PRIPOROČA |. svojim cenj»«Sni odjemaleent velSko mnoiino Ino- zemskega biana kakor sukno ata moške in žsn> ske obleke, cefir, öifoa, vse krojaftke pOtreb66i- ne ter raznovrstno manufakturno blago po zelo nlzkih cenah. Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem tužno vest, da je na5a ljubljena soproga, mati, teta, tašča, gospa •v Terezija Pušnik roj. Spes soproga posestnika in čevljarskega mojstra danes, dne 31. oktobra 1924 ob pot 3. uri zjutraj v starosti 60. let, po dolgi, mučnl bolezni, previdenas sv. zakramentl, mirno vOospodu zaspala. Pogreb predrage rajnke se vr5i v nedeljo, dne 2. novembra 1925 ob pol 4. uri pcpoldne u hiäe žalosti na okoliško pokopališče. Sy. maša zadušnica se bodebrala vpondeljek, dne 3. novembra 1924 oh 8. uri v farni cerkvi. Pokojnico prlporočamo v blag spomin! Ceije, dne 31. oktobra 1924. Franc Pušnik, soprog. Pranjo in Clril, sinova. Antonfja, Marica in Franja, hčerke. Mlroslav Mlklavčič, carlnik in Alojz Gmajner, zeta. Kleparstvo, vodovodtie fnšla- lacife in itaprava sirelovodov Franlo Dolžaii CEUE - Kralja Petra cesta - CELJE SprcjCttia Vsa dcla zgoraj ouicnjenih stroH H^Kor tudT popraVila Postrcžba toctta. Ccne zmcr^c. Solidna izVrsitcv. 477 -60 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb in krcditni zadr. z om. zavczo v Gaberju pri Cclju Obrestuie hranilne vloge po 8 %• Večje stalne vloge po dogovoru naju^odneje. Jamstvo. za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova ulica št. 15. m O n > O I X »- o -*-¦ D. Ln 2: o cx > « 3" ; L. n> 6) V) < file doblle najs>oljši9 najcenejšt pretnog? Samo ü gpecijalni trgoniwi p|«eniOga ill dPV kl naznanja, da prodaja že od 1. junlja 1924 premog po globoko znlžanih cenah In slcer: Zae?ukow&fei prcmoq srednji in kosovec dobava z železnico dostavljen franko v hi§o, pri odjemu celega voza: srednjl 43 Dln za 100 kg, : , * kosovec 46 ».. za 100 kg:. Zabukov&ki p^emog direktno od premogovnika v originalnih vozih do- stavljen v hišo (se najbolj priporoča): srednjl 45 Din za 100 kg, kosovec 46 » za 100 kg. Fini ispboveljski kosovec franko v hišo dostavljen pri odjemu celega voza 44 Din za 100 kg. Pri odvzemu črez 10 meterskih stotov voznine prosto. Vedno v zalogi velenjski lignit in ko«oveo. Prrodvzemu celega vagona velenjskega premoga se zaračuna origihalna cena premogovnika. Bukova dpva, cela, rezana In sekana ter mehka drva po najnlžnjih cenah. Za solidno in točno postrežbo jamčeno. , Priporoča se i trgovma premoqa in drw FRANJO KALANf io-^ Celfe, Dolgo polje. hü hrvabka štdionica pedrnžnfca (die Uvtanowljena I. 1846. DelniSka glavnica : D 75,000.000' - Aleksandrova ulica. Usianovliena 1.1846. Podružnice: Beograd Bjelovar Brod n. S. Crikvenica Cakovec Daruvar Delnlce Djakovo Gjurgjevac llok Karlovac Kraljevica Krlževci Maribor Mitrovica Nova GradlSka Novi sad Ogulin Osljek g. grad CENTRALA V ZAGRCBU. Vloge: D 500,000.000"— Rezerv. zaklad: nad D 35,000.000— Podnižnice; Požega Rijeka Senj Sisak Skoplje Subotlca SuSak Sv. Ivan Zelina Varaždin Vel. Gorlca Vinkovcl Ylrovitica Vukovar Zagreb, HIM 117 Zemun. Ekspozlture: Osijek d. grad Vinlca. Prejema vloge ns hranilne knpžice \n na tekoči račun. — E^komptira menice in devize. Prejema v inkaso tu. jn in0. /em^ke menice in čeke. Izdaja 4i/2o/one zastavnice in 41/2%ne obveznice, ki so davka proste, pupi- larno varne in imajo jamstveno spo- sobnost. Kupuje In prodaja vaIute in deviM Izdaja ;e^e ,n kreditna pistna in preskrbuje izplačila na te- melju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. *^aJe kredite v razni obliki. IzvrŠUJe vse borzne naioge točnc in kulantno. Posreduje pri nakaziüh iz Amerike v tu- zemstvo. Stran 8. »NOVA DOBÄ« Šfrev, 124 Stanje hranilnih vlog čez K 120,000.000—. Stanje hranilnih vlog čez K 120,000.000'—. V lastni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi za iste najboljše obresto- vanje in največjo varnost. lzvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnica u Šoštanju na Glaonem Irqu. » Vlagateljem se naznanja, da se obrestujejo jhranilne vloge od I. aprila 1924 naprej po ako so vezane na 3Odnevno oziroma QOdnevno odpoved. Tudi te vloge se izplačujejo navadno takoj, zaračuni se ie primerna eskontna pristojbina. Večje vloge z daljšim odpovednim rokom in vloge v tekocem računu se obrestujejo po dogovoru tudi višje. Obrestna mera navadnih vIoq ostane nespremenjena. y Upravm §vet.