I 0ITATOJI1 Prosimo, poglejte U j itevilk« polog naslova a dan, 1(0 j Vato naročnina potečo. V teh f^M sploinoga povišanja cen, potrebu-| je list Vaše sodelovanje. Skušajte j imeti naročnino vnaprej plačano. !| GLAS NARODA List flfoVčffskih ilo objavljeno po konferenci, sicer ne omenja, da bo Turčija takoj stopila v vojno na strani zaveznikov, toda do važnih skle-pov je prišlo na konferenci. Poročilo pravi, da so Združene države, Anglija in Turčija v "najtesnejšem edinstvu" in «la je bilo prijateljstvo med Bovjetsko Unija in Turčijo zopet potrjeno. Oni, ki dctbro poznajo položaj Turčije, pravijo, da bo Turčija stopila v vojno, kadar bo položaj najbolj ugoden za aaveznike in za njo. Mnogi opazovalci so mnenja, da bo ta čas prišel spomladi. Konferenca se je vršila v bližini piramid v istih vilah in v Mena House hotelu, kjer so ameriški, angleški in kitajski zastopniki razpravljali o položaju na Daljnem Vzhodu, pre-dno sla Roosevelt in Churchill odpotovala v Teheran. Predx'dnika Inona je spremljal vnanji minister Numan M enemencioglit. Na konferenci je bil iudi ruski poslanik v Kairi Se njej Vinogradov. Inonu. vnanji minister in drugi turški uradniki so potovali v aeroplanu predsednika Roosevelta, ki ga je poslal tur-.škemn pred.-edniku v Adano. Inonu s svojim spremstvom je bil nastanjen v vili, v kateri je stanoval generalissimus ("ankajšek. ko je bil v Kairi. Tnona jo najprej obiskal Winston Churchill z vnanjim ministrom Anthony Edenom. Po enournem razgovoru so vsi odšli k predsedniku Rooseveltu. V uradni izjavi je tudi rečeno, da so predsednika Inona povabile Združene države, Anglija in Rusija, da pride v Kairo na konfeflsnco. Konferenca se je pričela 4. decemlbra in je bila končana 6. decembra. Medtem ko so imeli glavni zastopniki treh držav svoje seje, so v Mena House hotelu zborovali načelniki generalnih štalbov. Vsak dopoldne so se shajali amerižki in angleški visoki častniki, ob poldnevih pa no imeli skupna posvetovanja. Ko je imel angleški vnanji minister Anthony Eden pred enim mewwm v Kairi konferenco s tursikim vnanjim ministrom Menemeioglom, mu je Menemeioglu rekel, da svoje dežele ne more pripeljati v zavezniški tabor, ker to more storiti samo predsednik Inonu. In zato je bil sedaj Inonu povabljen v Kairo. Ta posvetovanja bo morala ♦ »daj biti zelo va-Aml Turčijo, kolikor je razvidno iz uradnega poročila, se se ni obvezala, da se bo že sedaj pridružila zaveznikom v vojni proti Nemčiji, toda zgoditi se more v blifmji bodočnosti in najbrže tedaj, ko bodo zavez- niške čete vpadle na Balkan. Nemčija je v tem zelo opre zna in se na vstop Turčije v vojno že pripravlja, kajti včeraj je bilo poročano, da so nemške divizije že na potu skozi Bolararsko na turško mejo. Od Soluna pa do Črnega morja so že zbrali mnogo vojaštva iin aeroplanov. Turčija se v prvi vrsti brani stopiti v vojno iz strahu pred nemškimi bombniki, kajti turške hiše so večinoma lesene. In ker bombe napravijo tako veliko škodo na zidanih poslopjih, tedaj bi lesena hitro uničena. Navzlic temu pa, da ne bo takoj šla v vojno, bo Turčija nudila zaveznikom svojo pomoč ter 1)0 v prvi vnsti po zgle-» du Portugalske prepustila zaveznikom v porabo svoja letališča in pristanišča. Turčija more mobilizirati 2 miljona vojakov, toda nima jeklenega orožja, vsled česar bi jo Nemčija mogla pregaziti v nekaj tednih. Pričakovati pa je, da bo Nemčiji napovedala vojno, kakorhitro bo od zaveznikov dobila dovolj orožja, da se bo mogla uspešno braniti proti nemškim armadam. Vojna poročila ... Okol: Kijeva so se včeraj Rusi zopet umaknili iz več obljudenih krajev pred silovitimi napadi, v katerih so Nemci porabljali 1700 tankov. V teh bojih so Nem ci izgubili 1500 vojakov, toda nekaj ozemlja so zavzeli. Razbitih je bilo 53 nemških tankov. Na drugih krajih pa so Rusi odbili vse nemške napade. Medtem ko so Rusi okoli Kijeva v defenzivi,. so v Dnje-provem kolenu pričeli močno ofenzivo, vsled česar bodo morali Nemci zopet na jug prepeljati mnogo svojega vojaštva in vojnega materjala. V Dnjcprovem kolenu pa Rusi prodirajo proti Znamen-ki, ki je važno železniško križišče. Tretja ukrajinska ar- mada pod poveljstvom generala Rodiona J. Malinovskega že tretji dan naskakuje Znamen-ko z dveh strani. Na tem kraju je bilo ubitih IfiOO nemških vojakov, mnogo jih je bilo ujetih in Rusi so j>oleg drugega vojnega plena tudi dobili tri vlake polne vojnega niaterjala. Nemcem so iztrgali iz rok IG močno utrjenih postojank. Zavezniške armade v Italiji so zapletene v srdite boje s sovražnikom, ki vrača vdarec za vdarcem in je trdno odločen, da drži zaveznike ne samo južno od Rima, temveč tudi od Cassina. London... Kairo JUGOSLOVANSKA VLADA SE NE SPREMENI London, 2. dec. (ONA). — General Bora Mirkovič, ki je eden od najvažnejših odgani-zatorjev udarca proti princu Pavlu, meseca marea 1941, in njegovi vladi pod Cvetkovičem, bo baje v kratkem zopet prevzel svoje staro mesto vrhovnega komandanta jugoslovanske avijacije. Pred dvemi l£ti, due 1. decembra 1J>42, je Mirkovič, skupaj s 130 drugimi častniki odpovedal pokornost vladi Jova-noviča. O priliki petindvajsetletni«« jugoslovanskega zedi-njenja je kralj Peter II podpi- sal dekret amnestije, ki bo dovolil, da zopet pride nazaj, i Omenjeni častniki so po svo-t ji revolti morali ostati v svojem taborišču. Nekaterim je ' bilo dovoljeno, da začno služiti začasno v angleški armadi, ; drugi pa so se smeli priključiti jugoslovanskim bojnim silam. Liberalni jugoslovanski kro- ■ gi so mnenja, da je povratek ■ Mirkovica na vplivno mesto znak, da so reakcionarni elementi v jugoslovanski vladi pridobili na vplivu. Spet Kobarid!... London, 7. dec. — Jugoslovanski partizani so izvoie-vali uspešne zmage nad nemškimi četami v južnoza padni Slovenij;., kjer so pobili nad 200 sovražnih častnikov in mož, med temi tudi poveljnika nemške kolone. Tako se glasi poročilo radija Svobodna Ju goslavija. " i „ ~ . . ,---- Podrobno poročilo navaja, da so se vršile Ljute bitke pri, Kobaridu, kjer so zadnjo vojno doživeli Italijani velik po-i raz, ki je zgodovinsko poznan pod nazivom ''poraz pri Capo-rettu". Boji so trajali štiri dni, nakar so se morali Nemci umakniti. | Srdite bitke so bile v teku dva dni pri Velikih Laščah. V j teh bojih je bil ubit nemški \ •>-I veljnik in ena kolona nemškega | moštva je bila docela uničena. l>ruge slovenske edinice - > naskočile Turjak blizu Ljubijo ne. Nemška kolona je bila pu ražena tudi v bitki v Leskovi dolini. Anglija pozdravila novo vlado v Jugoslaviji New York, 7. dec. — Tukajšnji list "PM" je prinesel danes poročilo, ki se glasi, da je angleška vlada pozdravila novo jugoslovansko vlado na terenu, katero je sestavila Jugoslovanska osvobodilna armada. Columbia radio oddaja je zabeležila angleško radijsko komentiranje o osnovanju nove vlade v Jugoslaviji, tekom katerega je bil docela ignoriran protest kralja Petra II. in njegove vlade v Kairu. Britski radio, pravi omenjena oddaja, je podčrtaval demokratični značaj provizori-čne vlade Jugoslavije na terenu. Poved' no je bilo po angle- >iL*pni va(V ni Hull /-lo ^/v iV»!l: Jr. legatje v nov anti-fašistični svet izvoljeni tajno v predeljih, ki so okupirana po sovražniku, a na osvobojeni zemlji Jugoslavije pa so bile volitve javne. * Nervoznost v Kairu Poročevalec Kolumbijske radijske oddaje v Kairu, Grant Parr, poroča, da vlada kralja Petra sedaj mrzlično poiskuša omiliti svojo izvirno izjavo protesta proti osnovi nove vlade na ozemljil Jugoslavije Ker se trudijo tozadevno sedaj, ko je teheranska konferenca končana, je to s političnega vidika značilno, posebno še, če se stvar tolmači v luči an-•deškecra naziranja v tej zade«-vi. Angleška vlada je dozdaj podpirala obe stranki v Jugoslaviji, vojnega ministra kralja Petra II., Dražo Mihajloviča in ljudskega poveljnika Osvobodilne fronte, Tita. Rusi pa so vztrajno podpirali samo partizansko gibanje v Jugoslaviji, ki je vodilo največje in najobsežnejše ter uspešne boje proti okupatorju. Partizani so še včeraj poročali po sVoji radijski oddaji, da se Mihajlovi-čevi četniki bojujejo na strani sovražnika proti osvobodilnim četam. Zdaj vse izgleda, da je bila spremem(ba britskega stališča v zadevi Jugoslavije posledica konference v Teheranu, ali pa je namera zopetne vzpostavitve reakcijonarne vlade kralja Petra tako zasmrdela pri angleškem ljudstvu, da se je zdelo vladi pametneje, če nekoliko spremeni to stvar. Rusi izražajo zadovoljstvo nad teheransko konferenco London, 7. dec. — Moskovski radio je danes naznanil, da se vrše po vse Sovjetski uniji masni shodi, na katerih ljudstvo izraža svoje globoko zadovoljstvo nad izidom konference treh velikih zavezniških predstavnikov v Teheranu. KAKO JE ZAPUSTILA LAMA SATURNIA TRŽAŠKO LUKO PRED NOSOM NACIJEV New York. — V listu "N. Y. Wort-Telegram" piše James Edmund Duffy o pobegu italijanske ladje Sa-! turnije, ki je bila zasidrana v tržaški luki in ie tako-rekoč pred nosom Nemcev odplula k zaveznikom. iN a osrettnji tronti okoli Jkli-gnana je peta armada generala Clarka zavzela več gorskih vrhov, od boder se nudi jasen pregled nad dolino Garigliana. Toda Nemci se trdovratno branijo in tudi napadajo ter so angleški del pete armade pregnali s Samostanskega vrha, Angleži pa so vrh zopet zavzeli ter drže vse višje vrhove v Monte Oaniino pogorju. Na tem goratem kraju na razdaljo 25 milj največ grme topovi. Angleška osma armada si je priborila prehod čea reko Moro pri San Leonardo, dve milji in pol od San Vito Ohietino. Angleži so imeli tudi majhno bitko r. nemškimi tanki ter so uničili štiri tanke Mark IV. Skoro na celi italjanski fronti zor>et dežuje, najbolj pa na zapafinem koncu fronte, kjer se bori peta armada generala Cla*ka. Bombniki nove ameriške 15. zr*»*.ne sile so z veliko silo napadli nemški letališči Elevsus in Kal a maki na Grškem. Poročilo iz Alžira pravi, da je b;i ta napad aelo uspešen. Za-d«tij soj hitele številne nacijske Čete od! vseh mogočih strani na jugo-j slovansko ozemlje, ker Hitler! bi rad udu?il odpor osvobodil-j ne armade prej. kot bo priseli končni udar na Balkan od stra-J ni velikih zaveznikov. Obenem pa hočejo Xemei na vsak način | zapreti partizanom pot do morja ter jih tako izolirati, da bi jim zavezniki ne mo/rli nuditi nobene pomoči več. Ze dozdaj jo imela partizanska vojska gen. Tita proti sebi 150.000 mož broječo nemško armado, ki je oborožena z! najboljšim orožjem, ter s tan-j ki, letali, itd. Vendar pa par-j tizani ne kažejo strahu pred j novimi ojačanji, pač pa paznoj zasledujejo gibanje nemških čet na vseh krajih fronte. Radio Svobodna Jugoslavija | je podal iz Titovega glavnega' stana naslednje poročilo: —! "Na vseh predelih fronte se> vrše ljuti boji proti okupacij-1 skim četam in partizani uspe-j šno odbijajo nemške napade na i vsej bojni črti. Nemci so zgu-| bili mnogo mož in materi j al a." * Zavezniški letalci pomagajo partizanom Kot se gfcise partizanska poročila, poiskuša Rommel na vsak način vzdržati v teku dovozne zveze na Balkan po suhem, a partizanske edinice pa enako ob vsej na široko in dolgo raztegnjeni fronti hite trgati železniške proge in druge dovozne zveze Zavezniki jim pri tem pomagaio z napadi iz zraka in to posebno ob dalmatinski obali, sjer mečejo bombe na nacijs'co brodovje v pristanih. Koncem pretočenega tedna pa so zavezniški bombniki napadli tudi Rommelovo glavno dovozno črto v Grčiji, kakor tudi glavno železniško središče pri Salunu. Nacijske čete se vsipljejo v Jusoslaviio rOZOFNGST! GOSPODINJE | T>ad za administracijo eeu ; je odredil, da se bo dalo gospo-! din jam za vsakega pol funta, j prihranjene nerabne masti. k-> j jo prinesejo k svojim mesar j jem za vojno uporabo, eno to< ! ko za nabavo mesa, sira, pre.i snega masla, itd. Vojna industrija zelo potrebuje mast za izdelavo muni< i-je in je zato zelo važno, da m spodinje nobene masti ne za vržejo, ampak vse maščobne j odpadke v kuhinji lepo spravi-| jo v posebno nalašč zato pri , pravljeno posodo, ko je polno I pa se jo lepo zanese k mosar-[ in, ki nabrano maščobo stehta j in da gospodinji v zf.meno z; {mast mesne točke in tudi -^onte | za funt. Ta nov način zbira-jnja masti za vojno industrijo, j bo trotovo zelo uspešen, ker j vsaka gospodinja se bo potru-idila, da spravi vsako žlico : " j rabne masti ali maščobnih od ! padkov, za katero bo prejela j tako dragocene točke za meso j in druga slična odmerjena živila. Naciji bodo deportirali norveške študente Stockholm, 7. dec. — Xen;> i načrt deportiranja 1200 nor veških profesorjev in študentov iz univerze v Oslu bo izveden vkljub velikemu številu protestov Norvežanov samih, kot ljudi iz drugih evropskih držav, posebno iz Švecl Jce. Tozadevno obvestilo je bilo objavljeno v švedskem tisku. Poročilo navaja, da bodo študentje in profesorji posla ni v Nemčijo v četrtek. Jeza ljudstva narašča spričo tega novega nacijskega terorja in posebno še, ker so prišle zdaj nove vesti, katere govore o raz-tegnenju tega terorja na Copenhagen, kjer so Gestapovci tudi že pričeli preiskovati institut za matematiko na ti.mo-Išnji univerzi. u Ntnoiu' — vomi WEDNESDAY, NOVEMBER 8, 1943 fwwwup n it 44(.LAS NARODA" __(.VOICE Of THE PEOPLE"____ • i »t«3 »J Mvfftal« PabUablns Ooaipaar (A Conwrtdoai i >k n w pr«atd«t; ifnar Hod«, Treunrar; Jocepb lqj*u., bm. •t - >«]»*• at tXm gonontJca um) MtdraMca of »bor« o rtu«/i: 21« WEST 18tb STBEET, NEW TOKK 11, N. X. 518t Year ___ • up v*rodV la erery day exnpt Saturday*. Snndaya and Holidays ^ > 11 [.doe Yearly |7. Advertisement on Agreement. A -.1 KTO VELJA LIST ZA Zl>Rl'ŽENE l>RŽAVE IK RAJxADO: i;.—; ZA I1»L LETA S3.60; ZA ČETRT LETA PL—_ -m* trtiaja vaakl da d UTtemS aubwt. otnJdJ in praznikov. .-K .s VWUIUA" 516 WEM IHtb STKrET, 10Kb iJu N. I Telepfaoo«: CUtiKa 8—124* PRED BOŽIČEM Ka ni zvezni uradi in pred vsemi postili urad nas i ."nov opozarjajo, da je zelo važno, da božična i . larila odpošljemo zelo zgodaj. Poštni urad nas i no opozoril, da naj bi bila božična pisma in po-v; p-1 oddane na poštnih uradih najkasneje do 10. decembra. T d a kdo -e je zmenil za to opozorilo* Vsakdo ^i mi-i.i ie «e k or o tri tedne do Božiča. V>mi-liri pa moramo, da živimo v vojnem času. ki " i nenavadnega dela in mnogih zmešnjav. / lezniee, truki, aeroplani in druga prometna vozila 'o - -Tik dan prepeljati velikanske množine vojaškega .. zato pogosto ni prostora za privatne pobijat ve, rs ?vo naslov prihajajo pogosto z zelo veliko za-u Zato je potrebno, da v sedanjem času opravimo 0 o/i'ne pošiljke dovolj zgodaj, da bodo prišle na- 1 'rom ob pravem času v roke. II i te tedaj z božičnimi pošiljkami! Kdor tega do i j -t ni storil, naj to sedaj nemudoma stori. " , :er smo že pri božičnih darilih, nam je še neka i . Mi4imo namreč na naš trpeči slovenski narod iu ni. Tam si ne bodo dajali božičnih daril, tudi if ne moremo poslati, četudi bi jim iz srca radi i. da i saj za Bcžič imeli kaj boljšega — kot nič, tuj nimajo prav ničesar! i !:er jim seda i ne moremo pomagati, ne smemo : ozabiti, da bo prišel čas, ko bodo krvavo potre-; . ■■ -c (»omoči in ko jim jo bomo mogli tudi nuditi. ' 1 bo mogoče prišel prej, kot pa d mislimo, da nas čas ne prehiti! Nad nas ne sme priti sra-i bi nieli prazne roke tedaj, ko bo slovenski na-1 prejemati naše darove. Proseče bo iztezal svoje 1 oke proti nam in ali nam ne tbo v veliko vese-oino mogli kaj dati tem velikim revežem ? t a.i. pred Božičem.' naj se tedaj naša srca omehča-.rbimo, da bomo prispevali v sklad za pomoč na-m i udem. božičnem času prinašamo eden drugemu razna •eludi jih mnogokrat ne potrebujemo. In včasih rlo mučno, ko dobimo kako darilo, potem pa pre-, io, kako darilo bi dali v zameno. Belimo 'sd gla-vlo panec nam včasih odnašajo take skrbi. In vse < >ki\ - . ali pa imajo denar, da si morejo kupiti, kar po- • 'bujejo ? ari darila je sicer zelo lepa navada, kajti s tem ■ ■ ;« io svojo naklon enost, spoštovnje, priajteljstvo, iji b ;vn. Y-e to je hvalevredno, toda samo za normalne —. Sedanji čas ni normalen, kajti ves svet je v ognju .i vse človeštvo trpi, ti io mislimo, da boljše niso mogli napraviti v gla-, \ tjem radu ABZ. kot so napravili, namreč, da si osobje idil ni medsebojno dajalo božičnih daril, kot v dimnih dobah, temveč so rajši dali denar, ki bi ga mu'■' izdali za darila, v JPO—SS. In to je posnemanja vredno. Če ft>i šlo v tem ožim m d na imi rojaki nekoliko agitacije, pa smo prepričani, v sklad za podporo našemu narodu v stari domo-■ lahko prišlo nekaj tisoč dolarjev. sledimo temu blagemu zgledu in darujmo za naše re- rez r! LOUIS ADAMIČ VPRAŠAL ZA LEND LEASE PO MOC NOVI VLADI V JUGOSLAVIJI I York, 8. dee. — Louis n •<* predsednik Udružene-t o .bora juznos'ovanskih kancev je apeliral na a--iu vlado, naj da novi pro-1 reui vladi Jugoslavije na 'o nomoč v oViki lend-, ' ' obnejše poročilo o • V jav.jeno iz urada U-m odbora. 1 ZANIMIV FILM V Artor gledališču na 45th St. in Broadway v New Yorku se proizvaja zelo zanimiv film po im.nu "Cry Havoc" v katerem nastopajo samo ženske skupaj 13, od katerih igrajo glavne vloce: Margaret Stfla-van, Ann Stothern, Joan Blon-dell. Film se proizvaja neprenehoma od poldne do pozno zvč.r ter po zmernih ljudskih cenah. ČITATELJEM je mano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki sasigurajo redno dopošiljanje Mata, lahko gredo upravniitvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročntao. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO MASOftirZltoiE DANES? • -....... ' " - "" ' _M mtt (ONA) — Pol hleba oreene Sta k aha, funt krompirja, mrvi c? slanine, žličko sladkorja in žličko marmelade — to je vse, kar dobe dandanes na dan za svojo prehrano skoro vsi Polja ki. Uradno racioniranje ne do loča zanje nobene maščobe, niti sira a'i jajc. Taka je situacija v krajih, v katerih namerava Uprava združ nih narodov, znana pod imenom TJXRBA začeti svoje delovanio I-iga narodov in bnta?isko nvnisfrstvo za gospodarstvo sta dala delegatom 44 narodov in njihovim prijateljem skrbno izdelane tabele, ki dajejo natančno «=liko raz mer v pocrledu pr;hrano t Ev ro^i. Ta slika zdi brezupna v^em onim, ki se nadaio, da bodo nvropskim narodom pomagali. da zopet ozdravijo. Oh ^nom pa ie postalo ja.=no, dn ""e v Evropi pro dejstvo pribita cfrar — namreč, da nemšk-vezne racije ne padaio. pa raj bo vojaška slika se tako temina. J Povsod v Evropi postnjaio i r.iT-rnr-v Inrše v t'*enotku. ko j se Nemo i pripravliajo na oh-jlA«jinie svoj- "notranje t^d-iri-Vvo " T^ oni dohe v zas^de-|nih de/el^b >voie oolne de^e^e. i H so rem^ke^a nor-kla in si-'"pr tudi faVi-at in tam. kier ie domača r)rebivnlc+vo v naj oV>rr»nf'^om polcžniu. V zadniem poldmsrem netn so N^pm^i z^T^no zvišali deleže ■7f> "hr;)t1n svoi pfl ljudstva V zasedenih de7"lrh r>a dole?? r>rdaio. in f.Ver ?talno. Km rt cm se seveda razmeroma boli srodi. nko*avno nacisti neT>vee+ano rek vir a io hrano no km-t'^^h. A ko prinesejo sv o-? nndeVV na trsr, dobe zanj le ^i^to ničvreden panir — a če-cto ijpi p0]0 TifTPorr^če noci-rvo"o robo ti?? •mc.cfna tržišča. V nekaterih k^aiih so transportne razm-re tako sla be dq sirov^a ma-la *n krom r>;T-ia moreče odva?qfi. tako do da.ieio k^omnir svinjam v krmo. Zato pa moraio seveda velik? nr-stn strahovito troeti — v "MVseillu na primer ni niti mleka za otroke. Prebivalstvo, ki naiv č trpi. po mestni reveži, in sp^h siro-maSrjpjie mestne ni ebivalstvo. Ti sloji si more-'o rv-ivo^iti nobene »a onih p"ihoi'iškov, ka tere dobi na čmi borzi, ii ako nimaio noben:h sorodnikov na deželi, da jim po^lipjo od čase do časa malo živeža, so -rpr?.s v obnfDnem položain. I>el?vci, ki delajo v voiaš kib tovarnab. ti/'vajo posebno zaščito nacističnih oblasti. T z ki delavei dobivajo po dvakrat toliko kruha, in trikrat toi:ko mesa in maščobe kot o-ctalo prebivalstvo. Otroci, mla de mntero in noseče žene, do-bivaio delež? mleka, katerega ostalo prebivalstvo sploh ne dobiva, toda otroci imajo zato mani ostale hrane. Po ^voiom «mislu bo imelo racioniranie le ta namen, dn sel razpoiožliiva hrana pravično razdeli Toda N mei so to uredili drugače — pri njih ima ra eionraire le e" sam cilj. in sicer. da si preskrbe prijateliev. svoie sovražnike pa uničijo. Največ sta tmeli ped to poli-; tiko ?•> sed na Poljska in Rusi-"ia. Finska je i=vojo težko si-: tuacijo z nemško pomočjo ce-| lo Dreeej izboljšala. Iz nradnih nemških številk ni z vso jasnostjo razvidno, v kolikem obceni nen:ška oblast riporablia živež kot orožjp. V mnojrih s^čaiih izdajajo Nem pi daleko več znamk za živež.! kot preskrbe dovoza. V takih; slrčaiih potem stoje gospodi-1 nie ure in nre v vrsti, a ko pridejo v trgovino, je vse razprodano — vrniti se morajo s nrasuimi, rokami. V eamrm Panzu se pripetilo, da ni kilo mesa 3 tedne a znamke so M« vseeno razdeljene. iDruiga nemška zvijača je, da podaljšajo rok znamke, ne da KAJ JEDO LJUDJE PO EVBOPI Napisal Caii Hartman - bi spremenili količino. Nasled 1 nje znamke enostavno ne mo-. rejo uporabiti — kar si dobil. , mora kratko in malo trajati i dvakiat tako dolgo. l; Toda prebivalstvo Evrope > ne trpi le radi pomanjkanja samegr na sebi, temveč seve- |da tudi radi kakovosti hrane. . ki je najslabše vrste. Kruh t pečejo iz mešanice, v kateri se ! nahaja dober del krompirja. i Na videz bi ga z lahkoto za i menja! za op. ko, a hranilna -1 vrednost tudi n; nmo^o večja i Mejci jemo po večini več od 3.500 i j ka?orij na dan. rn/.ven, ako j rnajo ]x>sebi!o dietarno hrano V hotel u <_laridge v Atlantic i City, X. J, kjer so se sestajali delrgati konference, je bila h ana taka, da je imela na.t- > mnnj po 4.000 kalorij. i Uprava za pomoč in obnovo, si bo prizadevala, da spravi po vprečnesra evropskega človeka na v-a j 2/»0tl kalorij — kar je . na-'man j dvakrat toliko, kot . to. k ar dobi dandanes povpre-1 čen človek v Evropi na dan Toda število kalorij še n? daje pravilno sFke o vrednosti i brane, katero zavžiješ. Kalori ■ je ne povedo ničesar o obrambi nvoti bo'eznim. kar je važna fnnkeiia hran-. Tudi oni Evro i)p?ci. ki prejemajo še danes dovolj krnlia in krompirja za I svo"o in ehr-ino. in radi tesra ne i trpe prave lakote, ne dobe v i svoji Irani zadosti proteinov. a'i pa drugih potrebnih stvari kot vitaminov ali mineralnih .Un^vi. Nizozemska dele?acga je po .dala v Atlantic Citv številke' 'za nekatere vitam'ne, ter je j dokazala, da je iesralni del ž i j vitamina D na Nizozemskem ;danes komaj 4 odstotke od nor maloe potrebne količine. . T« mo^očilo pravi na to: "Vzpričo takih racij .ie ne-, izosribno, da se razvijejo bolezenske noiave zavadi nedostat-1 kov prehrane, ki io popolnoma enakovredni resnični lakoti." Pomislili je treba, da je Nizozemska ma od dežel, ki so sorazmerno najbolje prehranje ne v t knpirani Evropi j —- BOŽIČNO VOŠČILO Oprostite, ker vam nisem po ravnal mojo naročnino za list j Glas Naroda. Tu'kaj vam pošiljam $7,00. Obenem \am voščim vesele Božične praznike in srečno i Novo eto 1944! , Z najlepšim pozdravom A. Hochevar, St Cathehrine, Ont. Can. S O N A R T REKORDI i Nove slovenske plošče! J Jerry W. Koprivšek In njegov orkester MS95—Wedding Polka (Ne bom se mOžila; Ti pa jest. pa iidana marela) Wedding Waltz Slovenski Waltz Pojo Rupnick sestre i M596—Jcep Polka (Mat' potico pečejo) Marine — polka | 575—'Terezinka — polka Na p'anincah—valček Lepe Melodije Duquesne University Tamburica Orkester M 575—Na Marijance, polka Kje so moje rožice Marička p«rU--polka Jerry Kopriviek in orkester ! M575—Terezinka polka Na planincah—valček Za tozadevni cenik in cene plott ee obrnite na JOHN MABSICH, Inc. <63 W. 42nd ST., NEW YORK Kupite te danes nekaj War Savings Stamps za Vaie otroke. — To je najboljši način hranjenje zanje Note KLAVIB ali za PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3za$l.— t- Breezes of Spring Time of Blossom (Cvetni Cm) * Po Jezeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Walts * Spavaj Milka MoJa Orphan Waits * Dekle na vrtu OJ. Matička, peftfa * Bartica Mladi kapetane * Gremo na Stajereko Stajerifi * Happy Potka Če na tujem ¥ Slovenian Dane« Vanda Polka ¥ Žida na marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sen neka) Ko ptKlca ta mala V Pojdi c menoj Dol a planin« * Kadar boS ti vandrat let ^"ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piap&iharpKmiko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka NaroČite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. . »< w. lati . . Ne* Va« 11. * 4 Tožnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je kruta smrt- pretrgala nit življenj? naši (blagi materi in ženi: Mrs. FRANCES SUMPERER ti je preminula dne 6. decembra 1W3 v starosti 59 let. Po-grreb blagopokojne se vrši jntri v četrtek, dne 9. t. m. ob 9:15 zjutraj iz hiše žalosti: 1M Richmond Street, Brooklyn, Y., s sveto mašo z leviti ob 10. nri dopoldne v cerkvi Bless-od .Sacrament, potem na Cal-o&ry pokopališče. Žalnjoči ostali: Matthew, muž; John, Charles, Hilda, Frances -\furn, ter Mary poroč. Ro^s otroci iz prvega zakona. Brooklyn, N. Y., 7. decembra, 1943. ——— Vojna industrija bo potrebovala milijon in pol novih delavcev Washington. — Komisija za vojno delovno silo predvideva j potrebo nadaljnih milijon in i pol delovnih moči za ameriško i vojno industrijo tekom naslednjih šest ali sedem mesecev. Do julija meseca bo po mne-1 njn načelnika te komisije, Paul McXutta, uposljenih v Zdr. državah vsega, skupaj približno 66,300,000 oseb v skupnem vojnem naporu na domači ter na aktualni fronti. Vojaško o-Isebje, ki je vključeno v številu, šteje ali bo štelo do 1.. julija prihodnje Leto, 11,300,000 moških in žensk. Po tem številu, ki ga je podala komisija, se more smatrati, da ibo v prihodnjih nekaj i mesecih vpoklicanih mesečno po tristotisoč mož v vojaško službo. Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki. — slovenska sekci ja 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebnie podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. RAZGLEDNIH SEVERNICA vsi narodi se ozirajo na Rusijo in njeno hrabro rdečo armado in tako tudi Aanerikanci. V junaških bojih proti Bit^ ,lerjevim tolpam rdeči armadi i ne morejo dati dovolj hvale in priznanja ter občudovanja. Nikdo ni mogel vstaviti Hitlerja, ko je pričel lomastiit po Evropi, rdeča armada pa se je po polletnem umikanju nepričakovano postavila v Ibrcrn in vse od tedaj dela čudeže. In v tem, da raznese slavo hrabre rdeče armade, seveda tudi ni smel izostati filmski svet. Stvaritelji filmov dobro vedo, kdaj gre žito v klasje in se doibro pripravijo ua bogato žetev. Tako so tudi izdelali ob najprimernejšem času film, ki obravnava življenje ruskega kmeta, kaže njegovo družabno življenje, zabave in veselje, slednjič pa junaško borbo proti krutemu sovražniku. Tej veliki sliki so dali ime "The North Star", po naše bi reki "Severna Zvezda"—4'Severni ca". Zakaj so dali to ime, sicer ne vemo, toda domnevamo, da zato, ker smatrajo Ruse za se-V3mi narod. In s tem so tudi mogoče nehote hoteli postaviti Rusijo kot voditeljico narodov v borbi proti fašizmu, kot je tudi severuica voditeljica mornarjem po razburka nih morjih. Premiera, ali prva predstava te velepomembne filmske slike ie bi'a isti dan kar v dveh ve^kili newvorskih gledališčih , "The New Victoria Theatre in RKO Palaee Theatre. Xaval oiheinstva k tem slikam pa ie bil ve«; čas tako ve- lik, da sta obe gledališči sklenila kazati film naprej ted<*n za tednom. Kritiki označujejo ta velik film kot veliko povest velikega naroda in kot najboljšo sliko tega leta. S svojo veliko spretnostjo in umetnostjo je Samuel Gold-wyn g "The North Star" vatva-ril film, ki se ga Ibodo ljudje ?e dolgo * u « ' * ® , fr ■ PanaiAix ranih aMkba. bivajo in delajo Slovenci 1 - - - — - ■ _—____________ &UDAMKA UNIJA BO ZAHTEVALA VIŠJO PhAGO Kirk'and Lake — Lastniki litih rudnikov v Teok Tomu •h p so vanemirjt-ni vsled leta-kov, ki jih je delila rudarska unija pri vhodu Wriflfct Har-tfmarep majne. Letaki namreč » vajajo» da bo unija zafotcva-1: povišanje Minimalne plače radarje od sedanjih $5 20 na $ 25 n4 dan. Rudniški uradnik omenjene ♦lru"#bc je dejal, da zna zahthe-ako bo izvedena, spraviti v evarnoet obrat rova, kajti ra-«ia, ki jo kopljejo, ni najboljše akovoeti in če bodo strogi iirodnkoije »risani, ne bo mogoče družbi nadaljevati z obra fom. Kot so stvari z o®irom a kopanje »late rade v tem rovu sedaj, se družbi še izpla-č:» obratovati, a e tolikim povi? om plačo pa se ne bi izplača- S tem, da bi se prenehalo kosti s!a-hfc> rado, to je tako i ne daje mmoso rfata, bi bil rizadet cel okraj, pravijo last liki- V zemlji bi ostalo na ti-*oč* ton rude med tem, ko bi naselbine trpele brezposelnost ter bi celo zlato okrožje priče-j Jo zopet nazadovati gospodar •ko. Unija ipa pravi, da dobivajo! rudarji v Kinder ley, B. C- via! jo minimalno plačo, ker tam je unija pripoznana, kot posredo ralna afrtncija med lastniki in radarji. Unija ne bo zahtevala le povrika minimalne plače, pač jm tudi splošno iaboljšan-je d^ovrilh razmer, plačane' počitnioe, dvojno plnfco, oeiro ma bonus za nad urno delo starostne pravice, itd. Lokalna unija 240 se poteguje za pravico posredovalnega zastopstva med radarji in lastniki, toda podiače ji je za-enlr-*t. odreklo to nravioo. ker .ie delila zgoraj omenjene leta- jte, ko je bilo prepovedano sir jenje unijske propagande vslec glasovanja, ki bi implo odlo čiti kdo naj zastopa rudarji pripogajanjih glede plač, spo rov, itd. Unija bo morala se daj ponovno vložiti prošnjo da se ji dovoli glasovanje v te; zadevi. Po zaslišanju, ki je bffo v te ku glede kolektivnega pogajat ia med radarji in lastniki t r*pper Oanadi, je rudniški od vetnik napadel lokalno nnijc 240 kot organizacijo, ki jo ni smatrati zaželjivo v zadevi kolektivnega pogajanja Prosil ka. je dejal odvetnik, je v resnici kontrolirana od zunaj, kei *> njeni organizatorji podvrže ni nadzorstvu vnanie dežele Taka unija ne tbi smela voditi kolektivnecra pogajanja s ka-nadskimi družbami, ikajti 65 odstotkov članarine, ki jo plačajo majperji. gre ven iz Ka nade. Tako je trdil odvetnik družbe- Unijska podružnica 240 pripada TTnited Mine Mit and Smelter Workers Union (GK)) - PROTI TITELN0M List "Šentiutl" v Britski Kolumbiji je prinesel pod psev donimom "Kamloops'* tole za nimivost. "Prepričani sroo, da je velika večina Kanadčanov proti vsakemu sistemu titelnov v Kanadi. Naziv "Mister" jt dovolj visok naslov za vsakega Kanadčana, razfn, če se hoče posluževati naslovov, ki jih dajejo naše univerze tistim, ki si jih zaslužijo s študijami. To rej, kdor je dokitor tega ali o-nega kova, naj se le tako naziva. r kakih višjih titelnov nam na r<<<; ni treba." PREVEČ Jt&PADAUilH 'PILOTOV Ottawa — Spočetka vojne je bila zahteva po napadalnih pilotih velika, ker so Nemci oporabljali vef.ko število napa dalnih letal, s katerimi so se morali r zraku meriti kanadski in britski letalci v enakih tipih aeroplanov. Zdaj pa je nemška letalsfca sila v tem pogledu precej ošibljena in razpršena na vse strani, vsled česar tudi ni več potreba imeti tolikega števila napadalnih pilotov kot prej. Kanada (kot Anglija, sta obe izvežbali vc'Iiko število teh pilotov in sedaj skoro ne vedo kam z njimi. V več zračnih vežbalnih šolah in središčih so pričeli omejevati vežbanje te vr?te letalcev ali pilotov. Poveljstvo napadalnih zračnih si! je zdaj gotovo, da Nemci nimajo skrite kake posebne rezerve napadalnih letal, s katerimi bi znali presenetiti za-venziške letalce in zato se je pričelo posvečati večjo skrb in pozornost vežbanju pilotov za bombnike, dafje operatorjev, ter vseh durgih veščakov, ki so potrebni pri posadkah bomb n^kov. C. O. Power, minister za letalstvo. je dejal, da je ta sprememba, ki je zdaj potrebna v resnic, razveseljiva, ker kaže. da smo sovražniku že prišli doi živega tam, kjer se je zdel najmočnejši — v zraku. Toda po ministrovem mnenju je tudi, nova T.aloga izvežbanja posadk1 za operiranje bombnikov zelo važna in velika naloga, kajti napadi ki jih izvajajo kanadski letalci sflcimno r angleški-mi in ameriškimi, se bodo v bodočnosti razširili in bodo mo rali kriti invazijo Evropo od zapada. KANADSKI OTROCI BODO IMELI VEČ IGRAČ ZA BOŽIČ Kanadski sv. Miklavž ne bo ravno v zadregi, ko bo polnil! svojo košaro z darovi za otro-' ke, ki imajo radi igrače. Vzlic dolgotrajnim vojnim razme-' ram ie bilo oči vidno mogočo misliti tudi na malčke in njih! igrače, kajti trgovine so polne na jrazr.o vrstne jših privlačno-1 sti, Iki zamamljajo oči otrok in iih vzpodbujajo, da pišejo sv. Miklavžu pisma, v katerih izražajo s-voje želje za to in ono, kar so videli kje v oknu ali v trgovini, ko so biil e mamo ali atom v mestu. Marsikatere igrače, ki jo je videti v normalnih časih v trgovinah, zdaj res ni več na trgu, toda name-,sto takih igrač pa so nove, ki fo narejene iz materiala, kateri ni potreben za vojno iridn-stri jo in v nemalo slučajih so te vrste nove igrače še bolj *>e-*tre in zanimive, kot so bile stare predvojne igrače KROTKI OVHf. Pravijo, da so divje ali gorske ovce v Rocky Mountains najbolj divje od vse divjd5»e na katero naletijo lovci. Na-v&lic tentri pil je neici goveje-rejec v tietih krajih porta! last nik lepega divjega ovna, kate-ri i« sam prišel z njp&ovim go-jvedom na njegovo farmo, Jcjer sedaj lepo v mara živi med govejo živino. V dtrffc ŽENITVE se ŽSH& sežhanCi s slovenskim dekletoiff m vdovo iadjk sta-ras^j ^d^ 35,leX^fva5i v of CHas karofc 216 WegtiStbl Street, New Y. I Kanadčani! VOŠČITE fiVfollf PRIJATELJEM 1» ZNANCEM VESELE BOŽIČNE in NOVOLETNE PHAiniti potoni — "Glas Naroda" i 1 • ct i« ■■>■!»■ Jiwt cuSIQ tlUSVUll rfrtifrtj uts OgUa t tej ^čUkofttt in otffflfi $1.—; cena večjega oglasa sorazmerna i velikostjo. erposebna CENA*« y VOSČilo.......;............................................ laijwinfti aU trrdke........................................ Podjitjii obrt ....................................... ............ Nutfov: čuta, ItorUka ............................................ mart* mm.................................................... Ogttta m troto $.......................... Du «Gjav«.......................... i Ji" Bif 'jfr "" n i n , i t n 1 ji' i " —xm> • ifiVENIČ PUBLISHING 60j tM Wrfsl Mi Sttwk, New York lXf H. Y. "i - .i'- _ _ .i,;,,m, j in i. ii y i. jp j" i .-Mtotoiatfiri ■ m mimtm PODRUŽNICA SANSa št. 90 v BJP.KLANI) LAKE 'Kaša podružnica 8AN18a 90 in odsek it. 14 V. P. Z. 4B ed' v 'Kricland Lake, O nt., sta priredila skupno veselico, oziroma vinsko trgatev dne 21. novembra na 87 Wood St. Čisti dobiček, je bil namenjen: polo-( vico za 6ANB in polovico pa v odsekovo blagajno Sloge. Kar se tiče zabave, je bila prvo vrstna. Imeli smo dovolj pija če in tudi na.se ženske nas niso: pozabile z zadostnih prigriz-i kom. Imeli smo dva srečo!ova katera sta nam prinesla lep do biček. tako da je šlo vse v najlepše«. redu in smo bili Zflo ve s novo leto 1944 i m ^»žititajeft tega Hfts * I K.rldand Lake, Ont Can.! Slov&nsuL v JicmadL Z x AKMJb; V ONTARIO ] . Dlostikrat pogledam v ta naš 1 priljubljeni list "Glas Naro- 1 da" če se je kdo domislil poslati vam kakšen dopis iz na-' še okolice, pa ljudje se ne za- i nimajo, razen če je treba po-1 slati kakšno vabilo za na pik-1 nik ali vesdico. Srce me boli, ko berem v listu, kako se vedno naši 'ljudje gori v Kirkland Lake mažejo| med seboj in to po časopisih in v javnosti. Poglejmo na poljski narod, dosti ljudi jih prezira ali po 15 letih bivanja v Kai.adi moram priznati, da| smo Slovenci slabši, čeravno jej naš narod priden in bistro j umen, toda sloge ni. Hotela! bi zapisati več, pa se dopis pre več zavleče. Pa bom malo opisala naše farmerske razmere. Im li smo !mdo zimio in mokre pomlad, tako da smo s strahoma pričakovali. kaj nam prinese to poletje. Dosti sadnega drevja se; ie posušilo. Prizadeti smo bi-1 K slovenski farmarji, eni več drugi manj. Najvtč se je posušijo breskev in črešenj. Razdalja 40 do 45 milj, to je med mestoma Hamilton in Niagara, Falls je bila največ prizadeta.' Tam je bilo škode na milijone dolarjev. Srečen je bil oni, kateremu je sadje obredilo to leto. Po mojem mnenju se nam farmarjem ni treba pritoževati pa na i bo žitni ali sadni farni Tmaš perutnino, sveža jajca, «adje, zelenjavo, dobro mleko, smetano; zafkolieš prašiča, napraviš par sodčkov vina — kaj pa se hočeš bdljše-sa? ' | Pa pridno nas obiskujejo ljudje iz mesta. Tega-le pra ; šička pa m mi skomandiraj. pa klobas« naredi in meso po=uši. Ti bon. že popl'aeal za trud! .j Vse se naredi po volji, pa nikdo ne zahteva "ration" kar te. Tako je nam dragi rojaki Slovenci v Kanadi in Ameriki Ali ka»ko se pa godi našim sta-rišem, bratom in sestram v starem kraju? Bog daj. da bo že konec vojne, te strašne šibe. ki tepe naš ubogi narod! Stvar se je r>recej zavlekla bojim se, da bi vse skupaj ne romalo v urednikov koš. Torej želiva oba z možem v*em Slovencem gori na North, v Val D'Or, Nioranda, Kirk-' land Lake, TinHmins, Schuma-j cher, vesel Božič, tako ve5cl. | kot je bil prošli, ko smo bili pri vas gori in smo ge prav po domače zabavali. Ostali ste nam vsi v najlepšem spominu. Želimo, da nas tudi vi kaj obiščete. To jesen pa smo obiskali naše amrriške Slovence v Gowandi, N. Y. Tam je precej naših Slovencev, ki imajo svoj Slovenski dom, kjer se kot je' bilo videti, prav dobro zabavajo. Tam imamo sorodnike ir sošolce, ki se nismo videli že preko 20 let Lahko ste ponosne slovenske družine ki imate toliko zdravih sinov pod ameriško zastavo. Cesti-tam! Daj Bog. da se vrnejo vsi zdravi k svojim dragim! Torej želimo vam vseim S'o-1 vencem v Kanadi in Ameriki velele božične praznike in sreč no novo leto! Frank" in 3£»ry Pecek, BeamsviHe. Ont. Can MNOGO SVINJSKEGA MESA Mesnice v Kiifcland Lake so menda založene s svinjino, ki je bila pripeljana v to okrožje iz zapadne Kanade. To seveda ni prav okolH&im farmarjem, ki so odvisni največ od tega. njim najbližjega trga. 1 PrašiSi, Kitere so pripeljali % zapada, so se prodajali po 17 in 17 in pol centa funt na debe-kV dbfhn so domači farmarji infeli dovoljeno stropno efeno,! ki jim je )HinAiala SI centov aa ftmi ; Beda j i»t j* QiaMikatSri H* ntar pnsiljeit, ds prods svoje prašiče po nizki ceni, ker je trsr založen s svinjino z zapada, kjer se hočejo farmarji rešiti prašičev, da bodo lahko pTihod nje leto posvetili več časa pridelavi žita in drugih poljskih pride!1:ov, ki prinašajo na za-'padu farmarju več nego reja prašičev. 'nabiranje obleke i za ruski relief j V Tcck Tonship s,o lani lju-(dj zbrali precej ponošene zim (ske obleke, katera je bila posla na ruskemu ljudstvu, da je mo-jrlo nadaljevati svojo borbo proti nemškemu vpadnSku in I tudi letos je v teku kampanja zbiranje tople obleke za Ruse Vsi oni, ki imajo kako toplo febleko, katrre ne rabijo, so n; prošeni, da to oddajtf raske-iri i vojnemu reliefu. Vsakoja • k\ kosi obleke so primerni za Di daje. OHfko se lahko pu-»ti v Davis Store in pa pri R -elandu, ki ima tudi trgovino. Vaeasiti je treba, da slabe ot leke ni vredno dajati, ker t;iiia obleka spričo ruske zime pf l»i nič z,- legla. Spodnja in vrhnja obl^ra za otroke in odrasle je r-pre.iemljira, kakor tudi rokav Ve, Čevlji, jraloše. enknje, ter razna drnira zimska obleka. t \ Razveselite I Božič | I svojega prijatelja® I Pošljite nam S2.50 in mi mu bomo v { Vašem imenu pismeno voščili božične l praznike, poleg tega mu bomo poŠilja- [ li tudi štiri meseee "Glas Naroda/' \ U ver jeni bodite, da bo Vašega vošči-[ la in božičnega daru resnično vesel. { Uporabite ta naročilni listek [ ["GLAS NAROD A" | J 216 West 18th Street, York 11. X. Y. J | Polijite za - mesece "Gla? Naroda" ] i | i j —I { i } 1 Moje ime je - — --------------------------- i | ^ | Moj naslov:----------------------- [ I Tukaj priložim M. O. za $-- \ I J | Pričnite pošiljati dne----- [ I Za 4 mesece $2.50: za pol leta $3.50: za celo leto Sedaj $2 "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal BEV. KAZIMIR ZAK&AJŠEK I— Tn apodmj ao prioMen« oduUrra oinenja naiife rajakev ia ! ~ S rojakinj, Id Jih Je pisatelj knjige prejel od enih, U m EE S knjig« naročili in pretitaU. T - je mm en del Mi neoj, | 5 = ker radi pomanjalinja pratora ni OMC^e priobčiti iMk! ^ Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ko smo {U t morje bridkosti Bern prejel. Is če poten, da aem Jo ie tati TeCet prebral do polovice In nuledLjl dan pa do konca, Jo dovolj priznanja ia nje vsebina O O o Oreaney, Minn. — 8*1*j, ko tem prebrala VaJo knjigo "Ko amo Sli v morje bridkosti'Vam boitm povedati, da tako zanimiv« knjige nisem Se brala. Kako lepo Is jasno ste popisali pot slovenske** naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom. > o • o inrora. 111. — Knjiga—Ko amo iU t morje brldkootl ml tako celo ngaja. da takoj naročim ie eno aa svojo prijateljica • o o Lo» Angeles, Cal. — Sp»je!a tem podano knjgo "Ko smo Si v morje bridkosti' in sel o se ml dopad«. Tudi eemljevld Slovenije ml ngaja. Pokazala sem jo rojakn, U Jo tod! kote imeti. Ta fcoSHJam naroSla o o • Morgan, Pa, -n VaBa knjiga saaltdl vaa priznanje tn zato pt tndl zasiuil, da pride našim ljudem v roke. o • o Wslsenbnrg, Colo. — 8 knjigo "Ko amo Bi v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi m Stala pa vaeh naSli DaselUuah. Jas jo veem priponkam. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY At ^feat'litfi Street New York 1L H. Y. NAHODA" — NBW YOWH WEDNESDAY, NOVEMBER 8, 1943 fwwwyuKu i> tm POD SVOBODNIM SONCEM BOMAN — Spiral: P. a FINŽGAR --_■■ . - -----y | r - I ■ t — fl&UOO POGLAVJE. Nad Bizancem noč. Zvezde na gosto, ntbo bliža- S J o rov 90 odšli zadnji igralci. Hladen mir povsod. Le iz tabora oh Zlatem rogu blizu Kampa še doni krik in petje, stru- i m in hobenčki. Toda Kamp je daleč, ob Zlatem roga je | l.'i8to. Patrieijev po zlatih palačah no moti hrnp pijanih vojakov in proletarcev. V>a okna .spe. V carski palači pa bedi veliko okno. I'pravda ne pozna pokoja. Sam, brez silenciarija, .je zakopan v grmade listin ] i i zapisnikov. Od vseh koncev cesarstva se stekajo perga- i m« ntni svaljki in z njimi deža.iejo miiijoni v prazno blagajno, odkar je vdahnila božja Modrost veliki despojni duhovito mi-«4*1: svila — mcnopol! i Upravda je pričel na/prvo razgrinjati zapisnike o bizan- ' tirfc-kih trgovcih. Vse večje in odličnejše je poznal osebno ( :ili vsaj po imenu. Zgražal se je. ko je bral vrednostne številke l)a je toliko bogastva samo v Rizancu vtaknjenega in 1 zr.prrdenega v svilo, ee mu še sanjalo ni. Trgovci, o kate- j rih je sodil, da so berači, reveži, ki sc hodili peš in oh vojaki 1 t irnali, dn niti davka en zmorejo, ti hinavci so morali izročiti kvestorjetn ogiomno bogastvo v državno blagajno. Jnsti- i ir.janu je bilo lice vedro, t', oei mu j* sijala radost. Kadar- | koli je očaran obstal pri velikih številkah, vselej se je ozrl 1 -ko7i okno na stavbo kupole Hagije Sofije, in zamrmiral za- 1 •ivalo Bocru, da je po njegovi ženi, veliki despojni. tako po- 1 ^krbel za dragoeeno stavbo. ' Kipoma pa se zmrači despotu lice. Pred njim je bii maj Vn zapisnik, ki ie rosil naslov: Trgovec Epnfrodit No- } l^ne številke, nič o svili, nič bogastva. Suha izjava kvestor- J /na: "Dpafrodit opustil trgovino s svilo. V*> preiskano, . vse prazno. Statve so razdejane, niti z&predka. niti krpice ( nnle ni več pri njem.*' Epnfrodit, najbogatejši, po vsem caTstvu hvaljeni boga- j t.iš, nainglednejši trgovec s svilo, ni dal ničesar, ni izročil ce- , sirski blagajni niti kosmiča. ' Ni mogoče, tu tiči prevara: 'rrk me je osleparil! ( Justinijan je (pojdedal še enkrat na pergament. Morda i ce .je zmotil. To bo drug trgovec istega imena. Ne, ne moti ■ se; ja*no je naslovljeno; posestnik vile, lastnik pristanišča, v i ozki ulici od Osrfdnje ceste. On je znani Epafrodit! Spo. •loj je opazka. Pisana je z drobno pisavo. Justinijan se je moral nagniti k svetilnika, da je mogel prebrati. "Epafro- I d it ova izjava," je naslovil kvestor opaizko. " 2 "tfe bi imel trle gore svile, bi je nikdar krpice ne prodal . r emogočnemu despotu." — Upira vda je grozno namršil obr- t "Njemu Epafrodit ni prodajal doslej, ne prodaja v bo- loče" j THespot je krčevito eti.«____ Statistika bolezni, točno o^j pazovanje cele vrste obolenj, I zlasti za nevarno priznanih, je znano že več le,t in omogoča preprečiti večje širjenje prav 1 teh bolezni. V zadnjih letih so pa začeli v Nemčiji polagati temelje povsem novega proučevanj«') človeškega zdravja, ki sega daleč za sedanjo zdravniško in higijensko statistiko. Razen statistike bolezni vodijo tudi statistiko zdravih ljudi odno>no takih, ki se čutijo zdrave in ki torej niso v zdravniški oskrbi. Kar so že dosegli na tem (polju v Nemčiji nudi jamlstvo da se ni treba bati neprijetnih presenečenj v splošnih zdravstvenih razmerah naroda. Ja3na slika o splošnih zdrav stvenih razmerah naroda je ve likega pomena za odgovor na vprašanje kakšnega dela je zmožen narod kot celota zdaj in v bodoče. Doslej je bilo težko ustvariti si tako slfko, ker tehnično ni mogoče v treh ali štirih letih zdravniško preiskati vsega naroda. Zdravni kov je namreč v ta namen mjiol go premalo- Tu je priskočila' na pomoč tehnična uprava. Sedanji razvoj roentgenske tehnike omogoča z minimalnim' stroški preiskati v nekaj minutah več sto ljudi in dobiti tako za Bdravnisko diagnozo potrebno sfiko. S pomočjo takozvane množe-stvene zdravniške pre is k a/ve bo prečkali najprej prebival-etvo celih pokrajin v Nemčiji v pogleda jetike in srčnih -bolezni. Ta akcija, ki se je začela že več mesecev pred vojno, je ie tako napredovala, da imajo zdaj že nad milijone roentgenskih posnetkov. Pri tem' so ugotovili samo 1.45 odstotkov primerov tuberkuloze pljuč. Tudi primer, ki je veljal za zelo redek, da ima namreč človek srce na desni strani ie zdaj vključen v statistiko v Nemčiji so prišli do zanimivega zaključka, da ima vsak 5000, človek srce na desni str a-nL - Uspehi te akcije so privedli do rialeScosežnik načrtov. Že zdaj imajo v Nemčiji velika podjetja takozvane tovarniške zdravnike- Tak zdravnik kna lahko pod zdravniškim nadzor strani do 3,000 ljudi in ne sa- vsak 5000. Človek ima srče na desni strani! mo v pogledu zdravja kot take ga, temveč tudi sposobnosti za določeno delo. Tako se bo pregled zdravstvenih razmer v državi razširil dalje, pa tudi poznej? bo doseženo povečanje proizvodnje in zboljšanje kakovosti izdelkov, če bo vsak človek pestavljen na pravo me sto k delu, za katero je najbolj sposoben. Tovarniški zdravniki l»odo prevzeli pozneje tudi zdravniško nadzorstvo nad rod bi nekimi člani, da s- bo znatno razširil krog ljudi v stalni zdravniški oskrbi. Tega dela so se iot?'<- v Nemčiji bolniške blasrajne in življenjske zavaro valnice. ki pa nimajo enotnega vodstva. Tudi one doorinaša-jo svoj delež k splošni zdrav stveni sliki, ki bo treba delati za 7»jo morda še leto dni.'da bo popolna V splošno zdravstveno nadzorstvo »pada tudi zatiranje raka. Tudi na tem polju je tre ha izbrati dragocene podatke. Ena izmed statistik, sprejetih v ta splošni okvir, je statisti- Ika usode vsakega človeka, ki ga je napadla ta strašna brezen »Podatki se izpolnjujejo vsake tri mesece. Tako upajo priti na sled zakonitosti obolenja 7 rakom. Zdaj urejujejo v Nemčiji statistične podatk obsegajoče 124.000 primerov raka. Vsa ta obsežni materia! lie razdeljen na sekcije in s'eer po žrtvah raka Na tem po?irr delajo jsdravniki mnogihh drn gih evropskih držav roko v roki z nemškimi- Pred nekaj leti je napravila delovna Lupina medicincev v neki ipomorjanski vasi hroječi 1300 duš, edinstven poskus popolne statistične obdelave vseh zdravstvenih pogojev. Preiskali niso samo zdravih ljudi, temveč tudi zdrave domače živali, ter sestavo hrane in vode. Šele to je idealna zdravstvena kontrola, ki pa zaenkrat v večjem okvira še ni mogoča. Dovolj obsežen je že načrt, zasnovan v Nemčiji že pred vojno se rataširijo množestveni i meri 7, Toentgenom iz enega mi lijona ljudi na vsfh 70 miliio-nov. Že to bo dalo zelo točno sliko zdravstvenih razmer in pokazale se bodo pota, po katerih bo mogoče doseči še znat no tr.hfrtTfanjft an zdravstvenem potjo. KAKO MOREMO POMAGATI OSVOBODILNI FRONTI Herojska borba in sijajni uspehi Osvobodilne vojske pod vodstvom generala Tita, zadivjajo danes c^i svet. Vsak pošt n in rodoljuben južni Slo van pa naj živi že kjerkoli, je danes ponosen na junaške čine , svojih bratov v starem kraju, ter je pripravljen pomagati nji hovi viteški borbi z vsemi mot-mi. Njegova največja želja je da tudi on, iz dalje, doprinese svoj delež za to veličastno stvar, ter tako dobi občutje zavesti da je tudi sam sodeloval pri osvobojen.ju svoje stare domovine. Seveda nastane vprašanje kaj bi bilo najboljše ukreniti v tem pogledu. Narodni svet. izbran pretečeno leto v Bifca. ču, je danes neoporečno edini resnični predstavrtik jugoslovanskega naroda, v kolikor mo re pač danes ta izražati svoje vo]je in želje. Ali na žalovt ni vsled tehničnih raz!<^ov ta ?a časna vlada priznana legalno kot taka. po zaveznikih, radi če«ar leži denar, nabran za partizane, nekoristep v banki namesto da bi služil stvari, za katero je bil namenjen. Medtem pa imajo naši ljudje v Ameriki in Kanadi vendarle možnost, da na drug način pomagajo i ju d ski stvari v Jugo slaviji in borbi partizanov. TT-druženi odbor južnoslovan«kih Amerikancev, ki se bori za svobodo, demokracijo in neod visnosr jnžnih Slovanov, je sto ril več, ne-go katerakoli druga organizacija za pobijanje lažne propagande takozvane ubež ne jugoslovanske vlade, ter za širše in bohjše razumevanje partizanskega pokreta v Zdin ženih dnžavah. Večja popularnost partizanov in dejstvo da danes ameriško časopisje in radijski komentatorji poda jajo resnico o Jugoslaviji, ter tudi priznavajo partizanom nji hovo veliko vlogo, namesto, da pripisujejo, kot do nedavnega, njihove uspehe izdajalcu Miihajioviču, je v glavnem zasluga Združenega odbora juž-no>lovanskih Amerikancev in njegovega predstavnika pisatelja Louis Adamiča. ALi delo Združenega odbora se je jedva pričelo in nadaljevati ga je mogoče samo z moralno in materialno ;pomočjo tu kajSntga našega naroda. Naša ogranizacija, kateri si je v kratkem Času pridobila značaj no mesto po vsej deželi in katera danes uživa velik ugled v uradnih krogih, mora gledati, da razširi svoje de ovanje. Za to pa je treba predvsem imeti finančna sredstva. Nedavno pričeta kampanja za fond Združenega odbora daje vsakomur prriifko, da pri^ skoči na pomoč, obenem pa je 'slednji prispeva tel j lahko zagotovljen in prepričan, da bo njegov prispevek uporabljen v korist borbe Narodne osvobodilne vojske v Jugoslaviji. Danes bolj, kot kdaj, je potrebno, da vsi delujemo v slogi edin-tvu in vzajemnosti za do-s^o svobode in demokracije. Dprava Združenega odbora. V južnem Pacifiku... Glavni stan generala Douglas MacArthurja na osrednjem Pacifiku naznanja, da so težki in srednie veliki bombniki ter strmoglavci bombard'rali in obstreljevali severni obok od Japoncev zasedenega obrežja Nove Britanije, kjer ima japonska armada svoja za lagalna skladišča. _ Napad je bil izveden v pon-deljek ter je bil osredotočen na okolico rtiča Gloucester ob zapadnem koncu Nove Britanije. Bombniki so spustili 150 ton bomb na različne vojaške predmete. V napadu je bilo nad 100' aeroplanov in borribe so padale od rtiča Gloucester do rtiča Hoskins ter zapadno od Vita otokov v Bismarckovern otočju. Bombardirana je bila ona pokrajina, iz katere so Japonci pošiljali z majhnimi ladjami vojaštvo in vojni raaterjal na razne kraje fronte. Poročilo pravi, da so napadi dosegli velike uspehe. Boji na Bougainville otoku, kjer so Amerikanci zavzeli zemlje pet milj globoko in 7 milj v dolžino, so boji nekoliko ponehali. Vroči boji pa so na Novi Guineji in tamošnje japonske postojanke ameriški letalci stalno bombardirajo in obstreljujejo. . VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje was bonde in znam ke redno. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK U daje pol Jod na navodil*, kak* poslati ameriški državljan. Poleg TgraianJ. ki Jib navadno aodnlkl stavijo pri Izpitu m dr-iavljanstvo, vsebuje knjiilca to v IL dela nekaj vatnib letnic la zgodovine Zedliijenlh držav, v III. dela pod naslovom Bazna ps Proglas neodvisnosti. Ustava Zert«- njenib driav, IJdcaItio« gnvor * O^ttyshnr-n. Pr*l»*»dnikl Zcriinj«. nth drŽav tn Poedlne drtsv* Cen knJMIrt Jr samo 50 centov in se dobi pri: slo tonic publishing 41» tU We«t t Kiti HI.. Nc*v Vsrfc U. N. 1. KNJIGARNA m==^ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovc Listki {POUČNI SPISI Spisal Ivan Albreht ' Spisal Knuvar Uetto; 144 str. cena m c«uov <*»* Pohorske poti Filozofska zgodba Malenkosti Spisal Janko Glaser Cena 50c Spisal Al«»ji iirassk Spisal ivan Albccbl Cena M reatav Cirvil Osa* M nmtm i do dne 0brtno lojjigoVOdstVO Knjiga je v platno veaana la has _41» „rnn, J ° 207 BtrmaL 13 P0*1*^3 413 wran3 2» strani esana. - Knjiga ta rfen. *9 V PUtan Tttanw ^ ^ namenjen, v prvi vrsti s. rtav- - ^ ban, umetno la strojno klJoCav- ——^———---———^ --- — — -."* nlterstvo ter telaaollvaratvo. BMMnj^d aaj mn*h Državljanski priročnik__o— -noW TO BBCOMK A CRIUN (v slovcnHlnl) Ak* ******* prilotit* k _!_1_____.......... . potrebujemo Izurjene šivalke slamnikov. Dolga sezijo. Posebno dobra plača. Vprašajte takoj pri: MORRIS SCHACHTER & COMPANY 1 WEST 39th ST., 9th Floor, NEW YORK CITY 12—7 to 13 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ^^JEDNOT A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 38,600 Premoženje $6,300.000.00 MoLVBNTNOST K. S. K. JCDNOTE ZNASA 127.24% Ce Imfei dabra sebi ia svajisa dragfaa, savarnj se pti naJbalJAl. p* Urui in nadsolveatnl padpwnl argaalsacljl, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI J ED NOTI. kjer sa lahka tavanje* ta sasrtnloe, rajne pu&kodbe, aperatlje. prati kolesni ia aiifagissct K. S. K. JELlNOTA sprrJeaM mmikt la teaske ud 14. d« ta leta; •(roke pa taaoj p« rajatvu in ds lf. leta pad svoje akrtlja. K. S. K. JEDNOTA lidaja naJaodeneJAe vrste eettlllkate sedanj« dob« ad SZStM da K. S. K. JEDNOTA je prava nat! vda« la tiral. Ce la nisi «aa ali tbuiira te atogo^ne la bagata katailika padporn« argaalueije. »*■ trud) se ia pristopi takej. Za pojaaoila e lavarovalului laiavw drage psdrsbasaU se obrnite na uradnike la aradnlee krajevnih druitev K. 8. K. Jednate. aU pa aa: GLAVNI U & A D 351-353 No. Chicago Street, Joliei, Illinois PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO New Modern Encyclopedia 'HT v A N Ci L E s C I N I ^ 22,000 Razlag.. . . 1,100 Slik Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica n^jti cazlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko. Cena sedaj $4.- (PoMtnina in zavarovalnina plačana, f Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno v platno vecaaa. — Skoro neverjetno Je, da je rnogotr tako najpopolnejšo knjigo dobiti 2S tako zmerno rnto. Knjigarna Slovenie Publishing Company 216 West 18th Street. New York 11. N. Y. TO KNJIGO BI MORAL IMETI TT OI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO