Leto I. V Krškem, dne 24. februarja 1907. Št. 6. fkütino-rüiMflino in norüdno-yospodopstio glasiio za štojersbo-hranjsko Possnje. Brežice Krško «I'osavskn Straža» i/.haja vsaki 1. in 3. čctrtck v mcsecu, datiran z dncvom prihodnjc nedclje. — Naročnina. za cclo lcto znaša dvc kroni, pri vcčjih naro- čilih popust po dogovoru in se nap re j placujc. — Ccna oznanil za vno stran 48 K., za pol strani 24 K, za četrt strani 12 K, za osminko strani 0 K, za Aest- najstinko strani 3 K, za dvaintridesctinko strani 1*50 K; pri veckratnem ozna- nilu po dogovoru. Vst pošiljatvc (pisma, dopisc, nakaznicc, naročila, inscrate i, t. d.) je posiljati na naslov «I'osavska Straža» v Brežicah ali v Krško. — Dopisi sc pošiljajo na uredništvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi sc ne vraČajo. — Posamezna številka stane 10 vin. Clan 19. clržavnega osnovnega zakona o splosnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so cnakopravni in vsak narod ima ncdotakljivo pravico, varovati in ncgovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakopravnost vseh v de- želi navadnih jezikov v šoli, v uradih invjavnem življenjujcod države priznana". ZborovanjB slov. hmecSiB zvbzb \j • Brežicah. Lc vkup, lc vkup, uboga gmajna! Nedelja, — dan 17. februarja 1907, ostane za kmečke naše trpine v brežiških pokrajinah — dan zgodovinskega pomena. Slovenska kmečka zveza je imela tu prvikrat svoje zborovanje, ki je doseglo vkljub vsem neprilikam sijajen uspeh. Za zborovanje je bila najeta prvotno velika dvo- runa v «Narodnem domu» od gostilničarja, ki pa ni bil opravičen razpolagati s temi prostori, kakor se je knsneje izkazalo. Narodna stranka je pa vložila pri poso- jilnici prošnjo, naj ji prepusti dvorano za njeno zborovanje, ki ga je nalasč določila na isti dan. Posojilnica je ustregla tej prošnji ter prepustila dvorano narodni stranki z ozirom na že poprej storjeni sklep, da se dvorana prepusti oni stranki, ki se za njo poprcj oglasi. To postopanje je bilo popolnoma pravilno. Kmečka zveza je morala torej zborovnti v pritličnih prostorih «Narodnega doma». Kmetje so prihajali proti 3. uri deloma posamczni, deloma v vecjih trumah. Pri vhodu v «Narodni dom» in pri stopnicah v prvo nadstropje do dvorane se vname jako živahna ngitacija. «Tu narodna strankn?» «Tu kmečka zveza!» se slisijo glasni klici. Tupatam pade v razburjenosti marsikaiera rezka beseda, vecinoma šaljiva; razžaljivega se sploh ni pripetilo nič. V tej zme.šnjavi je prekoračilo dokaj knietov stopnice v prostore narodne stranke v prvo nadstropje, ki bi bili sicer ostali v pritličju, kamor so se deloma tudi kasneje vrnili. Točno ob 3. uri otvori zborovanje pred- sednik kmečke zveze gosp. Janez Roškar. Prostori v pritlicju «Nar. doma> so natlačcno polni vrlih nasih kmetov. Izmed 17 kmeckih občin brežiškega sodnijskega okraja zastopanih je 11 po žu- panih in občinskih odbornikih, istotako so zastopane 3 občine celo iz sevniškega okraja. Zborovalcev smo našteli nad 400 samo krepkih značajnih kmetov. Slične manifestacije ljudske volje nismo ise doživeli v Brežicah. ]Jredsednik g. Janez Koskar pozdravlja v presrčnih besedah navzoče. Beseda mu teče gladko, ubrano. Govornik razvija kmecKi program, ki temelji po pravilih «Slovenske kmečke zveze> na sledečih točkah : 1. voditi ustanovni boj za politične pravice, za gospodarsko blagostanje in za nravno čilost kmečkega stanu; 2. braniti kmečki stan pred vsemi ne- varnostmi, ki pretijo njegovemu obstanku in njegovi moči; 3. buditi in razširjati samozavest kmeč- kega stanu, gojiti ljubezen do domače grude in ohraniti njegove dobre navade; 4. vzbujati med kmeti zavest vzajem- nosti in jih prepričevati, da se morajo boriti vsi za enega in eden za vse ; 5. pospeševati gospodarsko izomiko kmečkega stanu; (3. skrbeti, da se omeji preseljevanje kmečkih delavskih moči iz dežele v mesta Irge in obrtne kraje; 7. ustanavljati po zmožnosti in potrebi kmečke knjižnice, čitalnice in druga središča duševne probuje in prosvete kmečkega stanu; 8. braniti in utrjevati krščanskega duha v kmečkem stanu; 9. gojiti ljubezen do slovenske zemlje in slovenskega jezika, ter braniti narodne pravice slovenskega ljudstva. LISTEK. Kmcčhi upop ali Staro pravda. Zgodovinska povcst iz 16. stolctja. To Avg. Šcnoa. XXVIII. 1)aljc. Kedaj pa bukne vstaja? vpraša Ur- sula. — Ne vemo prav, odvrne Gubec, treba je vsc pametno pripraviti, da se dvigne vsaki mož v istem trenutku. — Kje bo začetek ? pristavi Stefko. — Ne vprašajte nas gospod, odvrne Ilija, to je naša stvar po dogovoru, vam naj zadostuje, da se stvar izvrši. — Imate li orožja, dostavi Stefko. — Nekaj ga imamo, odvrne Gubec. — Pošljem vam ga jaz, pripomni Ursula a kako je s smodnikom in s svinčenkami? -— Malo jih imamo. ¦ — Tukaj vam založim sto srebrnih tolarjev. pristavi Heningova in izroči Grego- riču mošnjo. Kaj pa če se bodete skesali, če se ne dvignete? — Brez strahu! nasmehlja se Gubec, sram nas je, da se nismo uprli že poprej, a da bi se sploh ne uprli, ne zasluzili bi poštenega kmečkega imena. — Prav tako! reče Ursula, ne vdajte se, nc odnehajte! Udarite, pobijajte? Tahi vam ne sme biti gospodarjem. -- Zanašajte se na naju, želiva vam dobro, od naju dobite vsako pomoč. Za- upajte! Prisla sva k vam, M.-i v-'ic navdu- šujeva. — A molčite, dostavi Štefko, ne izdajta najnih imen. — Ne bomo, odvrne Gubec, samo če nam zdero srce iz prsij, najdejo jih zapisana v njem. -— — Tahi naj pogine! Reče Ursula in seže Gubcu v roko. - Naj pogine odvrne kmet in vdari v desnico plemkinje. •— Tako je prav in Bog naj sodi, y,a- kljuci Jlija Gregorič ta pogovor. Tihih korakov se vrne potem naša dvo- jica skozi grmovje k obalom Save in coin jo prenese nazaj na drugo stran. Bratje ! Spregovori Gubec, vi poznate vsak svoj kraj. Yem, da se je ljudstvo dvig- Zohtevojte in razsirjajte povsod „Fosavsho Straža!" Razvijajoč ta program navaja govornik k vsaki posamezni točki tudi primerna sredstva, ila se doseže zaželjeni cilj. Na možu se vidi, da iniamo pred seboj veščaka, ki je temcijito preštudiral kmečkc težnje, ki pozna vse nedostatke kmcčkega stanu, mirno trdimo iz lastne skušnje, saj je sam kmet, ki pa pozna tudi vse pripomočke, da se ostranijo obstoječe pomanjkljivosti. Kot drugi govornik nastopi gospod dr. Ivan Benkovič, cdvetnik v Brežicah in govori k točki dnevnega reda: «Kmečka zveza in politični položaj na Spodnje Štajerskem.» Pred vsem raztolmaci, kako in kedaj se je ustanovila novopečena napredna stranka na Spodnjem Štajerskem. Nadalje popisuje bistveni razloček med programom narodne stranke in programom kmečke zveze. Dosti je ljudi na svetu, pravi govornik, ki trde, da se kmet ne sme boriti s politiko. To so krivi nazori. Uprav je kmet poklican, če si hoče zavarovati in zagotoviti svoj obstanek, obračati političnim vprašanjem največo po- zornost. Vsi stanovi se zbirajo v strogo organizacijo, vsi imajo svoje navdušene za- stopnike. Pri volitvah je treba torej skrbcti slovenskemu kmetu za to, da si izvoli le take poslance, ki bodo prisegli varovati in pospeševati izkljuČno le kmečki interes, kmečke težnje. Dvema gospodarjema ni lahko služiti. Poslanec, ki naj varuje in ščiti interes kmeta in veleindustrijalca, obenem pa tudi interes obrtnika, uradnika, meščana itd., tak poslanec je naravnost nesmisel. Interes vseh stanov ni mogoče spravili pod en klobuk. Kmečka zveza si šteje v svojo sveto dolžnost skrbeti za to, da se postavijo v vseh krajih na Spodnjem Stajerskem le taki kandidatje za poslaniška mesta v državni zbor, ki bodo podpisali njen program, ko ga je načrtal danes zvezin predsednik Janez Roškar. Z urnebesnimi živijo-klici so pritrjevali zborovalci izvajanjam obeh govornikov. O zborovanju narodne stranke nimamo poročila, zvedeli smo le toliko, da se je zbralo do 200 zborovalcev v veliki dvorani in da so med njimi bili 3 župani. Pretežno večino so imeli gospodje-prireditelji iz Celja med poslušalci. Rajhenburžane in Bizeljancc, ljudi, ki se ob vsaki priliki javno sami o sebi šalijo, da se pri vsakokratnih volitvah priklopijo le tisti stranki, ki zanesljivo v volilnem boju — propade. Konečno še en kratek dostavek. Ko so se zbirali pristasi kmečke zvezc v pritličnih prostorih, priletela jim jo na uho čestokrat besecla: «uboga gmajna», beseda, ki bi naj naše ljudi nekako osmešila. Zasmehovalcem povemo to, da so se bili naši predniki-kmetje v 1G. stoletju uprli svojim izsesavcem, oholim nemškim tlači- teljem-grajščakom. Kmetje vprizorijo po vsej Savski dolini od Celja do Zagreba velikansko vstajo, tako- zvani kmeeki punt. Po gorah in dolinah, od vasi do vasi, od list do ust se razlega bojni krik: «Le vkup, le vkup, uboga gmajna!» — Oboroženi s cepci, kosami, vilami, seki- rami itd. navalijo na mesta in gradove, na- posled pa podležejo dobro oboroženim, izur- jenim nemškim vojaškim četam. Pri Krškem, na brežiškem polju, pri Stubici na Hrvaškem so bili kmetje-siromaki popolnoma poraženi. Voditelju Iliji — kmoč- kemu kralju, so odsekali krvniki v Zagrebu na Markovem trgu — glavo. S tern je bil kmečki punt končan.* Orožje, kot so ga rabili nesrečni slov. kmetje v oni borbi, ne velja danes več. Z uma svitlim mečem je treba nastopiti pot tudi slovenskemu kmetu. Njegov obstanek, zboljšanje gospodarskih razmer tiči uprav v njem samc.n. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. V programu kmečke zveze se nahaja stavek, kmeta naj prešine zavest v vzajcm- nosti, prepričanje mora imeti, da se je boriti vsem za enega, enemu za vse. V vsakdajnem občevanju, v stanovsko-organizatoričnem delu, ob času volitev zberejo se naj vsi od prvega do zadnjega pod eno in isto skupno zastavo slovenske kmečke zveze in če tudi nastane boj, tedaj naj velja še vedno ono staro, častno bojno znamenje naših pradedov: «Le vkup, le vkup, uboga gmajna!» Mi in - norodnn stranha. Misel ustanoviti lokalni list za Posavje, s strogo narodno-radikalnim načrtom se je porodila že v juniju 1900., ko od narodne stranke ni bilo šc ne duha ne sluha. Ta misel se je oživotvorila v sporazumu vseh brežiških Slovencev; tudi narodna stranka, oziroma nje glasilo je naš list kot sobojev- nika z vescljem pozdravila. Naenkrat pa je zoper naš list iz Celja ali morda iz Rajhen- burga potegnila druga sapa; naenkrat je Posavska Straža nekaterim pristasem narodne stranke postala neprijetena; najbrže sejim zdi prevcč radikalna. Pristaši narodne stranke so začeli tiho(!) ruvanje zoper naš list; to lahko s pričatni dokažemo. V istem hipu, ko so nekatcri soustanovitelji Posavske Straže zapustili naše narodno-radikalno sta- lišče in se postavili na samo narodno stališče brez povdarjanja radikalizma (ki je pri nas zelo potreben), v istem hipu je bila direktiva za nas dana. Naš list ostane kakor- šen je, —- narodno - radikalen ; ker pa narod- nost ne reši vsega, in pred vsem potrebu- jemu kruha za življenje, potcgoval se bode z vsemi močmi za koristi kmečkega ljudstva in bode deloval v smeri, da se doseže in izvede kmečki program do pičice. Mi ne odrivamo drugih stanov; koristi vseh stanov vspešno zastopati pa je nemogoče. Mi hočemo zastopati v prvi vrsti kmečkc težnje; podpirali pa bodemo težnje vseh drugih stanov, v kolikor se vjemajo z interesi kmeckega stanu. Mi nismo tisti vse- vedeži, ki znajo ali saj — obljubljajo vsem stanovom pomagati, zastopajo pa nekatere koristi posameznih članov, ki popolnoma nasprotujejo koristim kmečkega stanu. V tern oziru bodemo jasno in odkrito govorili. Na pr. socijaliste in kmete nikdo ne bo spravil pod en klobuk, kakor meni narodna stranka. Voda in ogenj se ne prenašata! Na dalnje sodelovanje pozovemo vsakogar, komur je ljub narodni blagor našega ljud- stva in zlasti gospodarski blagor kmečkega stanu. Zlasti prosimo izdatne moraine in duševne podpore. Nurodno-radikalna misel in agrarni (kmečki) program mora postati duševna last vsega Posavja in mora presto- piti meje našega okraja. Naprej. Posavska Straža! Domače novice. Cenjcnc naročnike in prijtelje „Posavske Straze" opozarjamo, da naš list izhaja od scdaj naprej vsak cetrtck, da- tiran z dnevom naslednje nedelje. Podpi- rajte in razširjajtc naš list, ki je edino nilo in da komaj čaka, potrebuje pa so nagovora in dogovora. — P r e h o d i t e vse k r a j c, d e 1 a j t e v vsaki vasi, ale t a k o , da ostane vse tajno. Molči naj vsaki kakor grob. Ne zaupajte slabičem in malovred- nežem, ki bi nas izdali. — Gubec! \rzdigne se Pasanac in spre- govori: Ti si pametneji od nas, ti si prebri- sanec in pismen clovek. Cel narod si je zapisal v sree tvoje imc. Mi začenjamo vojsko, pabrezglave ni nic. Ljudje ! Gubec naj nas vodi, Gubec nam bodi glavarjem ! Hočete li ? — Da! Živijo naš vodja Gubec, zagrmi soglasno na okrog. — Da! Vodil vas bom, spregovori Gubec svečano in vzdigne roko proti nebu, vodil vas bom v boj za staro ljudsko pravo do zadnjega vzdihljaja ostanem va.š. Tako mi Bog pomagaj! — Ha! Ha! Ha! zasliši se porogljiv smeh in na \ratih se prikaže Dermačičev obraz v oledi mesečni svetlobi. — Izdajstvo ! Dermačič ! zaori glas med kmeti in v trenotku zabliska se deset britkih sabelj v zraku. — Glejte jih junake ! ubijte me ! nasmeje se fiskal, saj sem sam. — Izvedel sem za vaš sestanek in prise! sem za vami. Lahko bi vas bil izdal in obesili bi vas. Tega pa nisem storil. Želim biti vaš, da se maščujem nad starim rabeljnom za težke mi prizadete rane in udarce. Za vsako rano naj pretrpi stotero muk. Vaš sem, tako mi bog pomagaj! Ali kaj nameravate zdaj ? Hočete se li vrniti pod zaščito starih gospodarjev? — Dobro! S konja na osla. Dokler bo še kaj gospodskc sodrge na svetu, tekle bodo neprestano kmečke solze in kmečka kri. Proč z gospodo! Podavite jo! — iMolči! Rcče Gubec, mi nismo raz- bojniki. — ^j) °j\ n" kmečki modrijan, nasmeje se Dermačič, veš li, da sklepata Ursula in Tahi preko vaših glav mirovne zveze, veš li, da se poroči Sofija z Gavrom in da osta- neta Tahi in Ursula na Susedčkem gradu. — Lažeš! Zagrmi Gubec ves bled in kmetje navalijo na Dermačiča. — Čitaj, Gubec ! saj znas čitati, odvrne fiškal mirno in izroči kmetu Ankino pismo. Kmetje prižgejo luč in (iubec začne čitati, oci se mu bliskajo od jeze, ko vzklikne s povzdignenim glasom: Da, Dermačič nas si! Istina je bratje, stari gospodarji bratijo se zoper nas z novim krvnikom. Oj ti črna gospodska golazen! Naš upor ugladi naj pot k tej zvezi. Proklete bile izdajice, ki so nam pred kratkim zatrjevale trdo vero, noseč v sreu gada. Na noge zdaj in proč z go- spodo ! Pravda velja zdaj samo ona za našo slobodo. Naša sloboda! Za njo hočemo živeti in umreti, zaorijo kmetje naokrog segajoč si v žuljevc roke kot do zdaj vedno teptani branitelji bozjo pravice in ljudskega dostojanstva. Prilogfl „Posaushi Straži" lt. 6 iz 1.1907. narodno - radikalno glasilo na Šta- jerskem in energieno zastopa koristi kmečkega stanu. Naročnina ostane 2 K na lcto. Glavno uredništvo „Posavske Straze" je odložil nje ustanovitelj dr. Jvan Benkovič vsled preobloženja z drugim političnim delom, ostane pa dalje sotmdnik «Posavske Straže.> Brežice •¦- neutralna tla! Volilni boj je pred durnii; ker se med slovenskimi strankami ni dosegel kompromis radi kandi- datov, imeli bodeino Slovenci v 4. volilnem okraju Brežice, Sevnica, Laški Tig voliti med dvema kandidatoma; enenui ali drugemu je zmaga zagotovljena; socijalisti in zlasti nemškutarji ne pridejo vpoštev. Boj se bode bil v prvi vrsti na deželi, boj v Brežicah bi bil neumesten, ker mesto Brežice ne voli skupno s kmečkimi občinami, ampak z mesti. Boj v Brežicah (z zborovanjem v «Narodnem Domu», z lepaki, z letaki, z osebno agitacijo) bi našim protivnikom v Brežicah dal nove moči zoper nas. Naš predlog je: boj sc naj izvojujc na deželi! Brežice naj bodo v volilnem boje neutralne! Pričakujemo formelnega odgovora! Slovenci drugod naj se poprimejo tega incijativnega predloga! Jezikovno pritožbo vložilo je kat. polit. društvo «Sava» z dne 16. novembra 1900 na c. k. fiinančrfo ravnateljstvo v Gradec, ker so se slovenskim strankam od davčne oblasti dostavljali večinoma vsi ukrepi, pla- čilni nalogi, opomini i. t. d. le v nemškem jeziku. Finančno ravnateljstvo resuje to pri- tožbo š tern, da se zahtevi, naj se sloven- skim strankam izključno le slovenske tisko- vine z slovenskim predtiskom dostavljajo, ne more ugoditi, ker nima takšnih tiskovin v zalogi in ker so dvojezične tiskovine uprav v dvojezičnih krajih po izkušnji tudi v drugih upravnih oddelkih (na pr. pošta) naj- bolj praktični. Dvojeziene tiskovine se bodo pa slovenskim strankam vedno, kakor seje to tudi že do sedaj zgo- di 1 o, 1 e v slovenskem prcd tisk u izpolnjevale. Davkoplačevalci! zahte- vajte torej vedno in dosledno povsod le slovenske odloke, le tiskovine izpolnjene v slovenskem predtisku. —- Ce smo državni upravi dobri tedaj, ko plačujemo davke, opraviceno smemo tudi od nje zahtevati, da spostuje naš jezik. Kdor išče, najde, kdor trkn, temu se odpre! ¦-- Potrkali bomo tudi mi, da dobimo samo slovenske tiskovine, kakor dobivajo Nemci samo nemške. Izgovor finačnega ravnateljstva je jalov; če nimajo sami slovenskih tiskovin, pa si jih naj oskr- bijo. Vsnkemu svoje! Lepake nasprotne stranke trgati to je najnovejše politično orožje pristašev neke stranke. Zelo čedno orožje! Ljudstvo opo- zarjamo, da so lepaki zasebna last sklica- teljev zborovanj, hudobna poškodba tuje lastnine je prestopek, ki se od sodišča kaznuje z zaporom do treh ali šestih me- secev! Opozarjamo svoje somišljenike, naj puste nasprotne lepake v mini; pae pa naj strogo pazijo na svoje lepake. Ako si kdo pri trganju lepakov prste opeče, naj sam sebi krivdo pripiše. Častni občan. Gospoda Josipa Sitterja, c. k. deželno sodnega svetnika in vodjo okrajne sodnije v Brežicah imenovale so občine: Bojsno, Globoko in Rigonce svojim častnim občanom, hoteč mu izkazati s tern činom hvaležnost in neizmerno zaupanje, ki ga vživa med ljudstvom kot vrl, ugleden uradnik, ki pa pri vsem napornem delu tudi ne pozabi, da: «Nc samo, kar vclcva mu stan», «Kar more, to mož jc storiti dolžan!> Trije novi živinski sejmi v Pišecah. Razven dosedaj že obstoječih živinskih sejmov v Pičecah vrše se letos še trije novi in sicer 2. marca, 28. aprila in 1. avgusta. — Ker so v Pišecah že v obče znani prav dobri živinski sejmi. se tern potom vabijo vsi zivinorejci in kupci v obilnem številu. Samomor. Gospodična Jeni Potočnik, hči bivšega mestnega občinskega in hranil- niČnega tajnika v Brežicah, gospoda Josipa Potočnika si je pred par tedni zabodla bo- dalce v prsi hoteč se zadeti v sree. Toda slučaj je hotel, da se je zadela le v želodec. Bila je takoj operirana toda brezuspešno, dne 11. t. m. je po hudih bolečinah umrla. Maskarada, ki so jo priredili brežiški Slovenci na pustno nedeljo v «Narodnem Domu» v Brežicah uspela je izborno. Kle- gantne maske v krasnih kostumih napolnile so doskoraj celo dvorano. Kvadrilo je ple- salo 21 parov samih domačinov, kajti tujih gostov ni bilo povabljenih. Moško in žensko, staro in mlado zabavalo se je do belega dne; prireditelji dosegli so popolnoma svoj namen. Gledišce. Milivoj Stojkovič, bivši clan hrv. zemalj. gledišča v Zagrebu, priredil je s svojim društvom, ki šteje 17 oseb v pre- tečenem tednu f> gledaliških predstav v «Narodnem domu» v i^režicah. Namestnija je hotela predstave zabraniti, zbala se je sigurno ravnateljevega imena, s končnico «ic> S pomočjo društva «Sava», ki je spre- jela vrlo gledališko družbo pod zaščito svojih pravil, vrbile so se pa ipak predstave. Skoda, da ni društvo pravočasno prijavilo svojega prihoda, uprizorila bi se bila obširna reklama, ki so jo zaslužili vrli igralci v po- polnej meri. Kje je narodni ponos? Slučaj me nanese v prijnzno vas Mostec, o kateri bi človek sodil, da bivajo tukaj sami vrli Slo- venci, toda zmotil sem se. Za danes nočem razkrivati gnilih jeter nekaterih zaspanih ljudi, omenim naj le mimogrede, na en naro- dni greh, katerega so vsi vaščani deležni, namreč na hišne tablice, na katerih se v sramoto celi vasi blesti hišna številka in pa poleg napisani »Brückl«. Ni mi znano, kdo je zakrivil ta narodni greh, opomnim naj le, da je dolžnost vsakega vaščana, da ostrani to sramotilno tablico in jo nadomesti s slo- vensko. Za danes toliko. Gospodu zupanu obeine Mostec, pa bomo hvaležni, ako pomete ta prah raz his. opazovalec. Luteranska služba božja določena je bila kakor so objavili nemški listi v Bre- zicah v hiši c. kr. davenega adjunkta, ki sliši na ime Vodopivec na dan 17. svečana t. 1. ob 4. uri popoldne. Vodopivčeve hiše nc poznamo v Brežicah, pozvedeli smo pa, da stanuje ta novi luteranec v Faleskinovi hiši na bizeljski cesti. Z>«deli smo tudi, da je gospa Faleskini strogo zabranila krivo- verske ceremonije in tako je bila prva lute- ranska služba božja v Brežicah — fuč. Breziški luteranci g. Dr. Jos. Osvatitsch, c. k. sodni adjunkt, Rihard Kniewasser, urar in Emanuel Martini, c. kr. nadgeometer dobili so torej novega tovariša c. k. davenega adjunkta g. Metoda Vodopivec. S tem ptickom bomo svoječasno natančneje obračunili. Za BreŽice se išcejo obrtniki: kolar, urar, steklar, kovač. Pričakovati imajo dober zaslužek. Prosimo za ponatis! \?. vsesokolski zlet v Pragi. Od 28. rožnika do 1. malega srpana t. 1. se vrši v zlati slnvanski Pragi V. vseso- kolski zlet. Po dobi sestih let se pripravljamo k zopetnemu nastopu v skupnih vrstah na javnem vežbališču, da damo v prisotnosti zbranega naroda dokaz svojega dela, ki je namenjeno razvoju in povzdigi naše domo- vine. Sledeč temu visokemu, jasnemu cilju svojemu, v katerem vidimo zagotovitev in utrditev našega narodnega obstanka, našega daljnega napredka, spoznamo za nujno po- trebno ponovno opozarjati celokupen narod na svoje cilje in namene; pokazati tudi hočemo uspehe, ki smo jih že dosegli na polju te narodne samoizobrazbe. V našem stremljenju naj nas pa vzpodbuja jednotno vezana slika iznova doseženega velikega napredka v naših vrstah. S tem vzornim nastopom hočemo podati dokaz, da sokolska ideja pridobiva vedno več tal, pokazati hočemo uspehe sokolskega dela. Sokolski misli hočemo poiskati novih pristasev v našem narodu, pridobiti ji hočemo ono naklonjenost, ki jo zasluži njen pomen in konecni eilj. Ne gre se torej za prazni blest in slav- nostno vrvenje, ampak za pomemben ein, ki naj pokaže naši mladini, katerej prete pogubne nevarnosti, pot, ki jo mora hoditi v dosego one zdrave telesne čilosti in možke popolnosti, ki je podlaga vsej narodovi sili. K temu velikemu narodnemu prazniku vabimo i Vas, dragi bratje Slovani, ki ste se zbrali pod sokolskim praporom v znamenje dela, v dosego vzvišenih sokoljskih ciljev: dvigniti hočemo nravno in telesno naše ljudstvo. Vabimo Vas, da z nami javno do- kažete svoje blago stremljenje za temi cilji, katerim smo posvetili vsi svoje delovanje. Utrdimo pa Zajedno tudi stare bratske vezi, ki nas družijo v jednotnem taboru slovan- skem na skupno ojačenje naših sil, na skupno obrano slovanskega ljudstva. Pridite v kolikor možno velikem številu! Pokažimo, da nas veže tesno prisrčna bratska ljubav, da nas druži stremljenje za istimi cilji! Naj vidi svet naše odkritosrčno pobra- timstvo, naše skupno hrepenenje za svo- bodno in slavno bodoenostjo Slovanstva! Ceško Sokolstvo in z njim ves narod češki pričakuje z radostjo vašega prihoda Tedaj na svidenje v zlati slovanski Pragi. Na zdar! V Zlati Slovanski Pragi, 1. prosinca 1907. Predsednistvo „Česke Obce Sokolske" in Slavnostni odbor V. vsesokolskega zleta v Pragi. Juc. Frant. Masek, Dr. Jind. Vanicek, tajnik C O, S. nučelnik 0. O. S. Dr. Jos. Scheiner, sUiroBU C. 0. S. Krške novice. Osebna vest. Dez. vladni konceptni praktikant, g. Franc Po d b oj je imenovan dež. vladnim koncipistom. Učiteljske vesti. Gdč. Evlalija Tavcar, učiteljica v Krsköm je imenoväna za provi- zoricno uciteljico v St. Jerneju, gdč. Josi- p i n a Jerman do sedaj učiteljica pri Sv. Duhu pa za provizorično učiteljico v Krškem. Shoda županov in občinskih svcto- valcev iz političnega okraja krškega, dne 11. februarja 1907 se je vdeležilo 40 žu- panov in svetovalcev. Shodu je predsedoval župan g. Frigelj iz Velike Doline. Shod je imel zgolj agraričen značaj, to je, razprav- ljalo se je zgolj o kmetijskih vprašanjih. Povdarjalo se je, da bo imel poslanec za volilni okraj Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje v prihodnjem državnem zboru varovati v prvi vrsti koristi poljedelstva, s kbjim se peča večina volilcev. Potem se je ižvolil ozji odbor, ki ima voditi nadalnje volilno gibanje. I. maskarada tuk. čitalnice na pustni torek je imela najlepši uspeh. Komaj je na- počil doloceni čas začetka, že je bila dvorana prenapoljena pisanih mask in nemask. Maske so se odlikovale po izredno krasnih toaletah. Najštevilnejše so bile zastopane Ciganke na eelu s Ciganom «Janezom», ki so imeli ta veeer na maskaradi tudi svoj šotor, samo da se za zagrinjalom ni skrival zagorel obraz Ctganke, ampak navadno prav mičen smejoč se bei in rdeč obrazek. Nekaj mask je bilo tudi v narodni noši. Posetilo je ta večer tudi več Stajerk ; še celo Poljakinji, Črnogorki in Japanki ni bilo ta večer predaleč do Krškega. Med posameznimi maskami smo videli dalje: krasni maski . Noč in Dan, Hrvatico, dve Dolenjki, dve Bebe, kraljico noči, dve puppi pod varstvom stare mamice, proda- jalko črešenj i. t. d. Par dominov je tudi prišlo v različnih barvah. Da ni manjkalo tiidi klonov, ki so si nadeli nalogo zabavati po svoji cirkuški navadi in so to storili z vecjim in manjšim uspehom, to se tudi zabe- leži. Sploh so bile vse maske kar najbolje pogojene. Nt čuda torej, da se je pri toliki mnogovrstnosti mask takoj od začetka raz- vilo pravo pravzato p red pust no veselje, ki se ni zmanjšalo do jutra. Plesalo se je ves čas z iskrenim navdušenjem in požrtvoval- nostjo, le žal, da je bilo premalo - plc- salcev. Pr\'o četvorko je plesalo 20 parov, drugo 24 parov. Četvorko je prav spretno vodil g. Kavšek, kojemu gre ¦ vsa cast. Maskarado je posetilo tudi precejšnje število gostov z Vidma. Ako še omenimo, da nam je bila postrežba gostilne g. K. Schenerja povsem povoljna, menimo, da smo storili svojo dolžnost ter s tern dostojno zaključili letošnjo zabavo predpustnih veselic. Cital- nici pa želimo, da bi se čimdalje bolj raz- vijala in uspela. Namen ali slučaj ? Naročnik našega lista nam je prinesel odrezek poštne nakaz- niee, ki je bila oddana pri c. kr. poštnem uradu na Vidmu pri Krškem. Tiskovina je popolnoma nemška, dočim so v rabi v slovenskih pokrajinah dvojezične tiskovine. II. redni obeni zbor tel. društva «Sokol» v Krskem se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. v dvorani g. K. Schenerja ob. 2. uri pop. Dnevni red: 1. Pozdrav staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo rač. pregled. 5. Volitev odbora in rač. pre- gledovalcev. 6. Volitev odposlancev na občni zbor S. S. Z. 7. Določitev pristopnine in mesečnega doneska. 8. Slučajnosti. - - V slučaju nesklepčnosti ob 2. uri, vrši se drug občni zbor z istim sporedom ob ?>. uri, nc glede na štcvilo navzočih. Odbor. Nedeljska kmctijska sola v Krškem, ki se je upeljala 1. 1905. • • 190G., se letos zopet nadaljuje. Otvorila se je z deccmbrom in bo trajala do aprila. Pouk je vsako ne- deljo. Letos se poučuje o vinarstvu, sadjar- stvu, umnem gospodarstvu in kmetijstvu sploh, dalje o zapuščinskih, pravdnih in drugih kmetijstvo zadevajočih postavah, ko- ncčno o kmetijskem knjigovodstvu, o polje- delski kemiji in računstvu. Moska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Krškem. V soboto, dne 16. t. m. je imela tukajšnja moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda svoj redni letni občni zbor, ki je vsled mnogobrojne udelezbe ne- pričakovano lepo uspel. — Dosedanji gosp. prvomestnik pozdravi v prisrčnih besedah vse navzoče ter razloži cilj in pomen družbe, ozirajoč se na nepovoljne razmere naše po- družnice v zadnjem času, katere da naj bi se v kratkem na boljše obrnile, kakor je upati po današnjem večeru. Po lapidarnem poročilu zapisnikarja in blagajnika, katero je podal g. Zotter, so bili v odbor voljeni per acclamationem sledeči gospodje: prvomest- nikom vnovič dr. Jurij Pučko; namestniki: Viktor Auman, Franc Geraldi in Ivan Pfeifer (Leskovec); blagajnikom : dr. Vilko Maurer; namestniki: Janko Knnpič (Videm), Franc Marinčck in Franc Rumpreth ; zapisnikarjem : Avgust Kos; namestniki: Jurij Adlešič, l^ranc Antolic in Andrej Sever. — Blagajnik vspod- buja k podrobnemu narodnemu delu, nakar je prvomeslnik zaključil osicielni del, zahva- livši se se enkrat vscm za mnogobrojno udeležbo in proieč, da bi ostalo občinstvo družbi naklonjeno i v bodoče. Nato se je kmalu razvila neprisiljena in živahna prosta zabava, h kateri so mnogo pripomogle vrle in ljubke gospodične z Vidma, ki so na naše vabilo prihitele z gosp. nadučiteljem na čeiu razveseljevat nas z zvonkimi glasovi svojimi. Vrstile so se jedrnate besede in lepe pcsmice ; napijalo se je «videmskim slavčkom in krškim krokarjem»- «kosom in nekosom», g. prvomestniku, složnemu delovanju narod- nega razumništva in zavednega meščanstva, kateremu je še posebej nazdravil g. Humek, za kar se je zahvalil v imenu meščanov g. Geraldi. Ta lepi večer nas navdaja z veselo nado, da se je naša podružnica vzbu- dila k novemu življenju s složnim sodelo- vanjem vseh slojev in struj. Vzlasti pripo- ročamo vsem prijateljem naše družbe, naj dosledno rabijo družbine užigalice in narodni kolek ter se sploh dejansko spominjajo družbe sv. Cirila in Metoda ob raznih pri- likah. Sedaj pa ima besedo si. zenska po- družnica! Nov vlak na progi Zidan most-Zagreb. S 1. majem t. 1. se namera\a uvesti na progi Zidan most-Zagreb nov vlak, ki bo dohajal iz Zidanega mostu najbrže takoj po osmi uri zvečcr t. j. ko dospeta v Zidan most Iju- bljanski in mariborski vecerni in mešani vlak. Ako bo vozil tak vlak ob enaki uri tudi nasprotno, namreč od Zagreba proti Zidanem mostu, še ni znano. Veliki večini potnikov bi pa bilo ustreženo z nasprotnim vlakom, t. j. z vlakom, ki bi odšel iz Zagreba istotako okoli osme ure zvečer in ki bi dospel ob 10. uri v Zidan most, tako da bi imel potem zvezo s sekundarjem, ki gre iz Zidanega mosta ob polu 11. uri proti Trstu ter z brzovlakom, ki grf ,ob 11. uri 3 minute proti Dunaju. — V tern slučaju bi potem vlak, ki.gre sedaj po,.;nocj ob polu 11. uri iz Zagreba, odšel eno r>/« ure pozneje, ter bi ,se vedno imel zvezo s tremi ponočnimi vlaki proti Trstu in Dunaju. Taka zveza bi bila neobhodno potrebna, kajti sedaj se mora čakati in zmrzovati po 2 5 ur, do prihoda posameznih vlakov ter tako celo noč zgubiti. Ker bi se s tako zvezo promet na tej progi še bolj povečal, naj bi se vse občine ob tej železnici pravočasno zavzele za ugodno spremembo voznega reda na celi progi Zidan most-Zagreb-Zidan most. Važna odredba c. k. deželne vlade v Ljubljani. Da se tihotapstvo z dovozom bolanili svinj iz okuženih hrvaških okrajev in razsirjenje svinjske kuge prepreči, je svo- ječasno c. kr. deželna vlada v Ljubljani uvedla za svinje. v obmejnih okrajih kataster; Vsak lastnik svinj je moral pri občinskem uradu ali pa pri v to pdrejenem obč. svetovalcu naznaniti število svojih svinj, nadalje vsako odpadanje ali prirastek, sicer je zapadel sod- nijski kazni; prebivalstvo je imelo s tern mnogo nepotrebnih kazni in potov, orož- nistvo z nadzorovanjem mnogo nepotrebnega dela in pisarij, občine pa mnogo stroškov, ki so morale one svetovalce, ki so vodili kataster, posebej odškodovati in je na pr. imela samo občina Cerklje na mesec okoli 15 K stroškov. Kakor smo izvedeli, je odre- dila c. kr. dež. vlada v Ljubljani, da se bo kataster v prihodnje opustil, kai" bodo občine Kreka dolina, Catež, Sv. Križ, Cerklje, Kosta- njevica in Št. Jernej gotovo z veselj'em na znanje vzele. Opozarjamo pa občinstvo, ,da prijave svinj prej ne opusti, kakor da bo dotična odredba razglašena pri občinah, ker bi sicer marsikatcri se zadnji trenutek sod- nijski kazni zapadel. Občine naj hranijo za kataster določene tiskovine, da ni treba- novih napraviti, ako bi se kataster zopet upeljal. Kdor hoče imeti potni list za svinje, mora jo po v to določenem ogledovalcu ogledati pustitu in vzeti ogledni list; le na podlagi tega lista dobi potni list (pas.) Prepovedano je uvažati svinje iz hrvažkih okrajev Ja- ska in Samobora; druga živina sine se uvažati, vendar se mora takoj c. kr. okrajnem živinozdravniku v pregled prijaviti, da se prepreči razširjenje živinskih bolezni. Postaja južnc žcleznice na progi Zidani most-Zagreb na Blanci. Nujna po- trcba je, da sc napravi postaja, ali vsaj postajalisče na zgornji navedeni progi na Blanci med Sevnico in Rajhenburgom. l'roga med Sevnico in Rajhenburgom je ena izmed najdaljših, ter popotnik vozeč na ti progi nc more dočakati, da se vlak zopet enkrat vstavi. Bianca ima vse pogoje za postaja- lišče; tarn se nahaja pošta, sola, brod ki veže Stajersko s sosednimi kraji Kranjske, osobito Studensko ob-wino in faro sv. Duh krske občine. Južna železnica zahteva baje veliko vsoto kot prispevek za zgradbo postaje. Prosimo naše zastopnike v železniškem svetu naj prepričajo južno železnico, da njen poklic ni samo skrbeti, da dobe njeni delničarji velike dividende, ampak da mora prcskrbeti tudi prebivalstvu udobnosti prometa, ker ji sicer gotovo ne bi bila dala država predpravice ki jih uživa, osobito nc predpravice, da sine razglasiti vsako privatno zemljo, ako jo potre- buje, za svojc namene! • » Ženin v Savi. V Zatonu pri Krškem.se je predpustno soboto sprl Jože Lavrinšelc, in sicer na večer pred poroko, s svojim očetom, riakar je ta odšel iz hiš.e. Sin, ki je bil nekoliko vinjen, je hitel za njim, ga klical in spravijal nazaj na dom, a oče ni hotel iti. To je sina tako ujezilo, da se je zakadil pod Dreg naravnost v Savo. Seveda so ga Ijiklje, ki so prihiteli na kraj bridkega pri- zora, kmalu potegnili iz mrzlih toplic in k sreči še živega. Ogenj je vpcpelil (>. t. m. ob 8. uri zjutraj hišo in svinjak Jožefa Nareglava v Gor. Lepivasi, št. 12. Skoda se ceni na 400 kron. Samomor. Dne 30. jan. t. 1. se je ustre- lil na Drenovcu, obč. St. Rupert, št. 13, 31 letni oženjen čevljar, Ignacij Jaki. Vzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen. Vodovod v Radečah. Deželni odbor je naročil stavbenemu uradu, naj izpolni načrt za vodovod v trg Radeče in zajame še tretji vrelec onkraj hriba. S tem bode ustreženo prebivalcem trga in odstranjena tudi nevar- nost, da bi se zvalil plaz na deželno cesto in tamošnje hiše. Društvene novice. Posavski odsek „Prosvete" se je sesta- vil, ki vrši pripravljalno delo za ustano- vitev stalne Prosvetične podružnice v Breži- cah, ki se ustanovi v velikonočnih počitnicah. Naloga odseka, oziroma podružnice bo ustanavljati v sodnih okrajih: Brežice, Kozje, 'Sevnica in v polit. okraju krškcm javne Ijudske knjižnice, prirejati poljudna delovanja ter buditi s pomočjo poljudno izobraževal- nega dela v slovenskem Posavju med priprostim ljudstvom narodno zavest. Ozirati se hočemo v prvi vrsti na narodno ekspo- nirnne in narodno nezavedne kraje. Voljo in smisel za to važno vprašanje imamo, v gmotnem oziru pa smo navezani na podpore. Obračamo se tem potom do vseh rodoljubov in prosimo v imenu dobre stvari za denarne in knjižne prispevke. Imena vseh darovalcev se objavijo v «Posavski Straži>. Denarne : prispevke sprejema jnr. Božidar Romih, ; Gradec, univerza. Knjige pa tovaris jur. *¦ Anton Potočnik, Kozje, Štajersko. Po svetu. Volitve v državni zbor se vrše, in sicer: dne 14. maja t. 1. glavne, dne 23. maja pa ožje. Deželni zbor štajerski bo sklican na zopetno zasedanje na dan 25. t. m. Trajalo bo baje do konca meseca sušca. V razpravo pride tudi predlog o volilni dolžnosti, ki pa sigurno :ne postane kar čez noc zakon. — Konstelacija v deželnem zboru se bo brž da zdatno spremenila, kajti veleposestniki iščejo iz lastnega nagiba stika z nemško konserva- tivno stranko. Priviligirana stranka staro plemštvo — se boji, da pride vsled novega --voliÄndga reda za državni zbor ob dosedajni *političen üpliv; poslaniški stolci sc mu zelo majsljo. :~ ii: „Narodni List" se huduje na drja. ¦' Ivana Bcnkoviča, ker jo na zaupnem shodu v Mariboru predlagal, da se kmečki zvezi da isto število zaupnikov v volilni odbor kot narodni stranki. Pametnemu človeku se zdi povsem razumljivo, da imata obe stranki saj enako žastopnikov; za ta predlog so glaso- vali tudi zastopniki narodne stranke. Čemu tedaj ta nepotrebna jeza? «Narodni List> pravi, da je bil ta p red log «nepošten> (pri «Nar. Listu» je sploh vse nepošteno, kar se mu ne klanja). Cemu pa ste potem glasovali za predlog, celjski gospodje? Ali se bojite kmetov v centralnem volilnem odboru? Gledc državnozborskih volitev v mestnih skupinah na Štajerskem je pri zaupnem shodu v Mariboru g. dr. A. Ko- rošec v razburjenosti izrazil svoje osebno mnenje, da bodo katoliški Slovenci težko mogli glasovati za kandidate, katere bi po- stavila narodna stranka v mestih. Ta izjava je bila oddana kot zasebno mnenje; v imenu politicne smeri, katero z a - st opa naš list, pa slovesno i zj av- 1 j a m o, d a bodemo v m e s t n i s k u p i n i z vso vnemo podpirali vsakega k a n d i d a t a, k l n a s t o' p i s s 1 o v e n s k i m programom; že danes vemo, da bodemo celo tozadevno breme (reklamacije itd.) v Brežicah morali skoro sami nositi. Novo postavo za pse nameravajo vpeljati ' na Štajerskem. Po tej bo moral imeti na deželi tüdi vsak pes svojo marko in biti natančno zaznamovan v posebnih registrih iste občine, pod katero spada njegov gospodar. S tem mislijo preprečiti nevarne pasje bolczni, ker bo lože nadzorovati pse. Pasji davek naj bi znasat po deželi eno krono na leto. Shod zaupnikov v Mariboru dne 7. t. m. je imel nalogo doseči sporazumljenje med slovenskimi strankami na Štajerskem za volitve v državni zbor. Vsake stranke t. j. kmečka zveza, narodna stranka in stara stranka sloge so imcle po 10 zaupnikov. Sporazumljenje se je razbilo, ker je novo- pečena narodna stranka zahtevala za sebe se 27 zaupnikov v centralnem volilnem odboru in štiri izmed sedmih mandatov. S tem bi narodna stranka v manjšino potisivila obe drugi stranki; kmečka zveza postavi zato svoje kandidate v vseh sedmih volilnih okrajih. Vseučiliščna predavanja v Ljubljani. • Akademij a, ijudsko-izobraževRlno društ\o v Ljubljani je v svojcm dclovanju storila pomemben korak naprej. Pricela. je z vse- učiliško ekstenzo (university extension) v Ljubljftni, povabivši profesorje vseučilišča v Zagrebu, da nastopijo liakor predavatelji. Pomemben je ta korak zategadelj, ker s tem na najsolidnejši način gradimo temelj slo\r. vseučilišču v Ljubljani. Predavanje hrvatskih vseučiliških prosesorjev pomenjä hkratu ono zbliževanje med slovanskimi narodr, ki edino zasluži toli profanirano ime «slovanska vzajemnost» — zbliževanje na kulturnem polju. Doslej so bile tri take prddavanje, eno zanimivejše od drugega. Pr\-o predavanje je imel dr. Ferdo Sišic «o I)almaciji>, drugo dr. Lazar Car «o vzrok u smrti», tret je pa prof. dr. Go rj a novič- Kram berger iz Zagreba, učenjak, znamenit po vsem izobraženem svetu. Predaval je o pra- človeku --homo primigeniu s. Ob- činstvo ga je pri nje.^ovem nastopu pozdra- vilo 7. burnim ploskanjem in z vso paznostjo sledilo prezanimivcmli njegovemu predavanju. G. predavateIj, ki je clan raznih ucenih dru- štev v Zagrebu, Berolinu, Franksurtu, Dunaju in Lipskem in zavzema kot odličen geolog in paleontolog mesto med največjimi svetov- nimi učenjaki, ki je našel takozvanega «Krapinskega cloveka> iz diluvialne t. j. kamenite dobe, ki je bila zadnja izmed dob pred sedanjo. V svojem temeljitem pre- davanju se je pečal predvsem in najobširnejše z lobanjo diluvialnega človeka ter jo pri- merjal z ono medernega, potem pa se je bavil z njegovimi ekstremitetami. Svoje povedbe je pojasnjeval z raznimi slikami pa tudi z modeli in originali kosov lobanje diluvialnega doveka. Govoril je nato, kaküne zunanjosti je bil ta stvor, zlasti kaksen je bil njegov obraz, kako je živel po janiah in votlinah, da je bil večinoma luvec na med- vede, hijene, mačke_, nosorožce, da je jedel tudi človesko meso in bil hud sovražnik svojih sosedov. Bil je na riajnižji stopnji kulture in ni poznal nobene pijetete do mrtvecev. Konci tega veleinteresantnega pre- daVanja je zagrmelo po dvorani, ki je bila skoraj polna, burno ploskanje občinstva, ki si je nato natanko ogledovalo ostanke dilu- vialnega človeka, posebno pa njegovo zobovje. Požar na kolodroru v »Slov. Bistrici na Stajerskem. Kakor je že :nanj aJi več znano, je pred kratkim ogenj uničil kolo- dvorsko poslopje v Slov. Bistrici. Ta ogenj je najbrže nastal v dimniku, ker je dimnik baje imel lesena vratica in se je ogenj raz- širil v kuhinjo in od tamkaj v postajenačel- nikovo stanovanje. Med gašenjem se je na- jemnik sosednje gostilne spomnil, da je sei aspirant Prihoda popoldne po opravljeni službi spat in da je skoro gotovo še v svojem stanovanju. Ognjegasci so pristavili lestvo k njqgovemu stajiov^ryu in s sekiraxni razbili okna. K sreči se je med tem casöm zbudil Prihoda in se je rešil. Bil je že zadnji čas, ker se je knialu nato jelo poslopje podirati. Postajenačelnika ni bilo doma, a ko se je vrnil je našel, da mu je ogenj uničil vse pohištvo, vobče vse imetje. Nov «lovenski odvetnik v Celovcu. V Celovcu je odprl svojo odvetniško pisarno g. dr. Fr. Müller, koroški Slovenec. S tem so pridobili koroški Slovenci drugega odvet- nika in boritelja za narodne pravice. V Ptuju so vedno bolj nezadovoljni s pašo Ornigom. Zato skuša njegovo delovanje opravičiti zndnja «Marburgerca». Toda ne- zadovoljstvo med ptujčani, posebno med trgovci in obrtniki vedno bolj narašča. Ornik zna svoj upliv vedno bolj porabiti v svojo korist. Mestno gospodarstvo je zelo slabo, ker imajo okoli 120.000 K dolga. Če se jim ne bo enkrat zgodilo tako, kakor Kaiserju ? Samomor. V ormoskem zaporu se je obesil 74 letni Pavel Tučič, katerega so ob- doLžili, da je v Jastrebcih umoril 701etno vžitkarico Marijo D«čko. Vlakovodja — rešitelj življenja. Ko je pretečeno sredo jutrašnji poštni vlak za- pustil postajo Tešnje ob Vrbskem jezeru, se je zdelo vlakovodji Mühleggerju, da sliši klicanje na pomoč. Meneč, da je skoraj go- tovo kdo povožen, je dal znamenje za ustaviti. Ko se je pa hotel prepričati o do- zdevni nesreči, zapazi neko žensko na jezeru, kateri se je led udrl in si ni mogla pomagati iz zagate, ker je skoraj do vratu stala v vodi in je bila že v skrajni smrtni nevarnosti. Vlakovodja je takoj potrebno ukrenil, da so žensko z lastno nevarnofctjo iz vode-potegnili. Ko bi vlakovodja klicanja ne slišal, bi ženska gotovo izginila pod led. Ženska je bila neka 301etna okolicanka, katera si je mislila pot proti jezem okrajsati, pri tem se ji je pa led udrl. Na duhovnika streljal. V Libercah je streljal dne 19. t. m. dopoldne v dekanijski cerkvi ob 10. uri na duhovnika, ki je za- puščal po maši altar, 2Oletni železniški de- lavec Wostacek. Prihitel je nato cerkovnik, a takoj zbežal, ko je napadalec pomeril nanj revolver. Cerkovnik je hitel po policijo koja je takoj aretirala mladega napadalca. Lastno mater je imel 10 let zaprto v kleti neki ugleden meščan v Aradu. Dva parnika sta trčila skupaj v bri- stolskem zalivu, in sicer angleška parnika «Heliopolis> in «Orianda». Zadnji se je takoj potopil in ž njim 14 moŽ posadke. Nesreca na železnici. V New Yorku se je zvrnil električni vlak. 20 oseb je ubitih 50 pa ranjenih. Velika nesreča na morju se je pri- petila med Block-Island in Rhode Island. Parnik «Larchmout» se je potopil ter se je rešilo izmed 150 potnikov le osem. Velik požar v rudniku. V rudniku Petromariev pri Bachmutu je nastal požar, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Do- zdaj so izvlekli 40 mrtvih trupel. Pri drsanju so utonile tri osebe na bavarskem jezeru Chiemsee. Vsled štrajka železničarjev na Bol- garskem znaša Skoda pri izvozu že več milijonov frankov. Domače gospodarstvo. O varcevanju. (Daljc.) 3. Sredstva zu povzdigo varčevanja. Naloga zadrug je v prvi vrsti omejene ovire potom pouka odstraniti in ljudstvo o gospodarskem in nravnem pomenu varčevanja prepričati. «Mladina je up, bodočnost naroda,> slišimo večkrat poudarjati, v mladosti je človek nabolj dovzeten za vsako stvar, zato se mora mladina v zgodnji mladosti nava- jati k temu, da nepretrgoma in redno darila, preostal zaslužen denar i. t. d. vlaga v hra- nilnico. V vsaki hiši naj ima vsak otrok svojo pušico, v katero naj spravlja o raznih prilikah od starišev, sorodnikov, botrov i. t.d. podeljena darila mesto, da ista zapravlja pri sladčičarju, medičarju ali pa vinotoču. Ko ima otrok eno krono skupaj, naj nese isto v Rajfajznovko, kjer dobi hranilno knjižico. v Ce mogoče, naj otrok sam nese svoje pri- hranke v hranilnico, blagajnik naj otroka vspodbudi k varcevanju in s tem vecjim veseljem bo otrok pazil na sleharni vinar. Kako velike vsote otroci pri raznih vrtoto- čih in drugih vaških zabavah zapravijo, nam priča sledeča resnična dogodba. Posestnik vrtotoča je z jezo zapustil neko vas v Nem- čiji, kjer je delovala Rajfajznovka, ker je v treh dneh komaj 12 mark (14.40 K) zaslužil, medtem ko je pred delovanjem Rajfajznovke kakih 100 mark (120 krön) v treh dne za- služil. V Ameriki itnajo takoimenovane domače banke (home bank), pušice, ki se oddajo posameznim hišam, do kalerih pa ima le hranilnica ključ; hranilnica prevzame vsak mesec vsebino pušic in izda nove hranilne knjižice ter prepiše vsoto prejšnjim hranilnim vlogam. Otrok pride v šolo; dolžnost učiteljstva je kazati na namen varčcvanja, z živo bese- do bodriti k varcevanju in s praktičnimi primeri obravnavati uspehe, n. pr. koliko znaša prihranek 10 vin. vsak teden z obre- stmi v 10, 20 letih i. t. d. V čitanke naj se sprejmejo zanimiva berila in pripovedke o varcevanju. Priredijo naj se vsako leto božič- nice za otroke in naj se nekaj daril bodisi od Rajfajznovke, bodisi od raznih mladino- ljubov podeli v obliki hranilnih knjižic z majhnimi vlogami; umestno je o tej priliki predavanje o varcevanju. Izstop iz ljudske sole naj se svečano vrši in najpridnejšim učen- cem ter onim, ki so že pridno varčevali, se naj kot nagrade izroče hranilne knjižice, katerih vlog pa ne morejo do 20. leta vzdi- gniti. Se lepše uspehe lahko dosežejo uči- telji v ponavljalnih šolah, ker imajo učenci že več smisla za dalekosežne cilje varčeva- nja. Mnogo lahko storijo tudi duhovniki, če ne le v osebnem občevanju, ampak tudi sem in tje iz prižnice opozorijo na varčnost kot krščansko čednost, na zadružništvo kot praktično krsčanstvo. Od mnogih strani so se priporočale takozvane šolske hranilnice, katere upravljajo v nekaterih državah uči- telji. Akoravno iste blagodejno vplivajo na mladino in jo navajajo k varcevanju, se ne sme prezreti raznih nedostatkov, kakor na pr., da se otroci revnih štarišev, ki ne morejo vlagati veliko ali pa nič v hranilnico, čutijo zapostavljene za otroke bogatih stari- šev, da otroci nadlegujejo stariše za denar, misleč. da se s tem prikupijo učitelju, če veliko vlagajo i. t. d. Zahteva se velika pre- vidnost in takt od, učitelja, da ne povzroce šolske hranilnici vec zla kakor dobrega. Mladina zapusti solo in mnogokrat zapravi lep zaslužek; ko pa pride čas ženi- tve, prevzetja posestva ali obrti, manjka najpotrebnejšega sredstva. Poslom in delav- cem se ne more nikdar dovolj toplo pripo- ročati varčevanje; to zahteva ozir na slučajne nezgode, izgubo službe kakor tudi ozir na stara leta, ko ne bodo več za delo sposobni. Delodajalci naj ne zamudijo prilike, ko izpla- čujejo zaslužek, svoje posle in delavce odvračati od raznih dragih zabah in zaprav- ljanja ter opozarjati na hranilnice. Če se navadi mlade posle in delavce obojega spola na varčevanje, bodo imeli veselje z počasi naraščajočim majhnim kapitalem, bodo z veseljem delali in skrbeli za pomnoženje pri- hrankom in ne bodo kakor žalibog sedaj, iskajoč večjega zaslužka, trumoma zapuščali deželo in se podajaH v mesto ali Ameriko. Treba pa je skrbeti za pošteno razved- rilo poslov in delavcev, v ta namen naj se snujejo v vsaki sari bralna društva, mlade- niška, dekliška, in delavska društva, ljudske knjižnice i. t. d. Varčuje naj vsak, mlad ali star, hlapec in gospodar, siromak in bogatin. Stnriši naj- bolje skrbe za svoje otroke, ako vinar za vinarjem, krono za krono devljejo na stran, da bode na ta način za pošteno vzgojo otrok potreben denar. «Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača», je star pregovor, ki ima posebno pomen za varčevanje. Večje vsote vlagati v hranilnice more le malo ljudij, lahko pa vlaga slehern novčič za novčičem. Odrastli se najlažje pridobivajo za varčevanje, ako Rajfajznovke ustanove posebne oddelke za razne življenske potrebe. Pri raznih Rajf- ajznovkah obstoje sledeči oddelki: a) oddelek za kmetijske polrebščine. Skrben kmetovalec vlaga celo leto teden za tednom majhne vsote in si preskrbi na ta način potreben denar za nakup umet- nih gnojil, semenja, krmil i. t. d. Marsi- Občinsha hranilnica u Kršhem a^ Edina slovenska hranilnica v Posavju. -^q Uraduje ob delavmkih od 8. do 12. lire dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne ; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure dop. Obresti se k glavnici polletno pripisujejo in dobe vlaga- telji letno 4-04%. Posojuje se proti vknjižbi po 5% proti poljubnemu vračilu, na oseben kredit pa po 6°/0 brez drugih stroskov. Za varnost hranilnih vlog jamči: občina Krsko, posebni poroštveni sklad in rezervni öklad in vse imetje hranilnice same. ^ Hpanilne ylogg imajo sirotinsho varnost. Zflvod stoji pod vladnim nadzorstvotn. Somišljenibi! ? Kdo še ni naročen ? „Fos. Stražo" je pričela izhajati psahi teden. kateri izdatek se med letom lahko opu- sti in pridobi toli potreben denar za napredek v kmetijstvu; b) oddelek za premog. V raznih družinah, posebno delavskih, hudo obeutijo zimo, ker primanjkuje denar za nakup drv in premoga. Majhne vloge tekom leta opo- morejo temu nedostatku; c) oddelek za najemnino in d) oddelek za davek naj potom majhnih hranilnih vlog pripravi za najemnino in davek; d) oddelek za doto. Večina kmetij največ trpi vsied dot, katere mora sin, ki pre- vzame posestvo, izplačati. Njegovo breme se znatno zniža, če stariši od rojstva otroka do ženitve v ta namen varču- jejo; e) oddelek za božične potrebe skrbi za dobavo sredstev za nakup raznih potreb- ŠČill O boŽiČU. (Daljc prih.) Tržnc cene. Položaj na svetovnem trgu je ostal neizpremenjen. Vreme jako ovira promet. Ogrski veletrgovci zadržujejo svoje zaloge, ker čakajo, kako bode prerimili setve. Lanska bogata letina pa še vedno drži cene neizpremenjene. Rsenica je ostala neizpre- menjena in saino na amerikanskem trgu so se zvišale cene. Istotako je ostala rž. Oves poskuša doseči višje cene in ako se mil posreei dobiti nekoliko vinarjev, pa to zopet izgubi. Turšica je zgubila nekoliko na svojcm prometu. Moka se množi v zalogah mlinov, ker je premalo odjemalcev in ker je promet vsled vremena otežkočen. Otrobi se živahno zahtevajo in so jako stalni v ceni, a zaloge so nezadostnc. Poslano. «Narodni List» mi očita, da se je z mojo vednostjo v