Domoznanski oddelek 35 DOBER den 2002 352(497.4 Zavrč)(061) 6005924,4 >\ Ml V novem letu 2005 polno zdravja, uspehov, sreče in zadovoljstva Župan Miran Vuk Občinski svep Občinska uprava biredniški odbor Ko smo šele dobro stopili v praznični mesec december, nekateri mu pravijo kar veseli december, in šele dan potem, ko je pridne otroke že obiskal Sveti Miklavž, je bila v završki občini velika praznična zabava. Za veselo vzdušje in dober program sta poskrbeli občina Zavrč in OŠ Zavrč. Učenci so se predstavili v skrbno izbranem kulturnem programu, majhne obiskovalce v dvorani pa je še posebej pritegnila gledališka predstava Muca Copatarica, ki si zasluži vse pohvale, v njej pa so se mladi igralci odlično znašli. i VORANt VESEL DECEMBER VESELI EMBER MUCA COPATARICA Malih in velikih se je dotaknilo praznično vzdusjfe j Na odru so potem nekateri še plesali, prepevali in recitirali, za konec pa je bilo prihranjeno obdarovanje s praznično čestitko župana Mirana Vuka. Tudi zanj so v šoli pripravili posebno darilo knjigo, na prireditvi pa mu jo je izročila ravnateljica Diana Bohak Sabath. Petkov večer 6. decembra pa je minil še ob zabavi z Navihankami in pevcem Davorjem Bornom, kar je bilo darilo župana občanom ob izteku leta. Tudi na župana "Miklavž" ni pozabil. Darilo - knjigo, mu je predala ravnateljica Diana Bohak Sabath Tekst: T. Mohorko, foto: R. Škrji 2 7 -03- 2003 Stran 3 ZAVRSKI ZUPAN OSTAJA MIRAN VUK Volilni izid prinesel zadovoljstvo, nove obveznosti 7/7tlčini PCavrčJe lilo vbe od/oceno že vJtrvem /rogu lo/alm/ volitev, /oJe z veli/coJtrednobJo/vredJtroti/candidatom na vcditva/ na žujtana olčine n drugo zmagal dotedanje zavrl/i/vrvi mož Odliran <~Pu/. P/olitve bo nav/ naredile doler vtib, zmage bi/e želelin beJe tudi nebeli/na večer volitev n olčinb/ci/ Jtrob-toril, l/erJe b/ir/emad tudi čebtit/e,JvrvoJtriložnobt xa zahvalo bvtgim volivcem /taJe dolilJeJtredJtolno/o, /co beJe oglabil v živo vJvrogram PPadia VPtrg. OtUiran Pdth /o- ton/ zavrl/ci žujum tudi v Jtrihodv/ih Ilirih letih, /o lo na vodenje olčine la/lco u/iorctlil vbe dobedavje iz/uMge, id/e in načrte, ol tem mu lo v veli/co Jwmoč tudi olčinb/ci bvet. PPreJtričanJe, da be mu talco Jtontga nova Ji/riložnobt, /ci/utJe nilccdcon ne žudt tzjtubtiit iz no/. q//oJe odliran Jf vlJio volit-va/ tudi uradnoJvrevzel vodenje o/tcine, be Je JumudilaJiriložnobt za /le/tet, v JtogovoruJutJeJiovedal talcole : "PCvolilnim izidom bem zelo zadovoljen, IcanJut Jtredbtavja zame le več olvezmobti, /t Jim imam do bvtgih olčanov, ton/ nuji/ volivcev. ddem be zahvajtgem za glabove, /ci boJi/ namenilo/trav meni, tzid Je lil vibo/ tudi v blovenb/cem merilu, vbem tibtim, /ci/ta me nibo volili, lom.Jieb/aia/ do/azati, da bem vendarle vreden ■>gi/iovega zaujiavga v nab/edtgem mandatu. OtSudogc, /dji/ imamo zabtctvjene v olčini, bo lile zejabno izražene naJtredvolilnem zlona, b/cujug z novoizvoljenim olčimb/cim bvetomJta be lorno morali močno/utrudite, da lomo unebnieilt vbe naloge do nabledtgih volitev. CčAd/Jir/ lomo tnvebtirali v ureditev //tortnega /rilčez, razčtrih in uredili lomo zavrb/coJio/coJutldče, Jtn/todvge leto v čabuJudeja, /o lomo blavili tudi olčinb/ciJtrazni/, Jta že lah/coJvriča/tgemo /cnbtnovega gabilb/ega avtomolila. O^ebeni 2003JtričaAtgemo be več zadovoljni/ olčanov, /i lodo na trgatve hiteli že Jio novi abjaltnt cebtt, tudt to imamo vJtrograma, ča/caJut nab le mnogo odgovornega dela, začrtani/ nalog. . . C/člzde/ bo tudi/praznični decemlrbld dneve, /o vbt nelcalco rege razmdja/mo o lejii/ btva/reh v živ/ezgu, o btvare/, let nab obrečuj/o in namJvrinabaJo vebe/e. PCelim, dagtZ v /rogu bvtgi/t družinJtreživi/e lejio, v novem letuJut vam od brca želim olilo zdrav/a, vebeja, zadovojbtva, miru, boži/a v olčini, Jta btrjvnobti itt vztra/nobti/tri vba/davgem delu. /t e lomo vbe to Z/mogli, /totem nab nale b/ujvne lodočtiobtt ne bme liti btra/, nab/trotno, la/lco be Je borno vebelimo. J'f el/o breče v novem letu 2003/ (d/ač žujtan O/Kiran PPdc Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s.p.. Tisk: Grafis Rače. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762-01-50, 761-18-01. Glasilo občine Zavrč, Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613- Natisnjeno: 500 brezplačnih izvodov, www.spodnje-podravje.com/doberden.html S SEJ OBČINSKEGA SVETA Pestra politična jesen tudi v Zavrču Zadnje poročanje o delu občinskega sveta je bilo z aprilske seje . Od aprila pa do volitev seje občinski svet sestal še šestkrat ter obravnaval veliko pomembnih tematik. V poletnih časih seje dogajanje nekoliko umirilo, zato pa je bilo toliko bolj pestro v jeseni. Na 39. redni seji je občinski svet potrdil predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana na območju občine Zavrč. Na tej isti seji so člani sveta potrdili tudi predlog za podelitev priznanja ob občinskem prazniku. Na naslednji seji, ki je bila v oktobru, je občinski svet potrdil plan zimske službe za leto 2002/2003. KAKO BO ORGANIZRANA ZIMSKA SLUŽBA V OBČINI? Zimsko službo (pluženje) izvaja na lokalnih cestah Cestno podjetje Ptuj. Prav tako Cestno podjetje izvaja zimsko službo v naselju Hrastovec, Belski Vrh ter delno v Pestikah. Na ostalih območjih občine pa izvajata zimsko službo g. Štefan Kuserbanj in g. Slavko Kokot. Gospod Kuserbanj izvaja zimsko službo v Zavrču , Drenovcu, v Korenjaku , Gorenjskem vrhu ter delno v Turškem vrhu; za ostala območja občine Zavrč pa skrbi Slavko Kokot (del Turškega vrha, Goričak, del Korenjaka in v Pestikah). Novost pri izvajanju zimske službe oz. pri posipavanju asfaltiranih odsekov cest so posode za shranjevanje mešanice peska in soli. Posode bodo postavljene ob večjih vzpetinah cest, kjer bo občanom omogočeno, da si bodo ob neugodnih razmerah posipali zaledenelo cesto. Po odsekih cest, kjer se izvaja šolski prevoz, pa posipavanje cest izvajajo za to pooblaščene službe. OBČINSKI PRAZNIK Občinski svet je na oktobrski seji sprejel tudi odločitev, da bo v prihodnje občinski praznik 15. avgusta. ZADNTA SETA SVETA V STARI SESTAVI V NOVEMBRU Zadnjič se je občinski svet sestal novembra, kjer je potrdil rebalans proračuna občine Zavrč za leto 2002, kjer znašajo vsi prihodki 206.835.000 SIT. Enako višino dosegajo tudi skupni odhodki. Završki občinski svet z županom na zadnji seji v novembru, ko je nastala tudi ta fotografi- Novoizvoljeni člani občinskega sveta so se prvič sestali v ponedeljek, 2. decembra. Pet članov občinskega sveta ostaja po volitvah še naprej v svetniških vrstah, v Zavrču pa sta nova člana sveta Marta Bosilj in Dušan Rojko. Po potrditvi mandatov za člane občinskega sveta in župana je občinski svet v novi sestavi že imenoval komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Imenovana komisija bo do naslednje seje sveta pripravila predloge za imenovanje novih članov v občinskih organih, delovnih telesih ter organih javnih zavodov. V nadaljevanju je občinski svet imenoval za podžupana Petra Vesenjaka. Občinska uprava Na seji v novembru so se svetnikom pridružili tudi vodilni možje PGD Zavrč, ko Številka: 006-02-1/02-9 OBČINA ZAVRČ Datum: 11. november 2002 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) je Volilna komisija občine Zavrč po ugotovljenem izidu glasovanja na svoji seji dne 11. novembra 2002 sprejela naslednje POROČILO O IZIDU VOLITEV ZA ŽUPANA V OBČINI ZAVRČ NA LOKALNIH VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 I. VOLILNA UDELEŽBA Na volitvah je 10. novembra 2002 imelo pravico voliti 1160 volivcev, od tega jih je glasovalo 831 volivcev oziroma 71,64 %. Na predčasnih volitvah od 05. novembra do 07. novembra 2002 sta glasovala 2 volivca. II. VOLILNI IZIDI VOLITEV ZA ŽUPANA Na volitvah za župana je bilo oddanih 831 glasovnic, od tega jih je bilo 11 neveljavnih in 820 veljavnih glasovnic. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: glasovi % glasov 1. Franc TEŽAK 108 glasov 13,17 2. Miran VUK 712 glasov 86,83 Skupaj 820 100,00 % Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je za župana občine Zavrč izvoljen naslednji kandidat: roj. 20.07. 1961, stanujoč Hrastovec 130, ekonomski tehnik, direktor Predsednik OVK: mag. Metod GRAH 1. Miran VUK Člani: 1. Franc FORJAN 2. Biserka KOKOT OBČINA ZAVRČ OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) je Volilna komisija občine Zavrč po ugotovljenem izidu glasovanja na svoji seji dne 11. novembra 2002 sprejela naslednje POROČILO O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA V OBČINI ZAVRČ NA LOKALNIH VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 I. VOLILNA UDELEŽBA Na volitvah je 10. novembra 2002 imelo pravico voliti 1160 volivcev, od tega jih je glasovalo 831 volivcev oziroma 71,64 %. Na predčasnih volitvah od 05. novembra do 07. novembra 2002 sta glasovala 2 volivca. H. VOLILNI IZIDI VOLITEV ZA OBČINSKI SVET Na volitvah za člane občinskega sveta je bilo oddanih 831 glasovnic, od tega jih je bilo 15 neveljavnih in 816 veljavnih glasovnic. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: glasovi % glasov 12. Franc TEŽAK 138 glasov 16,91 13. Viljem BELŠAK 104 glasov 12,75 1. Bojan ŠIROVNIK 254 glasov 31,13 14. Zvonko TEŽAK 341 glasov 41,79 2. Branko SKOK 231 glasov 28,31 15. Mirko OBRAN 124 glasov 15,20 3. Jožef JURŠEK 89 glasov 10,91 16. Anton PETROVIČ 203 glasov 24,88 4. Roman POHOREC 146 glasov 17,89 17. Peter VESENIAK 310 glasov 37,99 5. Franc KELC 385 glasov 47,18 18. Ivan OGRIZEK 221 glasov 27,08 6. Jožef LIBER 322 glasov 39,46 19. Ivan TEŽAK 124 glasov 15,56 7. Zvonko POTOČNIK 219 glasov 26,84 20. Franc VAUPOTIČ 144 glaspv 17,65 8. Stanislav MAJCENOVIČ 82 glasov 10,05 21. Slavko KOKOT 298 glasov 26,52 9. Marta BOSILJ 321 glasov 39,34 22. Dušan ROJKO 321 glasov 39,34 10. Roman BELŠAK 243 glasov 29,78 23. Ivan LESKOVAR 67 glasov 8,21 11. Ivan PONGRAC 237 glasov 29,04 Skupaj 816 100,00 % Volilo se je sedem (7) članov občinskega sveta po večinskem sistemu. Po 11. členu Zakona o lokalnih volitvah so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Izvoljenih je bilo naslednjih sedem članov, ki so dobili največ glasov: 1.Franc KELC roj. 20. 11. 1952, stanujoč Turški vrh 31, poklicni voznik, voznik, 2. Zvonko TEŽAK roj. 29. 09. 1963, stanujoč Hrastovec Sla, poklicni voznik, voznik 3- Jožef LIBER roj. 15. 01. 1948, stanujoč Drenovec 1, dimnikar, voznik avtobusa, 4. Dušan ROJKO roj. 20. 02. 1970, stanujoč Zavrč 7a, profesor zgodovine in geografije, učitelj geografije, 4. Marta BOSILJ roj. 30.12. 1945, stanujoč Goričak 8, učiteljica, upokojenka, 6. Peter VESENJAK roj. 15. 04. 1945, stanujoč Turški vrh la, ekonomsko komercialni tehnik, Sodelavec I, 7. Slavko KOKOT roj. 22. 10. 1947, stanujoč Turški vrh 70, mizar, kmet. Številka: 006-02-1/02-10 Datum: 11. november 2002 Člani: 1. Franc FORJAN 2. Biserka KOKOT Predsednik OVK: mag. Metod GRAH OBČINSKI ODBOR SLS ZAVRČ PRIPRAVIL PREDVOLILNI SHOD Kmetijski minister But med Zavrčanci Na povabilo završkega župana Mirana Vuka in občinskega odbora Slovenske ljudske stranke sta se 26. oktobra v Zavrču na delovnem obisku oglasila minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But (tudi predsednik SLS) in takrat še kandidat za predsednika republike dr. France Arhar. Srečanje z občani je bilo v završki kulturni dvorani, kjer se je s predvolilnim programom predstavil tudi stari -novi župan Miran Vuk v dmžbi kandidatov za svetniška mesta iz vrst SLS. V SLS so županu Miranu Vuku, ki je na lokalnih volitvah kandidiral drugič, izkazali vso podporo, je na srečanju poudaril mag. Franci But, ob tem pa pohvalil tudi njegova prizadevanja, še posebej pa zavzetost za napredek, ki ga je pripeljal v zadnjih štirih letih v občino. Dejal je, da je županu to uspelo skupaj s sodelavci, kar pa je pripomoglo tudi k temu, da se za završko občino sliši po vsej Sloveniji. Minister But je ob tej priložnosti razložil pomen vstopa Slovenije v EU, zaključek pogajanj za vstop v unijo pa označil za najaktualnejši dogodek leta 2002. Glede občine Zavrč pa je menil, da bi jo v EU morali vključiti v kmetijsko-gorski program, saj bi le s tem nekaj pridobila na razvoju, za kar se bo tudi sam zavzemal, ob tem županu Vuku v pogovorih nudil tudi vso podporo in pomoč, je še obljubil But. Zares dobro obiskano srečanje v Zavrču pa je znova potrdilo, da si tudi v manjših občinah, kot je završka, še posebej pa v Halozah, ljudje želijo bolj pogostih obiskov ministrov, a težko je napovedati, kdo bo prišel za Butom in kako bo z obiski ministrov v prihodnjih štirih letih. TM MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE, SLOVENSKA DELEGACIJA STALNE MEŠANE KOMISIJE (Izjava za javnost v zvezi z uresničevanjem Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju) Izdaja obmejnih prepustnic in kmetijskih vložkov S 1. januarjem 2003 bo dosedanji režim prehajanja slovensko-hrvaške meje precej spremenjen. Obe državi namreč prilagajata režim prehajanja meje in izdajo obmejnih dokumentov določilom Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, ki je pričel veljati v letu 2001. Obe državi pogodbenici sta sočasno začeli z izdajo obmejnih prepustnic (tudi za upravičence v skladu z 20. členom SOPS) in kmetijskih vložkov (v skladu z 11. in 12. členom SOPS) za potrebe obmejnega prebivalstva že v mesecu marcu 2002. Upravni organi na obeh straneh meje ugotavljajo, da je število izdanih obmejnih prepustnic in kmetijskih vložkov nesorazmerno nizko v primerjavi s številom upravičencev za te dokumente. Kot je bilo omenjeno bodo s 1.1 2003 prenehali veljati vsi dvostranski dogovori o prehajanju državne meje za obmejno prebivalstvo, ki sta jih državi sklenili v letih 1991 in 1992, z namenom olajšanja prehajanja meje ob odsotnosti ustreznega sporazuma. Zaradi navedenih razlogov slovenska delegacija Stalne mešane komisije za izvajanje SOPS poziva vse državljane, ki imajo stalno bivališče v obmejnem območju ob slovensko-hrvaški državni meji in imajo upravičen interes oz. kmetijska zemljišča, da si pravočasno priskrbijo ustrezne obmejne prepustnice in kmetijske vložke. S 1.1. 2003 bodo namreč državno mejo izven uradno določenih mejnih prehodov državljani (predvsem dvolastniki, šolarji in zaposleni), ki živijo v obmejnem območju, lahko prestopali le in samo z ustreznimi obmejnimi prepustnicami in kmetijskimi vložki izdanimi na upravnih enotah. Z omenjenim datum bo pričela z izvajanjem določil sporazuma tudi carinska služba. Carinska služba bo postopke izvajala v skladu s 2, 6, 7, 9, 10, 14, 16, 17, 18, 19, 21, 22, 23, 44 in 51 členom SOPS. Poudarjamo pa, da v primerih, ko bi nastopile prepovedi uvoza proizvodov rastlinskega ali živalskega izvora ali živih živali navedenih v 14. členu SOPS (zaradi fitosanitarnih ali veterinarskih razlogov) bodo te prepovedi v celoti veljale tudi za vnos pridelkov ali živali, ki bi bile sicer na podlagi 19. člena SOPS dovoljene. Prav tako opozarjamo, da bodo vnosi pridelkov in živali v skladu s 14. členom SOPS od 1.1. 2003 veljali samo za imetnike kmetijskih vložkov, medtem ko bodo ostali napoteni na redne carinske postopke. Vse dodatne informacije v zvezi z izdajo obmejne prepustnice in kmetijskega vložka lahko upravičenci pridobijo na upravnih enotah. AKTIVNOST DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V ZADNJEM ŠTIRILETNEM OBDOBJU OD 1998 DO KONCA LETA 2002 Kot predsednik odbora za družbene dejavnosti naj Vas dragi bralci časopisa Dober den v nekaj vrsticah seznanim oziroma spomnim na opravljeno delo (to seveda bolj na grobo) v tem navedenem obdobju. V tem časti je bil župan g. Miran VUK, podžupan pa Peter Vesenjak, svetniki so bili: Peter Vesenjak, KELC Franc, Zvonko TEŽAK, Jožef LIBER, Slavko KOKOT po odstopu Martina Vesenjaka, Ivan PONGRAC in Anton PETROVIČ. Občinski svet je imel poleg ostalih odborov tudi odbor za družbene dejavnosti, katerega predsednik sem bil vsa štiri leta, zato bom tudi poročal v tem sestavku o delu na tem področju življenja v Zavrču. V odbor za družbene dejavnosti so vključene vse aktivnosti razen gospodarstva in komunalnih dejavnosti. V družbeno dejavnost je vključeno: zdravstvo, šolstvo, kultura, šport, društva in vse druge dejavnosti, ki spadajo v ta resor razvoja in dela v naši občini. ZDRAVSTVO Posebej lep uspeh za Zavrč je, da imamo zdravstveni dom oziroma ambulanto, kjer ponavadi slej ali prej sleherni od nas občanov zaide po pomoč, ki mu je nujno potrebna. Dobra zdravstvena ekipa z zdravnico ga. Saftičevo nam daje občutek tovrstne varnosti, kar pa je velika vrednota za slehernega od nas. Zato smo se v letu 1998 in 1999 odločili za adaptacijo zdravstvenega doma in pomožnih sanitarnih prostorov ter seveda novo nadkritje naše ambulante. Na novo urejena avla, sanitarni prostori, nadkritje in dodaten prostor nad avlo je ogromna pridobitev za nadaljnje delo naše zdravstvene ustanove v Zavrču, za katero bomo tudi v naprej skrbeli, da bo služila za tisto najnujnejše, za zdravje. Celotni zdravstveni ekipi želimo, da bi se v teh prostorih dobro počutili, nam občanom, ki pa iščemo zdravstveno pomoč, da bi je bili deležni na vljuden, strokoven in pristen način kot do sedaj. ŠOLSTVO Ob neki priložnosti, ko sem čakal kot pacient na zdravstvene usluge v ambulanti Zavrč, je v lepo urejeni čakalnici naenkrat nastal prijeten živ-žav. V čakalnico je prispela skupina prvošolčkov na zdravstveni pregled k zobozdravnici ga. Ireni. Bilo jih je lepo slišati, saj so bili živahni, zdravi, z njimi so bili prijetne učiteljice in vzgojiteljice, ki so tako skupaj čakali samo na pregled zdravstvenega stanja zob naših najmlajših šolarjev. Ja, šolarjev, ki obiskujejo Osnovno šolo v Zavrču, tam ob farni cerkvi, v naravnem vinorodnem okolišu in seveda spodaj ležečih obdelanih njiv in travnikov. Velika, lepa, nova in lahko bi rekli moderna šola z lepo in prepotrebno telovadnico ter prav tako lepo urejenim zunanjim športnim igriščem. Za vse omenjeno pa je potrebno dnevno skrbeti in šolski kolektiv z učitelji in vzgojitelji in seveda skupaj z ravnateljico g. Bohakovo in njeno namestnico g. Artenjakovo, zares strokoven tim, ki v teh svetlih učilnicah skuša z vsem strokovnim in pomožnim kadrom našim učencem nuditi največ, kar lahko ponudijo. Pa tudi učenci so tisti, ki vedo ceniti to našo veliko novo pridobitev na področju pismenosti in učenosti v našem kraju, v naši občini. Vzgojno varstveni del - otroški vrtec - je prav tako vključen v ta program začetnega izobraževanja v novi devetletni programski šolski ustanovi. V občini z županom in svetom vred skrbimo, da se programi dopolnjujejo in izpolnjujejo tudi s pismenostjo na področju računalniških zadev, fakultativnih tujih jezikov, športnih programov in seveda tistih najnujnejših osnovnih šolskih programov, tako da učenci osnovne šole Zavrč dosegajo tudi lepe uspehe na republiških tekmovanjih znanja. Nismo pozabili na zelo lepo urejeno okolico šole, za čistočo, na dobre malice, za kar pa skrbi vedno marljiv in aktiven hišnik Zvonko, negovalki prostorov in okolice, njegova žena in ga. Terezija, in pa seveda za kuhinjo že dolgoletna kuharica Nada. Naloga vsakokratnega vodstva občine naj bo, da se bo vedno znova skrbelo za živo, varno in dobro strokovno izobrazbo naših otrok, saj naši otroci vedo ceniti to novo pridobitev. Ob raznih obiskih v šoli vedno znova opažam, da je šola varovana in tudi ohranjena, kar pa je tudi mnogo odvisno prav od naših otrok, naših učencev, hvala 'torej vam, dragi učenci, hvala vam, spoštovani učitelji in vzgojitelji, hvala ravnateljici in njeni namestnici, hvala pa tudi vam, ki skrbite za nego same zgradbe učenosti in njene okolice in za zdravo prehrano, nadaljujmo skupaj začeto delo, predvsem v dobro hitrejšemu in lepšemu razvoju tudi na področju šolstva. KULTURA Vsakdo izmed nas ima najbrž tudi notranji čut za kulturno udejstvovanje, če ne drugo, da prebere knjigo, da prisluhne morda radijski igri ali lepim domačim vižam ali pa obišče izvajanje klasičnih koncertnih prireditev, morda kakšno odrsko igro, ali pa povsem preprosto družabno domače srečanje, ki ga prireja domače kulturno društvo. Vsak kraj ima kulturno središče, tako je tudi v Zavrču že dolga leta kinodvorana v Goričaku tista, ki nam služi za zadovoljevanje teh naših potreb. Uradno ustanovljeno kulturno umetniško društvo v Zavrču deluje že nekaj časa, dejal sem uradno ustanovljeno, kajti že leta prej je bilo kulturno življenje prav tako ali pa še bolj razgibano, saj so se igrale odrske igre domačega dramskega društva, bil je tamburaški sestav, bil je moški pevski zbor, odvijale so se kino predstave s pogostimi predstavami zabavnih pevcev ali gostovanj narodno zabavnih ansamblov v Zavrču, kjer je bil tudi Koncert iz naših krajev kasneje javno predstavljen celotni domovini Sloveniji. Tudi sedanjo kulturno umetniško društvo Maksa Furjana si prizadeva, da bi kultura ostala kot osnovno gibalo živahnosti življenja v tem našem obmejnem kraju, kar daje tudi določene rezultate, saj je KUD Zavrč prisoten na sleherni družabni ali društveni prireditvi v domačem kraju, sodelujejo pa različne skupine, kot so ljudske pevke, skupina Trta ali ljudski godci na prireditvah izven domačega kraja. Toda velika vrzel nastaja s starejšo kinodvorano-kulturnim domom, ki je nujno potreben večje investicijske adaptacije oziroma rekonstrukcije. Kot ponoven član sveta si bom s KUD-om Maksa Furjana Zavrč prizadeval, da se ta večja adaptacija kulturnega doma oz. kinodvorane čimprej prične, ter tako v Zavrču ponovno pridobimo osrednji prostor za kulturno udejstvovanje zainteresiranih občanov in s tem prepotrebno osveščanje naše nacionalne zavesti. Ohranjanje našega slovenskega jezika bo nastala vedno večja naloga in se bo najbrž najlažje ohranjala v razvoju globoke kulturne zavesti, ki pa mora imeti tudi za izvajanje svoj osrednji prostor, to je kulturni dom v Zavrču. Tudi mlada, na novoustanovljena folklorna skupina bo imela večjo možnost za svoj nadaljnji razvoj, pa morebitna dramska skupina in druge dejavnosti bi dobile večjo veljavo. ŠPORT Zdrav duh v zdravem telesu je star rek z veliko resnice, ki pa ga lahko dosežemo le z zdravim življenjem, pri tem pa ima prav gotovo eno največjih vlog prav šport. Ukvarjati se in gojiti športno dejavnost je največja vrednota slehernega, posebej še mladega bitja, čeprav na to ne smemo pozabiti tudi mi, starejši Za vse to pri nas v Zavrču skrbi Športno društvo Zavrč, v Osnovni šoli Zavrč pa seveda pedagoški kader. Športno društvo obstaja že vrsto let, vodstvo si je vedno znova prizadevalo za napredek in širitev športnih dejavnosti, hkrati pa skrbelo tudi za svoj športni objekt, nogometno igrišče v Zavrču. Danes je to igrišče lepo urejeno, ima svojo slačilnico, asfaltirane poti do nje in prostore ob na novo urejeni tribuni za gledalce. Igrišče je že lepo videti, tja pa zahajajo radi že naši najmlajši na nogometne treninge, kar je osnovna dejavnost Športnega društva Zavrč. Imajo pa tudi šahovsko sekcijo, ki dosega lepe uspehe, tudi kolesarska sekcija se pojavlja, mogoče ne bi bilo slabo razmišljati o teniški sekciji ali pa atletski sekciji. Prizadevno vodstvo športnega društva si vsekakor zasluži pohvale za že lepo urejen nogometni stadion in tudi hkrati za uspehe v nogometnem prvenstvu, pri čemer čestitamo igralcem in njihovemu trenerju. Objekt športnega igrišča bo potrebno negovati tudi naprej in s tem na športnem terenu zadržati čirnveč naših najmlajših, mlajših, mladih in nas starejše, ki se bi želeli ukvarjati in s tem ohranjati zdrav duh v zdravem telesu DRUŠTVA IN DRUŽBENA DEJAVNOST Poleg že posebej opisanih društev delujejo v občini tudi ostala društva, kot so: Prostovoljno gasilsko društvo, ki skrbi za požarno varnost ter za zaščito ljudi in premoženja, Občinska organizacija rdečega križa z osnovno skrbjo krvodajalstva, socialne varnosti in pomoči starejšim ljudem, Društvo upokojencev, Turistično društvo, ki tesno sodeluje s Čebelarskim društvom Zavrč, med nami pa je tudi aktivno Planinsko društvo Zavrč in pa seveda Lovska družina Zavrč. Posebej močno vlogo bi moralo imeti Turistično društvo, ki bi naj združevalo med seboj gostince, turistične kmetije, trgovine in ostala drobna podjetja na območju občine Zavrč, ki bi tako skupaj skrbeli za družbeni in s tem tudi komunalni infrastrukturni razvoj. DOBER DEN V VAŠE DOMOVE PRINAŠA DOMAČE NOVICE Prav gotovo bi bilo mogoče o vsakem društvu še mnogo napisati in podrobneje reči, toda saj je še čas v prihajajočem letu, ko bomo ponovno stopili na delo s svojim bodočim proračunom za leto 2003 in ko bomo pričeli realizirati svoja hotenja, želje in seveda še bolj potrebe po posameznih družbenih dejavnosti v letu 2003. Osebno menim, da smo v tem obdobju veliko naredili na družbenem področju, vendar nas čaka še ogromno dela, zato želim na novo izvoljenemu županu g. Miranu VUKU, vsem izvoljenim svetnikom, vsem, ki bodo delovali v posameznih svetih, odborih in komisijah, uspešno delo, polno zdravja in preudarnih odločitev pri porabi sredstev občinskega proračuna za leto 2003 ter mnogo zadovoljstva, notranjega miru in potrpežljivosti v bodočem letu. Drage občanke in občani občine Zavrč in vsem ostalim, ki prebirate naš časopis Dober den, naj Vam bo zdravo in srečno v novem letu 2003, naj Vas posebej razveselijo še tisti najbolj drobni prijetni trenutki v življenju v stalnem spoštovanju svojega bližnjega. V delu družbenih dejavnosti pa nismo nobeno leto pozabili tudi na naše najstarejše invalidne občane, ki jih obiščemo ob Božiču in Novem letu na vaših domovih ali pa v domu starejših občanov v Ptuju in Muretincih. Tudi letos bomo ta obisk s skromnimi darili radi opravili in se Vas spomnili v teh veselih božičnih in novoletnih praznikih. Vsem Vam starejšim in invalidnim občanom še posebej želimo polno zdravja, sreče in zadovoljstva ob teh lepih družinskih praznikih. V tem času je bil tudi rojen naš časopis Dober den, ki vam v vaše oziroma naše domove prinese naše domače novice. Predsednik odbora za družbene dejavnosti pri občini Zavrč: Peter VESENJAK ČEBELARSKO DRUŠTVO ZAVRČ Želimo si le zdravih čebel Leto se nam izteka, v čebelarskem društvu pa delamo analize delovnega plana za leto 2002. V tem letu smo si kot glavno nalogo zadali, da tisti ki so ostali brez čebel, spomladi pridejo do želenega števila čebeljih družin. Skupaj smo se trudili in delali na tem, da nam te čebele prezimijo, samo na ta način pa bomo imeli v naslednjem letu zdrave čebele, ki bodo sposobne oprašiti cvetove v našem okolju. Z zdravljenjem čebel je tako, da se v društvu dogovorimo za vrsto zdravila, katerega kupimo za vse člane društva in potem istočasno zdravimo. Zato imamo željo, da postanejo naši člani vsi tisti, kateri imajo čebele na območju občine Zavrč. Skozi vse leto smo se udeleževali predavanj, ki jih je organizirala Čebelarska zveza Ptuj vedno na temo zdravje čebel in kako pridelati kakovostni med. Lahko zatrdimo, da dobro sodelujemo z občino skozi celo leto, zraven smo pri občinskem prazniku ali ob kakšni drugi prireditvi. Vsem želimo vesele božične praznike, leto 2003 pa naj vam omogoči, da boste v laseh čutili pomladni vetrič, v srcu toplino poletnega sonca, v očeh čudovito paleto jesenskih barv in v duši mir in spokojnost zimskih dni. NOVOLETNO VOŠČILO UPOKOJENCEM KRATKA NAŠA SO ŽIVLJENJA, POLNA UPANJA IN HREPENENJA, KO V NOVO LETO VSTOPAMO SE ŽELJE V NAS PORAJAJO. ŽELIMO SREČE VSEM LJUDEM VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM, DA SREČNI V MIRU BI ŽIVELI V NAŠI LJUBLJENI DEŽELI, V LETU 2003. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZAVRČ Predsednik Franc VAUPOTIČ Gabrijela Lužnik, 2./9 SLOVESNOST ZLATE POROKE Zlati par Lorbek iz Pestik 22. noozmlva Iztoi Jz minilo 50 let, od lav ita il olljullla uzano zuzzkolo zlatojiovoaznaa Uoan In eStzfanija Zovlzl iz IPzitil 1. Zlat žznlnUoan Jlovlzl, fio domaaz Olovllou cdlanzzl, iz jz vodil 26. nov ziniva jg33 <7 HPzitlkal, zlata nzvziia Štefanija, lojena dSzliaA, jio domaaz ji fivaoljo D\op.iooa <£tzflaa, fm iz jz vodila 1. fzlvuavja /939 <7 ^ovznjiAzm ^VvAu. Zatonilo zozzo ita illznila 22. nouzmlva ig52 na matiahzm uvodu o Zauvou. Zlati Julllzj ita fivaznouala 17 ožjztn domaazm (0103 u, 17 dvoril njojll otvokou, onuloo In fivaunulou. (Dl zlati jiovoll jima oil ilufiaj žzlijo iz <7zlilo ivzahll, fivzduizm jia zdvaoil Izt. Zlaiojiovoaznazma Zovlzl Islvznz azitlilz tudi Iz uvzdnlštva Zsolzv dzn. POLICIJA SVETUJE Spoštovane občanke in občani V prihajajočem prednovoletnem času bo policija izvajala razne aktivnosti, s katerimi bo poskušala zmanjšati posledice nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov. Pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati izključno le v času od 26. decembra do 2. januarja. Policija bo dosledno ukrepala zoper vse tiste, ki te omejitve ne bodo upoštevali. Policija vsako leto znova obravnava množično uporabo petard in drugih pirotehničnih izdelkov, predvsem med božično-novoletnimi prazniki. Uporaba pirotehničnih izdelkov je določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino državljanov pa takšna zabava predstavlja nasilje, ki se z uporabo teh izdelkov izvaja nad njimi. Pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, povzročajo vznemirjanje predvsem starejših občanov. Nepremišljena, neprevidna ali objestna uporaba pirotehničnih izdelkov je v preteklosti povzročila že veliko hudih telesnih poškodb. Analize iz preteklih let so pokazale, da so se s temi izdelki najpogosteje poškodovali predvsem otroci. Zaradi slabe kvalitete ali nepravilne uporabe teh izdelkov so dobili opekline po raznih delih telesa, raztrganine rok ali poškodbe ušes in oči. Ne dovolite, da se to zgodi tudi vašemu otroku! Tudi policija bo storila vse, kar je v njeni moči, da omeji nezakonito prodajo in uporabo pirotehničnih sredstev in s tem zmanjša možnosti poškodb. Kljub vsem prizadevanjem policije pa se je potrebno zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, ne samo policije. Predvsem starši, skrbniki, učitelji in vzgojitelji morajo z opozarjanjem otrok na nevarnost ter s svojim lastnim vzgledom poskušati preprečiti nezaželene posledice uporabe pirotehničnih izdelkov. V prednovoletnem času in med prazniki se vsako leto poveča tudi število premoženjskih deliktov, predvsem vlomov v stanovanjske hiše. Poskrbite, da bo vaše premoženje tudi v tem času primerno zavarovano. Na našem območju se je zadnje čase povečala tudi prisotnost nedovoljenih drog. Iz dneva v dan odkrivamo, predvsem med mladimi, nove in nove uživalce in preprodajalce prepovedanih drog. Starši in skrbniki bi morali v tem času svojim otrokom nameniti nekaj več pozornosti, saj bodo tudi oni praznično razpoloženi. V tem času se bo prisotnost in ponudba drog na našem območju zagotovo povečala, kar pomeni, da bo dostop otrok do prepovedanih drog povečan. S tem pa se bo povečala tudi možnost, da bodo otroci tudi na nehoten način prišli v stik z nedovoljeno drogo. To se lahko zgodi tudi vašemu otroku, ne samo sosedovemu! Policija se nevarnosti in posledic prepovedanih drog zaveda, zato bo tudi tej problematiki posvetila veliko pozornosti. V mesecu decembru se prisotnost alkohola v cestnem prometu vsako leto poveča, kar izrazito vpliva na prometno varnost. Da bi preprečili poslabšanje prometno varnostnih razmer, predvsem pa vožnjo pod vplivom alkohola, bomo v času od 16.12.2002 do 31.12.2002 izvajali tudi preventivno akcijo "NATAKAR, TAKSI PROSIM". Temeljni namen omenjene akcije je preventivni vpliv na eno najbolj rizičnih skupin prometnih udeležencev -tiste, ki vozijo pod vplivom alkohola. V tem obdobju bo izvedenih tudi več poostrenih nadzorov nad to kategorijo udeležencev v cestnem prometu. Upamo, da v teh prazničnih dneh ne boste postali "pešec" in da ne boste zmanjšali vašega osebnega računa. Spoštovani občani. Glede na vrsto nevarnosti, ki pretijo na vas na vsakem koraku in ob vsakem času, vam v prihajajočem letu želimo, da bi bilo takih nevarnosti čim manj in da se v novem letu 2003 ne bi znašli v vlogi oškodovanca, poškodovanca ali kršitelja. KOLEKTIV PMP ZAVRČ r&/)ci-n:‘Jcv ocl/x(yr- ^tc/ece^a 'Mmiv o/iccunAa/nv dri o6-cwnmn o-6ččne veti-e/e 'S^OKOcnefvjbzzMo/ce čn Mlečna Qy\/cmo- /edb- 2003. OO RK ZAVRČ podpredsednik Stanislav Ivančič Krvodajalce občine Zavrč obveščamo, da bo krvodajalska akcija 17.04. 2003. Po akciji bo organiziran ogled Pokrajinskega muzeja na Ptuju. cSjioitoua/iz o(jcanfi£, in odrdani! SDS N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka 2(D o izraza pridE, dodido dmo v družini mEd d e d o j povEzani, in do izraza pridE, dodido dmo drajani med dedojpovEzani. dPadtirji do, do doprejedi dporocido z nedapoditedi v dSetdedsm in naidi, dador j e dido povEdano. Odedt o rojdtvu otroda - Udocja, jidj'e m£ddedojpovezada. O^dad izmednad zad£ j'e dador !B>etdedem - dvetidče, d j Er d£ rojEva dBocj in vd£ dar je dodro. !Hido di depo, do di znadi diii udmerjeni do tecja dvetižca, do dvetižca čdovedovejja drča. dldoimo v nj£m dBocja vi vdE dar je dodro. dJn dodimo v dvoj Em iddanju povEzani m£ddEdoj dador padtirji z dEtdEdEmddid pažnidov. OddE/n Odam ŽEdim ddacjoddovdjene in doživEtE Udožičnepr aznid e, odenempa odido zdravja, zado-vodjdtva, dEdovnid udpEdov, meddedojnEcja dpožtovanja in razumEvanja v dEtu 2003. važ župnid Maše med prazniki: 24, december - Sveti večer: ob 20.00 pri Janžu, ob polnoči v župnijski cerkvi 25, december - Božič: ob 7.00 in 10.30, ob 15.00 v hrvaškem jeziku 26, december - sv. Štefan: ob 7.00 in 10.30: Blagoslov vode 27, december - sv. Janez: ob 9.00 pri Janžu - blagoslov vina 29, december - sv. Družina: ob 7.00 in 10.30 01.01. 2003 - Novo leto: ob 9.30 in 15.00 (v hrvaškem jeziku). "Novo leto, to nove so poti ... Na njih pa vsako jutro naj drobna sreča dati vam prebudi." Iz knjige Voščila - dotiki besed Največ, kar imamo ljudje, so vrednote, ki ostajajo večne. Ob praznikih, ki so pred nami, si največkrat zaželimo srečo, zdravje, uspeh, zadovoljstvo, ljubezen, mir, veselje, dobroto... Te želje predstavljajo naše temeljne vrednote, ki so potrebne za uglašeno življenje. V današnjem svetu, ko med ljudmi pogosto vladajo malodušje, nezaupanje in črnogledost, še toliko bolj pridobivajo na pomenu. Sreča je sad ustvarjalnih misli vsega dobrega. To pomeni, da je dosegljiva, saj je v nas samih. Srečo najdemo v povsem nepomembnih in nevidnih stvareh. Ima veliko oblik in obrazov, ki jih velikokrat ne opazimo, ne prepoznavamo in ne cenimo. Namenjam Vam nekaj lepih misli iz knjige Voščila-dotiki besed, ki naj Vam polepšajo praznične dni, Vas vzpodbudijo k premisleku in Vam pomagajo pri iskanju lastne sreče. "Ker stvarnost ni vselej prijazna do nas, si moramo vedno česa želeti, kdaj o tem sanjati, po nečem hrepeneti. Ko V2drajno iščemo ključ do SREČE, ugotavljamo, da nas v vsej različnosti druži veliko skupnega. Tega, kako smo si pravzaprav blizu, da se potrebujemo in se imamo radi, si vselej ne znamo povedati. Z besedami naklonjenosti in LJUBEZNI ter zavedanjem njihovega pomena odkrivamo poti vase in do sočloveka, za katere doslej nismo vedeli. In tuje KLJUČ." 1 jz vzčna nzznanka, zavita v mzgUicz tazCičnifi tvaxv. . . dfzitzio fioti vodi vanjo. £.2.