Leto XLV - št. 30 - CENA 35 SLT JSH GLAS Kranj, petek, 17. aprila 1992. LET. "Kupčije" z blagom - in idejami Danes se bo v Kranju končal kmetijsko gozdarski sejem. Prireditev, ki bi jo lahko označili z Aškerčevimi stihi, češ "sejem bil je živ", je bila za mesto velik poslovni dogodek. Dobra ponudba traktorjev ter ostale kmetijske in gozdarske mehanizacije je zasenčila ponudbo blaga za široko porabo: prva državna razstava črnobelih krav je opozorila, da bo ob količini (mlečnosti krav) treba bolj paziti tudi na kakovost (delež maščobe in beljakovin v mleku); številni posveti in predavanja, ki so "spremljali" običajne sejemske kupčije in može-vanja, pa so pokazali, da je kmetijstvo v prehodnem obdobju. Prva državna razstava črnobelih krav: zvonec za kravo z Dolenčeve kmetije v Vrbnjah. ko ob starih (socialističnih) zakonih že veljajo nekateri novi, s katerimi pa tudi niso vsi najbolj zadovoljni. Da je kmetijstvo res na razpotju, ko ne ve povsem natančno, kako naprej, se strinja tudi kmetijski minister dr. Jože Osterc, ki je po ogledu kranjskega sejma na pogovoru v Stari Fužini jasno in glasno povedal, da bi bil kot minister zelo zadovoljen, če bi parlament Čimprej obravnaval razvojno strategijo slovenskega kmetijstva. Brez strategije in narodovega soglasja o tem, kakšno kmetijstvo si želimo, je težko delati, še posebej zato, ker imajo politične stranke o kmetijstvu in kmetijskih vprašanjih zelo različna stališča. Gozdarska posveta, ki so ju pripravili med kmetijsko-gozdarskim sejmom, sta opozorila na gozdarsko anarhijo, brezzakonje, nered in škodo, ki jo v gozdovih povzročajo predvsem "gozdni mrhovinarji", kot je na enem od pogovorov dejal kmet z Lancovega, ne pa tudi kmetje, ki so od gozdov življenjsko odvisni. Predavanje uglednega avstrijskega gozdarskega zakona je bilo za maloštevilne gozdne posestnike, ki so se pomešali med zbrane gozdarske strokovnjake in delavce, zelo poučno, za nekatere pa tudi streznitev ob pričakovanem vstopu v obljubljeno Evropo. V Avstriji so, na primer, dohodki od gozdov obdavčeni zelo progresivno: najnižji dohodki nič, največji pa kar 52-odstotno; gozdni veleposestniki morajo za strokovno delo v gozdovih zaposliti gozdarskega tehnika oz. inženirja, država vlaga v gospodarske, še posebej pa v varovalne gozdove velike denarje, tudi meter gozdne ceste si ne upajo zgraditi brez načrtov, ki jih potrdi zvezno ministrstvo - in še bi lahko naštevali.• C. Zaplotnik /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULf?)^ BANKA PRIHRA INKA POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Kranj - Mlada gledališka skupina Izza kulis je pod režijskim vodstvom Vanje Slapar v sredo zvečer v modri dvoranici gradu Kieselstein predstavila Neila Simona igro Bosa v parku. Igralska skupina Vesna Slapar, Igor Korošec, Tina Oman, Vito Koželj, Ali Borštner je z izjemno svežino in igralskim žarom, Se posebej je izstopala Vesna Slapa v vlogi Valerije, zaigrala radosti in težave mladega zakonskega para. Ekipa si je za Podstavo zaslužila ne le navdušen sprejem na premierni predstavitvi, pač pa tudi kakšno gostovanje po gorenjskih odrih. L. M., foto: Peter Kozjek Prihajajo begunci iz BiH Ljubljana, aprila - Zadnje dni se zaradi vojnih dogodkov v Bosni in Hercegovini v našo državo zateka vse več beguncev, predvsem žensk z otroki, nosečnic, starejših in bolnih ljudi. Rdeči križ Slovenije govori že o šest tisoč ljudeh, ki naj bi pred vojno v BiH pribežali k nam. Prihajajo tudi na Gorenjsko: samo v Kranju so sprejeli 61 beguncev in jih skoraj prav toliko usmerili v enega od sedmih zbirnih centrov, kolikor jih je v Sloveniji. Na Jesenicah jih je že sto, v Škofji Loki pa 50. Rdeči križ prosi ljudi, naj darujejo predvsem opremo in oblačila za dojenčke in majhne otroke. Kdor želi kaj darovati, naj to sporoči RK Slovenije po telefonu 061/161-200 ali faks 061/215-865. Vsem, ki bi prispevali denarna sredstva, pa je na voljo žiro račun 50101-678-51579 s pripisom za BiH. Zamrzovalne skrinje LTH od 15. do 30. aprila za takojšnje plačilo 15% ceneje Do socialnega programa je še daleč Lani je bil socialni program občine Kranj za leto sprejet šele decembra in obstaja bojazen, da se letonšjemu, po predvčerajšnji drugi obravnavi na Izvršnem svetu, ne obeta nič bolje. Da tak program, v globoki gospodarski krizi in s tem vedno večji socialni krizi, potrebujemo, ni dvoma, precej razlik pa je v pogledih, kaj naj vsebuje. Položaj še otežkoča dejstvo, da se tudi na tem področju nadaljuje odvzemanje pristojnosti (in denarja) občinam in njihov prenos na državno raven. Pri tem pa programa, v razliko od preteklega leta, ko je bil sprejet vsaj koncept, na republiški ravni ni. Iz vsebine predlaganega gradiva in razprave je bilo razvidno, da imajo sestavljala tega dokumenta veliko težav pri samem ugotavljanju potreb po raznih vrstah socialnega varstva, zlasti pri ocenah gibanja nezaposlenosti, ki je v Kranju v tem času eden najpomembnejših kazalcev. Nedorečenost teh ocen pa ni nikakršno opravičilo za očitno neproučenost posledic (n.pr.: ni odgovora, kako se bo reševala eksistenca 1552 ljudi, ki bodo letos izgubili pravico do nadomestil za brezposelnost), vendar ne samo na tem področju: ni pravih analiz stanja šolske prehrane -po trditvah, ki smo jih slišali, je ta najcenejša na Gorenjskem -niti kakšna so dejanska gibanja, pravi vzroki in način prilagajanja na področju otroškega varstva. Nedopustno je, da pripravljala programa ne poznajo, koliko denarja je v namene socialnega varstva v z muko sprejetem občinskem proračunu, logična posledica pa, da je program parcialen in pomankljiv. Odprto se je pokazalo vprašanje, kolikšno vlogo naj imajo, sicer skrajno mačehovsko obravnavane humanitai ne organizacije, vendar, če profesionalnim institucijam, kakršer je Center za socialno delo, ne bo uspevalo v večji meri obvladovati te problematike, bodo premiki nujno potrebni. Obrazložit' e in razprava je namreč pokazala, da bo ob nezadržni inflacij \ sredstev na vseh postavkah primanjkovalo, zato bo k namemb tosti razpoložljivega in zlasti načinom dodeljevanja teh sredstev nujno nameniti več pozornosti in strokovne utemeljenosti. Do dobrega in celovitejšega socialnega programa občine Kranj je zato še daleč. • Š. Ž. V petek, 24. aprila, bo ob 20. uri v hotelu Creina tretja letošnja GLASOVA PREJA Voditelj Viktor Žakelj jo je tokrat naslovil NOB • OSVOBODILNA VOJNA IN (ALI) REVOLUCIJA Gosta bosta VINKO HAFNER-partizan in dr. BORIS MLAKAR Če želite, da vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu na številko: 211-860 ali 211-835. CEMENTARSTVO Marjan Likozar Benedikova 18, Kranj VSEM NAŠIM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO ZTKO je Športna zveza Kranj, 15. aprila - Na sredini skupščini Zveze telesnih organizacij občine Kranj so sklenili, da se se kranjska ZTKO poimenuje v Športno zvezo Kranj, predloga o ustanovitvi Zavoda za šport Kranj pa delegati niso sprejeli, saj so menili, da je treba počakati na sprejetje Zakona o športu in Nacionalnega športnega programa, ki naj bosta temelj za novo organiziranost športa v Kranju. • (vs) o o S o o F O o« _i o p? •> o 1 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR m JOŽE KOŠNJEK Drnovšek noče tvegati Dr. Janez Drnovšek, predsednik Liberalno demokratske stranke in kandidat za mandatarja slovenske vlade, ki gre v sredo v skupščinsko kolesje, očitno ne želi ničesar tvegati. Zaveda se, da bi bila zanj ponovljena usoda prvih dveh mandatarskih kandidatov mag. Marka Voljča in Igorja Bavčarja hudo neugodna in bi bila dejansko, če v skupščini ne bi dobil potrebnih 121 glasov, njegov prvi politični poraz, ki si ga človek Z očitno velikimi političnimi ambicijami ne sme privoščiti. Zato odpira vrata predstavnikom parlamentarnih strank, išče stoodstotno podporo, jih prepričuje s svojim programom in zanesljivo ponuja možna ministrska mesta, ki naj hi jih zasedli res sposobni ljudje. Po drugi strani pa hi bil njegov umik tudi delni poraz in potrditev domnevne neodločnosti, ki mu jo nekateri že očitajo, pa celo zamerijo, da je toliko časa mentol in odlašal s kandidaturo, ki bi jo dobil, če bi stopil v igro namesto Marka Voljča. V sredo je dr. Drnovšek še trdil, da s kandidaturo misli resno, čeprav verjetno tudi misli o odstopu še ni povsem opustil, če bi se stranke danes (petek) trdno dogovorile o volilnem sistemu. Dejal je, da je oboje v njegovem interesu: sposobnejša vlada in čimprejšnje volitve. Dr. Drnovšek pa je zanesljivo zadnja priložnost, da kritiki vržejo Peterletovo vlado. Člani koalicije štiri plus ena. ki je z Bavčarjem pogorela, so na Drnovška in njegove liberalne demokrate takoj po glasovanju zlili precej žolča, njihova notranja trdnost se je zrahljala, kar kažejo različna stališča demokratov, zelenih in socialdemokratov do odstopov ministrov. Če pa smo v sredo pozorno poslušali dr. Pučnika in dr. Pluta, kažejo socialdemokrati in zeleni naklonjenost do Drnovškove kandidature, prav tako Bavčarjevi demokrati, ki bodo lahko ostali v vladi samo, če bodo podprli Drnovška, socialisti verjetno ne bodo mogli ravnati drugače, dr. Ciril Ribičič pa tudi ni odklonil možne podpore parlamentarno močnih prenoviteljev dr. Drnovšku. Lojze Peterle, kije prestal že dva mandatarska viharja, prav dobro pozna hibe svojih rušiteljev. V krščanskih demokratih, liberalcih, narodnih demokratih in ljudski stranki, ki je tudi sama predlagala dr. Ludvika Toplaka za mandatarja in v tem trenutku začela hkrati rušiti in podpirati vlado, ima trdne zaveznike. Premier ve, da imajo njemu nasprotne stranke različne interese in se lahko razidejo, če ie drugje ne, pa pri ministrih, in da bi dogovor o volitvah, pripravljenost vlade pri pripravi lastninske zakonodaje in sprejem novega zakona o racionalnejši vladi ohladil zagretost za novega mandatarja. Sklicuje se na javno mnenje, kije proti hudemu guganju pri osamosvajanju uspešne vladne barke. Zadnji argument pa je trditev, da je institut konstruktivne nezaupnice zlorabljen v prid političnih iger in brezmejnega boja za oblast, izraz sovraštva do njega in krščanskih demokratov ter poskus prihoda levičarjev na oblast. Na javnost, skupščino, stranke in predsedstvo se je obrnil s pismom, ki ga je podpisalo 18 ministrov, v katerem poziva k sodelovanju in umirjanju razmer, žal pa za krizo krivi predvsem druge, ne pa tudi svojo vlado, ki pa ni nedolžna. Javnost sedaj natančno niti ne ve, ali so ministri podpisali enako pismo, kot smo ga prebrali državljani v javnih občilih. Premier pravi, da sta z ministrom Janšo izločila le en stavek in da je bila v javnosti objavljena enaka vsebina, kot so jo podpisali ministri, predsednik skupščine dr. Bučar pa je javno povedal, da je on dobil drugačno pismo, kot je bilo objavljeno. Dr. Bučarje ob tem podučil premiera, da instrument konstruktivne nezaupnice sam po sebi ni sporen, ampak se je treba vprašati, zakaj ga stranke uporabljajo, glede volitev pa vlada tudi ni opravila svoje naloge pri pripravi zakonodaje, saj je zakon o volitvah v državni zbor samo eden od zakonov iz paketa volilne zakonodaje. Predsednik republike Milan Kučan, zadnje čase "nekajkrat podučen", da se ne sme vtikati v te zadeve, za zdaj stoji ob strani in ocenjuje, da njegovo posredovanje ni potrebno. Predsednik računa, da se bo politična kriza razpletla v pozitivni smeri: s sprejemom volilne zakonodaje in določitvijo roka volitev in z oblikovanjem nove ali dopolnjene vlade. Sloveniji vlada ta vlada, saj ji ni bila izglasovana nezaupnica, v takem položaju pa institut konstruktivne nezaupnice ni bil zlorabljen. Vladno pismo javnosti je izraz spoznanja lastne odgovornosti, vendar je vprašanje, kolikšna je odgovornost posameznika ob pozivanju na skupno odgovornost. Prav bi bilo, če bi vsak izhajal iz svoje odgovornosti. Počakajmo torej do srede. Za dva politika bo ta dan zelo pomemben: za Lojzeta Peterleta in dr. Janeza Drnovška, posredno pa tudi za dr. Toplaka, ki bo lahko ob morebitni izvolitvi Drnovška svoje premierske ambicije zaklenil v predal. Kakorkoli se bo v sredo zgodilo, upajmo, da bo sredina skupščinska predstava z mandatarjem v glavni vlogi do novih volitev zadnja. Če ne bo, potem bomo res lahko trdili, da nam je več do cirkusov kot do resnega odnosa do države Slovenije in njenih državlja- Ali četrta javna dražba sploh bo Pristava normalno posluje Bled, 17. aprila - Na ireh neuspešnih javnih dražbah je podjetje Almira iz Radovljice skušalo prodati nekdanje konjušnice na Bledu, zdaj Modno hišo Pristava. Vodstvo Almire še vedno išče kupca, ki bi bil pripravljen odšteti 2,6 milijona mark za Modno hišo Pristava, medtem pa se poslovanje Pristave normalno odvija. Od 1. oktobra lani namreč z objektom upravlja mešano podjetje Trgovska hiša Pristava Bled, direktor podjetja je Aleš Kuplje-nik. Upravni odbor podjetja skuša preprečiti ali vsaj zadržati prodajo Pristave na dražbi, saj bi se pred tem morali urediti odnosi med Almiro Radovljica ter najemniki trgovskih lokalov v Pristavi, ki so bili dejansko sovlagatelji pri adaptaciji objekta. Ko so leta 1986 stekla adaptacijska dela za usposobitev blejske Pristave v privlačen trgovsko poslovni center, je namreč precej podjetij ter zasebnikov vlagalo v investicijo. Ker pa so bili vložki dejansko predplačilo najemnine, so sovlagatelji v položaju najemnikov v Al-mirinem objektu, obenem pa je precej "lastnikov" trgovskih lokalov svoje prostore oddalo v podnajem. Najbolj razveseljivo je, da Trgovska hiša Pristava Bled, d.o.o. posluje normalno. Obisk v trgovinah na Pristavi je dober, celo presenetljivo velik. K temu nedvomno prispeva pestra in konkurenčna ponudba - v prodajo v lokalih Trgovske hiše Pristava Bled se vključujejo tudi novi ponudniki, zato bo razlogov za obisk Pristave še več kot doslej. M. Va. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Ta teden so zasedali skupščinski odbori in komisije Škofji Loki rudniška odškodnina Slovenski parlament je spet sklican za sredo, 22. aprila, ko bodo že tretjič glasovali o nezaupnici vladi in trd; jem mandatarskem kandidatu dr. Janezu Drnovšku, obravnavali pa bodo tudi interpelacijo glede odgovornosti zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. Ljubljana, 16. aprila - Zato pa se je sestalo nekaj skupščinskih odborov in komisij. Komisija za varstvo okolja in naravne dediščine ter odbor za splošne gospodarske zadeve sta obravnavala za vso državo, še posebej pa za škofjeloško občino pomemben predlog zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh. V skupščini sprejemu zakona dobro kaže. Različna pa so stališča do rente, ki naj bi jo dobila škofjeloška občina in je od republike terjala milijon mark. Odbor za splošne gospodarske zadeve je z odškodnino škofjeloški občini soglašal, prav tako tudi komisija za varstvo okolja, vendar je menila, da renta ni stvar tega zakona, ampak naj se sistem rent v takih primerih uredi v zakonu o varstvu okolja. V nadzorni odbor za zapiranje rudnika bosta dodatno imenovana še predstavnika občine Škofja Loka in krajevne skupnosti Gorenja vas. Komisija za celovito proučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbenega premoženja, ki jo po odstopu dr. Ludvika Toplaka vodi poslanec zbora občin Janez Lukač, je ponovno izrekla negodovanje, ker nima statusa parlamentarne preiskovalne komisije in je zato nemočna. Člani komisije so na sredini seji grajali neučinkovitost in nesodelovanje policije, Službe družbenega knjigovodstva in drugih organov in predlagali televizijsko oddajo Omizje na temo, kjer bi sami predstavili primere oškodovanja družbenega premoženja. Proti "jedrskemureferendumu" Odbor za splošne gospodarske zadeve je zavrnil predlog za izdajo zakona o referendumu za zaprtje jedrske elektrarne Krško-Razlog: vse posledice niso vsestransko ocenjene, odnosi s Hrvaško, ki bo v primeru zaprtja terjala nadomestitev energije, še ni' so razčiščeni, groba cena odškodnine pa se suče okrog štirih milijard mark, nadomestni viri pa so slabo opredeljeni in nezanesljivi. Osnutek zakona o vladi Republike Slovenije, ki med drugim predvideva 14 ministrov in tri ministre brez resorja, ki naj bi bili odgovorni za zakonodajo, informiranje, narodne skupnosti in Slovence po svetu, je obravnaval odbor za pravosodje in upravo, zaradi pomembnosti pa ga bodo obravnavala še druga skupščinska telesa. Osnutek dobiva načelno pod- poro, čeprav je slišati ocene, i je ministrov še vedno prev^: ministrom brez resorjev ne " kazalo vnaprej določati delov' nih področij, na novo pa najs' oblikuje resor za ženska vpi* sanja. Matični odbor za prav"1 sodje in upravo je za čim prej*" nji sprejem zakona, po možrtf sti skupaj z novim zakonom" državni upravi in lokalni sam0, upravi. • J. Košnjek IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Družbenopolitični zbor občine Kranj - tretjič Za namembnost zemljišča je pomemben lastnik! Kranj, 15. aprila - Po prekinjenem prvem zasedanju in nesklepčnem drugem sklicu je danes uspelo Družbenopolitičnemu zboru predelati predlagani dnevni red. Če merimo uspešnost po številu sprejetih predlogov, pa je minimalna sklepčnost tudi tokrat krojila odločanje tako, da velika večina predlogov, na tem polurnem zasedanju, ni bila sprejeta. Težave so se začele že s potrditvijo mandata novega člana tega zbora, ki naj bi zamenjal umrlega. Ne dovolj jasno oblikovan predlog zakonsko utemeljenega formalnega ugotovitvenega sklepa je bil na prvem glasovanju zavrnjen in je uspel šele po drugem glasovanju sredi seje. Novi odbornik DPZ Leon Lojk je svoje sodelovanje žal začel s tem, da se je moral iz seje odstraniti in mu je bilo po "zdržljivostnem preizkusu" omogočeno delo šele na drugem delu seje. Sicer pa se je razprava razvnela že ob predlogu spremembe namembnosti zemljišč v planskem dokumentu Družbeni plan Občine Kranj 1986 -1990, ko je eden od delegatov prebral protest KS Cerklje proti spremembi namembnosti zemljišča, ki naj bi bil namenjen izgradnji objektov za konjerejo, pri čemer je postal zaradi domnevne denacionalizacije sporen lastnik in namen, ki ga krajani očitno ne sprejemajo. Kljub opozorilom, da ne gre za relevantna dejstva, je bil predlagatelj v očitni nevarnosti, da propade celoten predlog za spremembo namembnosti v več kot 20 točkah in ki zadeva nad 70 parcel, prisiljen sporno zemljišče (brez seje Izvršnega sveta, ki je predlagatelj) umakniti. Nič bolje je ni "odnesel" drugi prostorski dokument Prostorsko ureditveni pogoji za Jezersko, ki so bili po nerodnosti na dnevnem redu in v obrazložitvi označeni kot dopolnjeni osnutek, čeprav je bilo evidentno, da je mišljen sprejem dokončnega predloga. Sprejet je bil kot dopolnjeni osnutek in bo za dokončni sprejem potrebna še ena obravnava. Sprejeti niso bili tudi Poročilo in zaključni račun Sklada D 10; stavbnih zemljišč, niti Progra^jj in finančni načrt tega sklada z' I letošnje leto, pač pa je bila II določena nova (precej višja I vrednost točke za izračun p'aHi čil nadomestil za stavbna ze^' ljišča. Enako usodo so deli'1 kadrovski predlogi za imenov* nje Odbora za kulturo, Komi5' je za medobčinsko in medn* rodno sodelovanje ter Kornis' je za organizacijo prireditev Očitno bo potrebno počaka" na zasedanje zbora, kjer pofl1' sleki enega do največ treh del* gatov, ob boljši sklepčnosti, bodo pomenili, da predlogi ^ so sprejemljivi za cel zbor. p ko zasedanje pa bo, ob vs "doživetjih" v tem zboru, orj nizirati zelo težko... „ j • S. K Utemeljena pobuda ali pobožna želja? V Selcih bi radi osemletko Škofja Loka, 16. aprila - Na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine je selški odbornik v zboru krajevnih skupnosti Marjan Kalan predlagal dograditev štirirazredne podružnične šole v Selcih v popolno osemletko. O tem se je v začetku marca izrekel tudi svet krajevne skupnosti Selca. Predsednik sveta Peter Krek pobudo utemeljuje s tem, da je bila dograditev načrtovana že ob sami gradnji podružnične šole v Selcih, da so si krajani osemletko vedno želeli. Spodnji del Selške doline je izrazito kmečko delavski, brez urbanih mestnih naselij in je tudi kot župnija Selca predstavljal kulturno celoto. Delitev osnovnega šolstva in nasilno priključevanje na mestne centre to že po naravi razpršeno skupnost še bolj razbija. Peter Krek omenja tudi negativne plati velikih centraliziranih šol, zlasti njihovo brezosebnost, manjvrednost in "izgubljenost" otrok, ki pridejo vanjo v petem razredu s podeželja. Z dograditvijo podružnice v Selcih (ta je ena najlepših, najbolj urejenih in čistih šol) bi se sprostili prostori v matični osemletki v Železnikih. V njih bi lahko uredili prepotrebne oddelke za vrtec, za katerega v Železnikih nikakor ne uspejo najti primernega prostora, neporabljen denar, namenjen za vrtec, pa bi preusmerili v dograditev selške šole, pravi Peter Krek. O pobudi Selčanov bo predvidoma v torek razpravljal škofjeloški izvršni svet. Kot je povedal Srečo Erznožnik iz občinskega sekretariata za družbeni razvoj, je možnosti za dograditev šole V Selcih trenutno zelo malo. Ne le zaradi denarja, pač pa tudi zato, ker za osemletko v Selcih ne bi bilo toliko otrok, da bi lahko napolnili po dve učilnici vsakega razreda. V podružnici je zdaj le po ena paralelka, tudi če bi v peti razred združili učence iz Lenarta, Bukovice in Bukov-ščice, bi imela* šola največ dvanajst oddelkov. To pa je znatno manj kot, denimo, v Poljanah, kjer je dograditev podružnice že potrdila občinska skupščina. Ali gre za utemeljeno pobudo, ali pa zgolj za pobožno željo Selčanov, bo torej pretehtala občinska vlada. Pred meseci, ko so v občini sestavljali seznam naložb v objekte družbenih dejavnosti - potrdila ga je tudi skupščina - se v Selcih na osemletko niso spomnili. • H. Je-lovčan Elim so prodali Jesenice, 16. aprila - V stečajnem postopku nad družbenim podjel' jem Elektroindustrijska montaža ELIM je bila minuli četrtek tretja javna dražba premoženja podjetja v stečaju. Izklicna cena na tretji dražbi je bila 30 milijonov tolarjev. Občina Jesenice, Dominvest Jesenice in Oniks Jesenice - prej Kovinar - so se odločili za skupen nastop na javni dražbi in naste pili kot enoten kupec. Skupno so nastopili zaradi izklicne cene-kupcem pa tudi ustreza lokacija Elima i dejstvom, da obstajaj0 proizvodni programi za opravljanje dejavnosti v stavbi, kjer bodo mogoče tudi nove zaposlitve. Na javni dražbi so bili edini intere' senti in so premoženje podjetja ELIM v stečaju kupili za izklicn" ceno. Imenovali so tudi projektni svet zaradi usklajevanja vsel1 aktivnosti v zvezi s kupljenim premoženjem podjetja Elim iri z* to, da se bodo odločili, katera dejavnost bo v pproizvodnih pre štorih na Hrušici.# D. S. V Krnicah manjka pitne vode Škofja Loka, 16. aprila - Prebivalci Krnic so se pred dvema letovi vključili v gradnjo vodovoda in hidrantnega omrežja Robidnica - Laf' I I.ajše - Krnice, konec februarja vrednega 10,2 milijona tolarjev. Krnjjjrj ni so doslej za vodovod prispevali več kot 286 tisočakov in opravili prostovoljnih delovnih ur. Zgrajenega je približno šestina vodovoda- S tem vodovodom bodo vaščani Krnic in njihovi sosedje doHjli ročno rešili problem oskrbe s pitno vodo. V Krnicah so 1967. letaj k cer dobili vodovod z rezervoarjem za 32 kubičnih metrov vode (h*!, hidrantnega omrežja), ki pa z razvojem vasi ne zadošča več. Povp' čno ------D_ -..j..,, ... ......• ---- —----~ '~-l K, io tri sušne mesece v letu jim gorenjevaški gasilci polnijo rezervni cisternami. Januarja letos so jim za enkratno polnjenje poslali j I m za 6.500 tolarjev, februarja za 10.200. po teh cenah bi letos Cu gospodinjstev iz Krnic moralo za vodo odšteti kar 90.000 tolarjev zen tega pa financirati še gradnjo novega vodovoda. Za peščico ^{i\h nov je tak izdatek ogromen, zato so zaprosili za pomoč iz občinski ^ proračuna. Škofjeloški izvršni svet jim je odobril 80-odstotno p'a'" vanje računov za dovoz pitne vode v sušnih obdobjih. • H. J. $t Ustanovitelj in izdajatelj: časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,- 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: trimesečni obračU'' naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov,'(mnenje RM1 23/27-92). ^ Ob nova vojašnice na Bohinjski Beli Ministrstvo se sklicuje na zvezni predpis turistično gospodarstvo Bleda bo vojaške objekte na Pokljuki lahko uporabljalo tudi za ž,mski turizem. ■ovljica, 13. aprila - Izvršni svet se je na ponedeljkovi seji sezna-* vsebino pogovorov med predstavniki radovljiške občine in re-pMiškega ministrstva za obrambo o nadaljnji usodi vojaških ob-n*,0> JLA v občini, predvsem pa o obnovi vojašnice na Bohinjski , ki je v krajevni skupnosti in v občini povzročila precej vroče Občinska skupščina je glede obnove vojašnice sprejela tudi P*bno izjavo, v kateri obsoja način, kako se je republika lotila in zahteva od obrambnega ministrstva, da odgovori na vprašate' kako je izbrala izvajalce del in po kakšni ceni. . Namestnik obrambnega mi-'stra Miran Bogataj je na ne-?v'nem pogovoru s predstavni občine povedal, da so se °novitvena dela v vojašnici a Bohinjski Beli začela na P°dlagi še vedno veljavnega j^nega predpisa. Vsa dela so jja priglašena in potekajo ^'adno s predpisi. Izvajalci j6' so bili izbrani na podlagi d J1 razpis°v. večina jih je iz "^gih regij, vendar pa v delo vključujejo tudi gorenjska gradbena podjetja. Obnovo nadzoruje republiška inšpekcija. Za težave, ki nastajajo pri odvozu materiala, po mnenju ministrovega namestnika ni kriv investitor, ampak izvajalec. Obnova vojašnice bo potekala v treh etapah. V prvi, ki že poteka, bodo vojašnico uredili za sprejem vojaških obveznikov, ki bodo na Beli služili drugi del vojaškega roka. V drugi etapi bodo dogradili nekatere objekte, v tretji pa bodo uredili vse potrebno za preselitev območnega štaba teritorialne obrambe iz vojašnice v Radovljici, ki za vojsko dolgoročno ni zanimiva, na Bohinjsko Belo. Vojašnico in vse ostale vojaške objekte na Pokljuki bodo obnovili. Objekti bodo odprtega tipa in jih bo blejski turizem na podlagi dogovora med Turistično poslovno skupnostjo Bled in obrambnim ministrstvom lahko uporabljal za zimski turizem. Kar zadeva strelišče na Bohinjski Beli, se mu ministrstvo odpove le pod pogojem, da mu občina zagotovi ustrezno nadomestno lokacijo, na kateri bo lahko potekalo tudi pehotno usposabljanje. Vo- Republiško ministrstvo za obrambo je na podlagi pogovora s predstavniki radovljiške občine že pripravilo dogovor o uporabi vojaških objektov v občini. Predsednik izvršnega sveta je za mnenje o dogovoru že zaprosil pristojne organe in službe. jaška stanovanja bodo na novo točkovali in jih ponudili v odkup tistim, ki v njih legalno stanujejo. Prazna stanovanja in stanovanja, ki so zasedena nelegalno, bodo dodelili pripadnikom teritorialne obrambe, deloma pa tudi delavcem ministrstva za notranje zadeve. • C. Zaplotnik delničarji Ljubljanske banke, d.d. zasedali Prepočasno prilagajanje največje banke > V Gorenjskem glasu smo precej poročali o skupščinah delni-,rjev bank, ki imajo svoje poslovne enote in ekspoziture na Conskem (LB - Gorenjska banka, d.d.; SKB, d.d. - Stanovanjsko ^jtiunalna banka oziroma po novem Splošna komercialna banka; "anka, d.d.). Sklepi delničarjev o tem, kako so banke poslovale, Nedvomno zanimivi za vse, saj praktično ni bralke oz. bralca Gorskega glasa, ki tako ali drugače ne bi bil vezan na poslovanje **j ene od bank. Brez dvoma pa zasluži polnost tudi zbor delničarjev »«avne slovenske banke, Lju-1,'Janske banke d.d., ki je bil v 0rek. Splošne ugotovitve o po-1 'ovanju v lanskem letu so (tu-i 0 Za to banko podobne kot za |i'jje ostale: negativna gospodar-j *a rast, slovenska monetarna X^mosvojitev, restriktivna kre-,-3^a politika Banke Slovenije, jj^anja v likvidnosti banke. !jSe to je upravni odbor LB, A- zapisal tudi v poročilo o plovanju v letu 1991, zraven * dodal tudi: "Nenaklonje->°st javnih medijev do banke dodatno povečuje nezaupa-.Je varčevalcev v banko, s tem J? tudi v varčevanje in podce-!^vanje domače valute." Ko-*c leta 1990 so devizne vloge Rivalstva v Ljubljanski ban-I d.d. znašale 755 milijonov /larjev - leto dni kasneje (31. ;cembra 1991) le še 466 mili- Ljubljanska banka d.d. ima 4.481 delničarjev, od tega je 080 pravnih ter 1.401 fizična oseba. Delničarji imajo 6,1 mili-Pna delnic v nominalni vrednosti po 1.000 tolarjev. Na zboru fflničarjev pa sta se v razpravo o poslovanju banke vključila le vo (!) predstavnika delničarjev, ki sta potrdila oceno iz poročila ^Qdzornega odbora. Le-ta je namreč menil, da je prilagajanje Jtnke novi organiziranosti, konkurenčnim tržnim pogojem in "^gim razmeram na ekonomskem in političnem področju - predčasno. °v dolarjev. Ker ne želimo, da bi bila tudi v poročanju o bančnem poslovanju v letošnjem letu ravno javna glasila obsojena zaradi povečevanja nezaupanja varčevalcev v največjo slovensko banko, tokrat ne načenjamo problema "zamrznjenih" deviznih vlog in zelo počasnega ravnanja banke pri reševanju. Zaključni račun Ljubljanske banke, d.d. za lansko leto pa vsebuje naslednje številke: v osrednji poslovni enoti Ljubljana s podružnicama Kamnik ter Kočevje je banka ustvarila 155 milijard tolarjev prihodkov in ravno toliko odhodkov, ob izravnani bilanci pa so delničarji oblikovali 13,9 milijarde tolarjev revalorizacijske rezerve. Skupna rezerva banke tako znaša skoraj 15 milijard tolarjev. Za lansko leto je banka pripravila ločene bilance za svoje podružnice v Zagrebu, Sarajevu in Skopju - v teh treh Zbor delničarjev LB, d.d. je spremenil statut banke ter zmanjšal število članov upravnega odbora s 25 na 15. Kot novi člani upravnega odbora so bili izvoljeni Marjan Senjur z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Janez Prijatelj iz Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja Slovenije ter dr. Tomaž Pi-sanski kot predstavnik varčevalcev. Dr. Pisanski, ki smo ga v Gorenjskem glasu predstavili z njegovim mnenjem o igri "catch the cash", je tudi predsednik Društva jeznih varčevalcev. V upravnem odboru LB, d.d. je članstvo obdržal Franc Balanč iz kranjske Save. Tudi nadzorni odbor LB, d.d. bo odslej precej manjši, saj ima le še pet članov, vanj pa so delničarji kot novega člana izvolili Staneta Koželja iz Zveze društev finančnih in računovodskih delavcev Slovenije. V poslovni politiki LB. d.d. za leto 1992, ki jo je potrdil zbor delničarjev, je predvidena tudi preureditev kapitalskih odnosov znotraj bančne skupine Ljubljanske banke, torej med "LB, d.d. -materjo" in "LB - hčerami, d.d.". V poslovnem letu 1991 so namreč banke - hčere vse revalorizacijske rezerve (tudi iz naslova velikih in prednostnih kapitalskih vložkov LB - "matere") preusmerile v svoje rezerve. To naj bi bistveno prispevalo k temu, da banka ni uspela zadržati realne vrednosti trajnega kapitala, saj se je bilančna vsota LB. d.d. povečala le za 332 odstotkov, od 47,6 na 158 milijard tolarjev, kar pomeni za četrtino manjšo realno vrednost ob koncu leta glede na 1. januar 1991. Uradna inflacija v letu 1991 je namreč znašala 247,1 odstotka, uradna stopnja depreciacije slovenske valute (razvrednotenje dinarja/ tolarja) v lanskem letu pa je bila 430,8 odstotka. mestih je Ljubljanska banka nekdaj imela temeljne banke, zadrege z "zamrznjenimi" devizami iz teh enot, ki so obtičale v Narodni banki Jugoslavije, pa so dovolj znane. V vseh treh podružnicah Ljubljanske banke d.d. so poslovno leto 1991 sklenili z izgubo - v Zagrebu se je izgube nabralo za 2,8 milijarde hrvaških dinarjev, v Sarajevu za 1,5 milijarde YU dinarjev in v Skopju za 0,7 milijarde din. Zbor delničarjev je odločil, da vsa ta izguba ostane ne- pokrita in z ničimer ne bremeni poslovanje banke. Razen seveda v tem, da usoda glavne podružnice LB v Zagrebu močno vpliva na Meddržavne dogovore med Slovenijo in Hrvaško. Poleg naštetih podružnic v samostojnih državah Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji ima Ljubljanska banka, d.d. podružnico tudi v italijanskem Milanu. V njej so lani ustvarili 10 milijonov tolarjev dobička. M. Va. _°rnisija za pravičnost in mir ^r've so strankarske razprtije Ljubljana, 13. aprila - Komisija za pravičnost in mir Slovenske iJ^°vske konference v izjavi ob drugi obletnici prvih slovenskih de-t*°Kratičnih volitev. Strankarske novice strankarske novice sporazuma z Liberalnimi demokrati za koristno sodelovanje mladosti in starosti. Njihov cilj je s pomočjo močne stranke priti v parlament, kjer bodo zastopali interese vseh upokojencev in ne samo svoje stranke. Sivi panterji so imeli na plenumu 16. marca več strankarskih ponudb za sodelovanje in združitev. Za naklonjenost so se potegovale Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DESUS), Demokratska stranka Slovenije in Liberalno demokratska stranka. Velika večina udeležencev plenuma se je odločila za liberalne demokrate, najmanj pa za samostojen nastop na volitvah. • J. K. Socialistična stranka Slovenije Vlada naj odstopi Ljubljana, 14. aprila • Socialistična stranka Slovenije ugotavlja, da je izjava predsednika vlade in štirih strank, ki ga podpirajo (Slovenski krščanski demokrati. Narodna demokratska stranka. Liberalna stranka in Slovenska ljudska stranka) presenečenje, saj Ljudska stranka še naprej podpira predsednika vlade, čeprav je hkrati vložila s kandidatom dr. Ludvikom Toplakom konstruktivno nezaupnico zoper to vlado. Kako lahko neka stranka, če je seveda kolikortoliko resna, vlado obenem podpira in ruši. Socialisti nadalje ugotavljajo, da te štiri stranke govorijo o zlorabi ustavnega instituta konstruktivne nezaupnice, ena od teh strank. Slovenska ljudska stranka, pa ta institut uporablja. Četverica strank predlaga rekonstrukcijo vlade, čeprav je bil takšen poskus že zavrnjen, premier pa trmasto vztraja pri vodenju manjšinske vlade. Po sodbi socialistov ni logično, da premier Peterle konstruktivno nezaupnico graja, čeprav se ima samo njej zahvaliti, da še vlada. Predsednik, ki ima v svojem kabinetu tako zmedo in razsulo in ga podpira tako malo poslancev, mora odstopiti. Socialisti pričakujejo, da bo Lojze Peterle zmogel toliko časti in morale in z odstopom posegel v stanje, nad katerim se sam lahko zgraža. • J. K. ^ratičnih volitev, ki jo je podpisal predsednik komisije dr. Anton E?* krivi za oviranje demokratizacije staro miselnost in monopole J-asov enopartijskega sistema v gospodarstvu, bančništvu in obveš-^"Ju. Nestrankarska združenja še niso zaživela, prav tako pa še ni-,a nepolitičnih sindikatov. Za sedanje stanje so krive strankarske r^P^ije. blokade v parlamentu, ideološki boj in boj za oblast. Vse to ?4 Mogoča sprejetje nujnih zakonov. Politična kultura je nizka in !Hj|.adi tega trpi mednarodni ugled. Komisija odklanja zlorabo social-ipre st'sk za politične cilje in širjenje pesimizma, radio in televizija pa iL^alo naredita za dvig politične kulture. Komisija je tudi zaskr-r J vna zaradi obtoževanja Cerkve klerikalizma in oblastiželjnosti. • 'vi Panterji Oženje mladosti in starosti Kranj, 14. aprila - Stranka Sivi panterji, ki deluje od sredine mar-nr naprej kot samostojna frakcija seniorjev in seniork v Liberalnodemo-iih , ' stranki, se organizacijsko utrjujejo tudi na Gorenjskem. Oblici odbori že delujejo v Kranju, v Radovljici in na Jesenicah, na /^lovitev pa se pripravljajo v Škofji Loki in v Tržiču. V Kranju je I m Ustavljeno sodelovanje med Sivimi panterji in Liberalno demo-ii %s,ranko na osnovi Sporazuma o pridružitvi Sivih panterjev k \ Leralnodemokratski stranki, panterji pa imajo svoje prostore pri \eralnih demokratih na Poštni 4 v Kranju. Predstavniki Sivih pan-ev poudarjajo, da sive glave marsikaj vedo in da gre v primeru NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Promocija postaja realnost S sprejetjem republiškega proračuna za leto 1992 se je tako rekoč pet minut pred dvanajsto končalo izredno mučno in težavno obdobje začasnega financiranja, sicer že kar naše ustaljene prakse, ki pa vendarle vsako leto znova prinaša dodatne težave. Zdaj tako vemo, da bo letošnji proračun znašal 174 milijard tolarjev, ki se bo med letom verjetno še povečal. Če so številne ustanove in organizacije že v naprej psihološko pripravljene na to, da bo njihova dejavnost na začetku leta (do sprejetja proračuna) financirana na osnovi tako imenovanih "dvanajstih ", pa je bilo letos obdobje od prvega januarja do konca marca verjetno najbolj neprijetno za Ministrstvo za informiranje. To je namreč s slovensko samostojnostjo dobilo pomembno in odgovorno nalogo promocije Slovenije. Ker te postavke doslej v proračunu nismo poznali, je to konkretno pomenilo, da je omenjeno ministrstvo kljub skrbno pripravljenemu programu promocije vse do konca prejšnjega meseca dobesedno životarilo in promocijske akcije med tem časom reševalo na najrazličnejše možne načine. Tako so na primer včasih dobili sredstva iz državnih rezerv, ali pa so jim jih iz svojih dvanajstin posojala druga ministrstva, ki so seveda na ta način siromašila njihov program v teh neprijetnih mesecih. Promocija Slovenije je bila tako na neki način hendikepirana že na začetku leta, čeprav je bilo ravno to obdobje zanjo izredno pomembna odskočna deska. Zaradi tega ni čudno, če je včasih prihajalo do neprijetnosti, ko so nam na primer na enem od turističnih sejmov nekateri trgovci "pomagali" s tem, da so pod imenom slovenske prezentacije ponujali nam vsem dobro znano ro-štiljsko kulinariko. Toda vse to so bile normalne posledice omenjenih težav, ki bodo verjetno sedaj, ko je promocija tudi formalno in finančno podprta, bolj ali manj izginile. Predstaviti Slovenijo svetu ni lahka naloga, še posebej, ker nas v tujini pogosto še vedno poznajo kot državo, kije v vojni, čeprav se je le-ta že zdavnaj končala. Žal dogodki na Hrvaškem tu močno vplivajo tudi na nas, saj je od tujcev nemogoče pričakovati, da bi znali ločiti meje med nami in Hrvati. Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje, ali se je pri promociji smiselno pretirano ukvarjati z našimi neposrednimi sosedi (Avstrijci, Italijani, Madžari), če so to vendarle države, ki najbolj natančno spremljajo dogodke pri nas. Pametneje se je posvetiti tistim, ki se s Slovenijo doslej niso pretirano ukvarjali, omenjene tri države pa "pokriti" pač z normalnim in že utečenim mednarodnim sodelovanjem. Ločiti promocijo od rednega mednarodnega sodelovanja je potrebno že zaradi tega, ker je imela Slovenija tudi v okviru Jugoslavije kar nekaj mednarodnih stikov. Te je treba gojiti naprej in jih nadgrajevati, pri promociji pa je dobro poseči po vrhu naše gospodarske ali kulturne ustvarjalnosti. Naslednja stvar, kije povezana z našim predstavljanjem svetu, je, da učinek promocije ni vedno sorazmeren z denarnim vložkom. Ogromna količina denarja za neko akcijo še ne pomeni tudi absolutnega uspeha. Lahko pa se zgodi celo nasprotno. V svetu precej dobro vedo, v kakšnem gospodarskem stanju je naša država in bi imelo zato hvalisanje s kakšnimi hollywoodskimi spektakli na kulturnem področju prej negativen kot pozitiven učinek. Pri nekaterih zadevah se je v zadnjem času že pokazalo, da lahko v svetu pozornost zbudimo tudi z manjšimi, a atraktivnimi stvarmi. Tako je bilo nedvomno sodelovanje na mednarodnem muzejskem sejmu v Parizu, kjer smo navzoče navdušili s človeško ribico (kot živo muzealijo) in geslom "Muzej ni zaprašena beseda". Čeprav imajo številne evropske države za njihovo promocijo na razpolago veliko večja finančna sredstva od nas. je vendarle neizpodbitno dejstvo, da imamo proteusa samo v Sloveniji. Podobnih primerov bi lahko našli še nekaj. Ves ključ naše predstavitve svetu je skrit le v tem, da najprej sami odkrijemo naš zaklad in ga začnemo ceniti. Po tem bomo kaj kmalu ugotovili, da smo za svet lahko atraktivni tudi ob takšnih sredstvih, kakršna so nam v proračunu za to pač odmerjena. Družbenopolitični zbor sprejel proračun Jesenice, 16. aprila - V sredo, 15. aprila, so poslanci družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice sprejeli proračun občine Jesenice. Na minuli seji vseh treh zborov občine so namreč samo poslanci družbenopolitičnega zbora glasovali proti proračunu aii pa so se vzdržali, medtem ko sta druga dva zbora proračun sprejela. Predsednica izvršnega sveta Rina Klinarjeva je zato prosila poslance družbenopolitičnega zbora, naj pripravijo obrazložitve, zakaj so bili proti. Tako je zdaj tudi proračun jeseniške občine sprejet. • D. S. Novo vodstvo občinskega odbora ZB NOV Jesenice, 16. aprila - Na dobro obiskani skupščini občinskega odbora ZB NOV Jesenice so sprejeli programske usmeritve in izvolili odbore in komisije. Na tajnih volitvah pa so med dvema kandidatoma za novo predsednico občinskega odbora ZB NOV Jesenice izvolili Vlasto Vidic iz Žirovnice.• D. S. Slovenska ljudska stranka Podpora za dr. Toplaka Ljubljana, 13. aprila - Izvršni odbor Slovenske ljudske stranke je sklenil, da se bo v prihodnjih dneh dogovarjal z drugimi strankami o podpori mandatarskemu kandidatu stranke dr. Ludviku Toplaku. Stranka zagovarja volilni sistem z 88 volilnimi okraji. TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d.o.o. Sp. Besnica 81, tel. 403-871 VAM JE RES VSEENO, KOLIKO PLAČATE ZA POHIŠTVO? KREDITI • PREVOZ • MONTAŽA GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Pretanka rezina Tako negotovega, nejasnega leta, kot se kaže ta hip, ko bodo štirje poslovni meseci kmalu mimo, pravzaprav ne pomnim. Pa sem predsednik krajevne skupnosti že drugi mandat in tudi pred tem sem delal v svetu KS, je pred dnevi omenil predsednik ene večjih krajevnih skupnosti na Gorenjskem.e Dokler so se letošnji občinski proračuni še pripravljali in so se kresala mnenja, predlogi, utemeljitve, naštevali razlogi za potrebna sredstva, povečanja... so v krajevnih skupnostih po večini upali, da bodo programe, ki so si jih zastavili za letos, morda že nekako do konca leta "spravili pod streho". Zdaj, ko je upanj konec, povečini ugotavljajo, da so si kljub okrnjenemu prvotnemu programu zastavili najbrž prevelik zalogaj. Po merilih za denar iz občinskega proračuna, ki ga je sicer več, vendar vrednostno v primerjavi z lanskim letom pa marsikje manj. ostajajo tako programi za letos "v zraku ". Res je, da občinskega denarja doslej nikdar ni bilo dovolj in da praktično nikjer v krajevnih (izvenmestnih) skupnostih ni šlo brez precejšnjega lastnega deleža in dela krajanov. Vendar tokrat je stanje drugačno. Krajani zaradi slabih razmer nasploh deležev ne zmorejo več. Marsikje bo voljo in pripravljenost tako "zmagala" pretanka občinska rezina. # A. Zalar Konferenca radioamaterjev Slovenije Množičnosti dodati več znanja Bled, 12. aprila - Radioklub Lesce je povabil v goste delegate na 20. konferenci Zveze radioamaterjev Slovenije. Kot so poudarili na prvem srečanju v samostojni Sloveniji, pričakujejo tudi skorajšnji sprejem v mednarodno radioamatersko organizacijo. Med več kot 4700 člani bi želeli več mladih, glavna naloga v prihodnosti pa bo izobraževanje. Predsednik ZRS Anton Stipanič je v svojem poročilu o delu v minulih dveh letih ocenil, da so radioamaterji s številnimi dejavnostmi utrdili svoj ugled. To potrjuje tudi letos podeljena plaketa Civilne zaščite za požrtvovalno delo ob poplavah leta 1990 in ob lanski vojni v Sloveniji. Od konca lanskega leta ZRS ni več član jugoslovanske zveze; sedaj čaka na sprejem v mednarodno radioamatersko zvezo in dodelitev novih znakov za slovenske radioamaterje, kar bo možno šele po sprejemu Slovenije v OZN. Izraz samostojnosti je tudi novo glasilo ZRS. Mnoge od 88 radioklubov - v njih je 4762 članov, od teh 3886 osebnih operaterjev - pestijo zlasti finančne težave. Zato se bo vodstvo ZRS zavzemalo za oprostitev carinskih dajatev in prometnega davka pri nakupu radioamaterske opreme. Kot je poudaril predsednik ZRS, si radioamaterji zasluzijo vsaj tako obliko družbene pomoči za svoje sodelovanje ob elementarnih nesrečah: DriDravili so tudi kodeks ARON, ki ureja dolžnosti in obnašanje radioamaterjev ob nesrečah in nevarnostih. V obsežni razpravi je 18 radioamaterjev razmišljalo o vsakdanjih težavah v svoji organizaciji. Nekateri so se zavzeli za plačevanje članarine v več obrokih, dodelitev več delegatskih mest večjim klubom, še večjo poučnost glasila, novo kategorizacijo radioamaterjev, povezavo tekmovalcev v klub Slovenije in sodelovanje ZRS pri pripravi novega zakona o telekomunikacijah. Glede motenj na radioamaterskih frekvencah so predlagali določitev posebne frekvence za športne organizacije, več reda v radioamaterskih zvezah pa si obetajo od popolnejšega izobraževanja članstva, za kar bo treba pripraviti ustrezno literaturo. Dokaz delavnosti članstva je bila podelitev številnih pokalov in diplom za najboljše dosežke na lanskih tekmovanjih. Od Gorenjcev je vidnejšo uvrstitev dosegel Ivan Mohorič iz kranjskega kluba z 2. mestom v kategoriji osebnih postaj pri Pokalu ZRS, pri tekmovanju Alpe Adria VHF pa je v kategoriji A zmagal Radioklub Jesenice. • Stojan Saje Iščejo prostor za pošto Žirovnica - V krajevni skupnosti Žirovnica, kjer smo med zadnjim obiskom mimogrede tudi izvedeli, da so v krajevni skupnosti še posebej aktivna tudi nekatera društva (gasilski društvi Smokuč - Rodine in Breznica, dramska sekcija, TVD Partizan z različnimi sekcijami in med pevskimi zbori zadnje čase še posebno nanovo ustanovljeni oktet Vasovalci pod vodstvom Mojce Legat), že nekaj časa iščejo prostor za novo pošto. Zdaj je pošta v zasebni hiši, v njej pa ne morejo razširiti telefonske centrale in drugih prostorov. Čeprav so v krajevni skupnosti poskušali že na različnih lokacijah, vse kaže, da bodo problem morda uspeli rešiti po sprejetju zakona o denacionalizaciji. • A. Ž. Določen najvišji znesek Kranj - Izvršni svet Skupščine občine Kranj je na seji v sredo določil najvišji znesek sredstev za investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe v krajevnih skupnostih v letu 1992, ki znaša 800.000 tolarjev. Poročali smo že, da je Zbor krajevnih skupnosti pretekli teden sprejel nova merila za dodeljevanje teh sredstev KS in takoj po sprejetju občinskega proračuna je bil razpis za ta sredstva poslan v krajevne skupnosti z rokom 20. april. Največja možna višina je bila sprejeta na predlog Komisije za "delovanje krajevnih skupnosti, pri čemer naj omenimo, da je lani znašala 300.000 takratnih dinarjev. • §. Ž. Le strokovno - Spomladanskega urejanja in čiščenja so se letos predvsem z javnimi deli lotili tudi v krajevni skupnosti Trata v škofjeloški občini. Kar zadeva obrezovanje, obžagovanje in odstranjevanje posušenih vej in dreves pa so letos opravila prepustili stroki. Ta pa se je '"držala" pravila, da je škoda drevo, ki je raslo nekaj desetletij, podreti v nekaj minutah. Na sliki: Morda malce nenavadno izgleda drevo pred novo banko v Frankovem naselju. Vendar, podrli ga bodo še vedno lahko, če "strokovni" poseg ne bo "ustavil umiranja". - A. Ž. Telefonija na območju Radovljice in Bleda Bo PTT podjetju uspelo? Bodo v PTT podjetju Kranj uspeli? Skupaj z občino iščejo možnosti, kako bi poleg centrale v Radovljici zgradili še potrebno omrežje za Bled, Mlino in Bohinjsko Belo, Predtrg in severni del Radovljice ter Lesce. Kranj, 16. aprila - Še ob lanski razširitvi vozliščne telefonske centrale na Bledu, ko so v PTT podjetju Kranj z bodočimi interesenti oziroma naročniki na podlagi prvotne opredelitve oziroma pogodbe iz leta 1990 podpisali pogodbo, da bodo do konca letošnjega leta zagotovili tudi pogoje (omrežje) in vključitev območja Bleda (Bled, Mlino, Rečica in Bohinjska Bela) so načrtovali tudi skorajšnjo razrešitev "sive lise" in problemov na območju Radovljice in Lesc. Medtem ko bodo na blejskem območju (vključno z Bohinjsko Belo) pogodbene obveznosti do bodočih naročnikov z velikimi napori najbrž uspeli izpolniti, pa se časovno vse bolj zatika na območju Radovljice in Lesc. Razlog, da se časovna dinamika upočasnjuje in s tem možnosti, da bi tudi na radovljiškem območju z Lescami razrešili dolgoletni problem, po eni strani vedno slabših telefonskih storitev in telefonskih zvez, po drugi pa tudi slabo pokritost s telefonskimi priključki, je ta trenutek predvsem denar. PTT podjetje Kranj prav zdaj skupaj z občino išče finančne možnosti na podlagi kreditov in nepovratnih vlaganj ter z dodatnim poveča- njem morebitnih novih naročnikov, da Radovljica ob koncu leta dobi novo vozliščno telefonsko centralo in deloma zgrajeno telefonsko omrežje z vključenimi novimi naročniki. Realni izgledi so izgledi, da bo do konca leta Radovljica imela centralo, kar bo za sedanje telefonske naročnike in vzpostavljanje zvez velika kvalitetna pridobitev. Vključenih bo tudi del novih naročnikov, vendar pa bo celotni načrtovani pro- Razstavi pirhov - Sorica, Kranj - Razstavo domačih pirhov v prihodnjih dneh pripravlja Turistično društvo Sorica. V dvorani zadružnega doma v Sorici jo bodo odprli v ponedeljek, 20. aprila, ob 11.30, razstava pa bo odprta dva dni. V Kranju pa bo razstavo prihov letos že tretjič priredilo Društvo upokojencev v Tomšičevi ulici 4. Zamisel za tovrstno prireditev, na kateri izbirajo najlepše pirhe, je pred dvema letoma dal Ivan Petrič. Na prvi razstavi 1990. leta je bilo 37 pirhov, lani že 65, na letošnji pa jih pričakujejo še precej več. Najlepše bodo tudi nagradili. Razstava in ocenjevanje pirhov v prostorih društva bo jutri (sobota) od 16. ure naprej, igral pa bo tudi trio Metoda Praprotnika. Lovska razstava preložena - Tržič - V sporedu aprilskih prireditev v Tržiču smo napovedali razstavo o ekologiji, varstvu narave in lovu, ki naj bi jo odprli 18. aprila dopoldne v Paviljonu NOB v Tržiču. Organizatorji iz Lovske družine Tržič so prireditev prestavili na jesenski čas, zato bo razstava Vinka Ribnikarja v paviljonu na ogled še do 3. maja. • S. S. Gasilski jubileji - Letos bo več gasilskih društev na Gorenjskem slavilo svoje jubileje. 110-letnico obstoja in delovanja bosta letos praznovali Industrijski gasilski društvi Železarna Jesenice in Begunje, 100-letnico gasilsko društvo Kranjska Gora, 90-letnico Ribno pri Bledu, 70-letnico gasilsko društvo Nomenj v Bohinju, 60-letnico gasilsko društvo Javorje v škofjeloški občini, 40-letni-co gasilska društva Podblica, Prebačevo - Hrastje in Industrijsko gasilsko društvo Žaga Tržič, 10-letnico pa Industrijsko gasilsko društvo LIP TO Podnart.« (ip) ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Dežurne trgovine v času velikonočnih praznikov V soboto, 18.4., so vse trgovine odprte po normalnem sobotnem delovnem času. VUiedeljo, 19. 4., so odprte: SP delikatesa Kranj in Market Center Bled od 7. do 11. ure, SP Budinek Kranjska Gora od 8. do 12. ure. V ponedeljek, 20. 4., od 8. do 13. ure odprte naslednje prodajalne: V Kranju - SP Pri Peterčku, SP Huje, SP Planina, SP Delikatesa, SP Oskrba, SP Vodovodni stolp in SP Zlato polje. SP Storžič na Kokrici, SP Kočna Jezersko, SP Naklo, SP Šenčur, SP Cerklje, SP Čirče, NC Drulovka, SP Gorenja Sava, Trgovina Trboje, SP Budinek Kranjska Gora, trgovina Vitranc Kranjska Gora, SP Jelka Tržič, SP Jesenice, SP Zgornje Gorje, Market Center Bled in NC Radovljica. Na dežurni dan bo poleg bogate ponudbe prehrambenega blaga v zalogi tudi svež kruh. Želimo vam vesele velikonočne praznike in se priporočamo! gram najbrž uresničen nekako v prvem poletju prihodnjega leta. Zaradi pričakovanega zamika v tem trenutku že letijo na upočasnjeno dinamiko in negotovost tudi očitki, zakaj je v ospredju Bled z okolico. Odgovor je: ob odločitvi in podpisu pogodbe za opredeljeno razrešitev telefonije na območju Bleda z okolico, je bila po eni strani pogodbena obveznost, da se leto dni po podpisu prve pogodbe sklenejo pogodbe tudi z vsemi novimi naročniki (takratnimi interesenti). Takšen je bil tudi sklep odbora za telefonijo v občini pred dvema letoma. Pa tudi cene PTT storitev so bile potem še lani v prvem polletju takšne, da so zagotavljale tudi opredeljeno dinamiko razširjene reprodukcije oziroma uresničitev načrtov. In to ne le na blejskem, kjer je bil prvi del akcije (centrala) končan, marveč tudi na radovljiškem območju, kjer so že takrat z anketo ugotovili, da je na območju Radovljice 416 interesentov za telefon, na območju Lesc pa 204. Junijska vojna pa je pot*1' marsikaj obrnila na glavo. ^ ne materialom in potrebni tt» nologiji so nekajkrat poskok po drugi strani pa so cene Pl storitev nenehno in vedno bj" zaostajale. In tudi ta hip ne d* segajo razmerij, kakršna so b'1, pred lansko junijsko vojno ot> roma v prvem polletju, zato* v PTT podjetju zdaj predlog odboru za telefonijo v obe'"; predlog, po katerem bi vključitvi digitalne telefon^ centrale v Radovljici najp^J. izgradnjo razvodnega omre*J vključili nove naročnike na močju Predtrga in severrtflr dela Radovljice, v drugi fazir potem območje Lesc, kjer je1' di sorazmerno manj interes^ tov. Seveda pa bo tudi ta pre log uresničljiv, če bodo skup1 z občino uspeli rešiti finaflfl pokritje. Izračun pa bi se ugodneje, če bi odboru za te" fonijo uspela akcija, da bi število sedanjih naročnikov I povečalo. Možnosti z n° centralo v Radovljici za to vs* kakor so. * Ta hip, ugotavljajo v Y* podjetju, je glede želene in mk tovane opredelitve, da bi akc'F na območju Radovljice uspe*1^ sklenili letos, še marsikaj odpf to in nedorečeno. Vendar up'r da bodo kljub dosedanjim in* danjim neugodnim cenovH'_ razmerjem, stroškom in ne"' zadnje razmeroma majhnei* številu novih naročnikov do k0* ca leta uspeli usposobiti cent'* lo in vključiti del naročnikov | njo. Celoten program pa uresničen z delnim zamik"' prihodnje leto.O A. Žalar Upravičeno poslanstvo, dokazana trdnost Kranj, aprila - Konec marca so na rednem letnem občn*' zboru občinske gasilske zveze Kranj delegati iz 40 prostovoljni gasilskih društev in štirih industrijskih ob skoraj stoodstotni u Šunke v testu in ne nazadnje razveselili otroke s pripravlja-"jern pirhov. Naši pirhi so znani povsod. S seboj so jih ponesli jj^>i izseljenci, slikajo in barvajo jih s posebnim veseljem in spolom na dom. Vse do vključno Velikega petka, za katerega velja najhujši P°st> na mizi ne bi smelo biti mesa, le ribe, štruklji, gibanice in P°dobno za glavno jed. j Na Veliko soboto pa je v hiši že praznično razpoloženje. Ko-Sarico z velikonočnimi dobrotami ponesemo k blagoslovu. V hiši Se diši po čistoči in pomladi. Tudi dvorišče je pospravljeno. Po l|h teh opravilih se družina usede k mizi, ponekod je to že v so-°°to, drugod v nedeljo, ko pride družina od prve maše. Gospo-jj*r nareže šunko, gospodinja nariba hren, mlajši pa že lupijo pir- Wka, skuhana ali spečena . Če imamo celo veliko šunko, navadno je to na kmetijah, jo °bro operemo in pristavimo. Pokrita mora biti z vodo. Ko za-re> vodo odlijemo in dolijemo svežo, da bi bila manj slana. 5 do kg težko šunko kuhamo 3 do 4 ure. Vre naj počasi. Ohladi naj v v svoji juhi, tako bo sočna in razsoljena. Ovinka v testu Če imamo veliko celo šunko, jo čez noč denimo v vodo, da Se razsoli. Majhen kos šunke le dvakrat operemo. S krpo jo skrbjo obrišemo, zavijemo v presno testo in počasi pečemo. Če kos *unke tehta 1 kilogram, jo pečemo eno uro. Ohladi se s testom vred. ^esno testo: ^oko umesimo z vodo tako gosto, da se ne prijemlje rok, ko me-s,nio. Soliti ni potrebno. Obdelano testo naj pol ure počiva, da ^a lahko zvaljamo. V razvaljano testo zavijemo Šunko, zlepimo in Nožimo v pekač ter spečemo. Ta šunka je polnega okusa. "Ste za belo sladko ovčko?" sprašuje mali Grega Kuster s Primskovega Z mamico Mojco so prišli na Praznik kruha v Kranj. Svojo stojnico so imeli v sklopu Aktiva kmečkih žena Kranja. Mami Mojca ni kmetica, a silno rada peče. Tudi za druge, če le želijo. Grega in Matej sta bila silno ponosna nanjo. Vsega je napekla: zlato-rumenih mlečnih kit, venčkov s pirhi v sredini, mehkih in okusnih makovk, pletenic s sezamom, črn, ajdov, ržen in pisan kruh, a čez njene ovčke jih ni bilo! Dela je z njimi, to je res, jih je pa lepo pogledati in tudi ugrizniti vanje, če se ti jih ne zdi škoda. Iz biskvitnega testa so spečene in po vrhu potresene s kokosom. Lahko vam pa takale ovčka ostane tudi za Hrenove omake K suhemu mesu gre seveda najbolje hren v omaki, lahko pa "aribamo kar suhega. kjčni hren do 5 v trdo kuhanih jajc, 3 žlice olja, kis, 2 žlici zribanega hre-!>a> sol. V'upljena jajca pretlači in v skledici mešaj. Med mešanjem poča-S| prilivaj olje; dodaj s kisom namočen hren in sol. Vse sestavine %rajo biti enake temperature, sicer splava olje na vrh. Mešaj V4i 7 minut in postrezi ohlajeno. Petanov hren I spenjene smetane, žlica zribanega hrena, sok pol limone, ?°žev vrh soli. pokapaj z limoninim sokom, potresi ga s soljo, razmešaj in ^ešaj med smetano. Postrezi močno ohlajenega v omačnici. kbolčni hren kisla jabolka, I 1/2 dl kisa, 2 žlici zribanega hrena, do 2 žlici Jadkorja, drobec soli. ^Zredči kis z vodo, primešaj hren in nastrgaj vanj olupljena ja-°'ka. Dodaj sladkor, sol in dobro premešaj. IKHNK "> IkOOVt-N • V zalogi TV Samsung, ekran 51 cm, teletekst, ugodna cena in velika izbira videorekorjev, daljinskih telefonov Panasonic ter HI-FI komponent Technich TUDI NA KREDIT! SE PRIPOROČAMO! Obiščite nas vsak dan od 10. do 12. ure in od 15.30 do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure Na Mohorjevem klancu, Vodopivčeva 17 v Kranju tel.: 064/214-788 spomin in se je lotite šele čez leto dni. Le na zobe pazite tedaj... Pirhi malo drugače Saj jih boste naredili, kajne. Najbolj enostavno jih je obarvati z barvo iz vrečke, najlepši pa so obarvani s čebulnimi listi. Saj veste kako gre: naberemo cvetove trobentic, deteljico, drobne liste raznih korenov, pritisnemo na lupino surovega jajca, pazimo, da niso robovi listov ali cvetov spodviti, potegnemo čez elastično nogavico, na dnu jajca nogavico trdno zvežemo, odrežemo in jajce položimo v posodo, kamor smo dali obilico suhih čebulnih listov. Ko naredimo toliko pirhov, kot smo pač želeli, zalijemo jajca in liste s hladno vodo, ki naj pokrije vsa jajca, da se bodo povsem obarvala. Pristavimo na štedilnik, da počasi zavrejoo, mirno naj vrejo dobre četrt ure, potem jih pustimo, da se jajca ohladijo kar v čebulnem listju. Jajca potem očistimo in namažemo s koščkom slanine, da se posvetijo in jih zložimo na krožnik, v košarico. Če pa imate le malo roke za risanje, se lotite pirhov drugače: z mehkimi kemičnimi svinčniki ali s tanjšimi čopiči in vodenimi barvicami. Dovolj je, da imate rdečo in modro barvo in vodo za redčenje. Narišite obraz, to je nos, oči in usta. Za lička uporabite malo bolj razredčeno rdečo barvo. Rišemo na že kuhana jajca. Ko se barve posušijo, jih položimo v karton za jajca in okrasimo z zelenjem - z listi in cvetovi trobentic in drugimi zanimivimi pomladnimi listi in cvetovi. Na mizi bomo tako dobili nenavadno, a prijetno ikebano. Namesto zelenja in cvetov lahko poslikana jajca opremimo z modnimi papirnatimi klobuki, z zlato kroni-co, s hipijevskim trakom.... Naj spregovori domišljija! VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ \ KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 19 VABI K VPISU PREDŠOLSKIH OTROK ZA NOVO ŠOLSKO LETO (1.9. 1992) v oddelke: 1. JASLI (od 12. do 24. meseca) (dopoldne ali popoldne) 2. VRTEC (od 2. do 7. leta) (dopoldne ali popoldne) 3. KRAJŠI PROGRAMI VZGOJE (od 3. do 7. leta) Obrazec za vpis in vse informacije v zvezi s sprejemom dobite v PEDAGOŠKI SLUŽBI WZ KRANJ - vrtec NAJDIHOJ-CA, Nikole Tesla 4 (tel. 324-769 ali 325-696). Želje staršev za vpis otroka v določen vrtec bomo lahko upoštevali do 1.6. 1992, zato prosimo, da z vpisom pohitite. Vsako drugo soboto med 9.20 in 9.50 uro bo na Radiu Kranj gost po izbiri radijskih poslušalcev ter bralcev Gorenjskega glasa. Najpopularnejšo Gorenjko oziroma najbolj priljubljenega Gorenjca pomagate izbrati tako, da na kupon vpišete svoj predlog ter ga na dopisnici pošljete na RADIO KRANJ. Izmed prispelih predlogov bo v vsaki oddaji izžrebanih nekaj nagrad. In koga predlagati? Kogarkoli, ki si iz gospodarstva, kulture, športa, podjetništva, politike itd. po Vašem mnenju zaslužijo klepet ob kavi kot popularni GORENJEC/GORENJKA. Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: Pošilja: Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. RADICM Q I J C i"! ISTEREOJ GLAS DROGA PORTOROŽ SOBOTA, 18. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.25 8.35 8.35 8.55 9.10 11.05 12.00 12.05 14.00 14.25 14.30 15.20 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.30 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 22.00 22.05 22.55 23.20 23.23 23.25 3.00 3.20 Video strani Izbor Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Struna Klub klobuk Zgodbe Iz školjke Poročila Tok, tok, ponovitev Alf, ponovitev ameriške nanizanke EP, Video strani Večerni gost: prof. dr. Jože Toporišič, ponovitev Video strani Napovednik Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Podzemna skrivnost, švedski film Velika noč v obredni simboliki Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip EPP Show Rudija Carrella EPP Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Anno Domini, ameriška nadaljevanka Finnegan, začni znova, ameriški film Nočne ure, ameriški varietej-ski program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.30 Video strani 11.40 Sova, ponovitev, Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka, Anno Domini, ameriška nadaljevanka 13.00 SP v gimnastiki, posnetek iz Pariza 14.55 Pariz: SP v gimnastiki, prenos 17.00 Postojna: Košarka (M), Postojna Smelt Olimpija, vključitev v prenos 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Video-meh 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Mesija, ameriški film 22.50 Umetniški eksperimentalni program; Moški, ženske: O sreči (vodi Manca Košir) 23.50 SP v gimnastiki, posnetek iz Pariza 0.35 Yutel, eksperimentalni programi 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poroči la 8.35 TV koledar 8.45 Horoskop 9.05 Holi, dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Pustolovščine medvedka Puja 12.00 Poročila 12.05 Dokumentar-no-glasbena oddaja 12.50 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Zabavni spored 15.30 Hrvaška knjiga 16.00 Poročila 16.25 Poročila v angleščini 16.30 Zabavni program 17.40 Trpljenje odrešenika 19.10 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Vi in vaš video 21.05 Glasba 21.30 Dnevnik 22.00 Hrvaško nogometno prvenstvo 23.00 TV teden 23.30 Glasba 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 12.55 Video strani 13.05 TV Koledar 13.15 Kralji reke 14.05 Zlatko in detektivi 14.50 Finale SP v gimnastiki 17.00 Glasba, risanka 18.05 Turbo limach show 19.30 Dnevnik 20.10 Klasiki oblikovanja, dokumentarna serija 20.35 Šansoni 21.10 Pri Hux-tablovih, ameriška humoristična nanizanka 21.40 Vlak sirot, ameriški film 0.00 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.45 Hit DEPO 3.15 Vi deo strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 Hollywoodski vohljač, ameriški barvni film 12.05 A Shop 19.00 Kanalizator shovv 19.20 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Intervju 21.00 Vihre vojne, ameriška nada- SLOVENIJA 1 0.40 FINNEGAN, ZAČNI ZNOVA ameriški barvni film, 1985; glavne vloge: Mary Tvler Moorte, Robert Preston, Svlvia Sid-ney... Junaka filma sta starajoči se novinar, ki mu žena občasno zapada v hude depresije, in ovdovela učiteljica, ki ima afero z mlajšim poročenim moškim. Glavna junaka se nekega dne srečata na avtobu- Ijevanka 22.00 Velikonočni turnir v golfu 22.30 Videogram 23.45 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 11.00 Klic divjine, ameriški film 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Pikica in Tonček, nemški film 14.50 Verski praz niki 15.00 Jaz in ti, otroški program 16.00 Otroški VVurlizter 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Lassie 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Z dušo in telesom 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Musikantenstadl 22.10 Zlata dekleta 22.35 Odvetnica, ameriški film 0.15 Čas v sliki 0.15 Poljub tujcev, ameriški film 1.45 Poročila/Ex Libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.50 Leksikon umetnikov 12.55 Somrak bogov 14.05 Operni vodič 14.35 Gradovi - Alhambra 15.25 1000 mojstrovin 15.35 Čudežni svet travnika l. RADIO ZIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 - Prenos dne-vno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00-19.00 - Razvedril no popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP - 17.00 - Športne novice - 18.00 - Novice - osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Velike ideje malih glav - 15.00 - Regionalna poročila 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi 16.50 -Koristne informacije - 17.00 - Glas bena lestvica 333 - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Pot do luči (verska oddaja) 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice. EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP 18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.05 9.30 - Raglja 10.00 12.00 Kulturna panorama - 12.05 - Na današnji dan - 13.00 - Danes do 13 ih -14.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 - Radijski dnevnik 20.00 - Radio na obisku - 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Kratka radijska igra - 23.05 - Literarni nokturno -23.15-5.00 - Nočni program - KINO 18. aprila CENTER amer pust film KAPITAN KLJUKA ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIĆ amer. srhlj. kom. IZGUBUENI FANTJE ob 16. uri, nem. trda erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. film JFK bo 16.45 in 20. uri DUPLICA amer. gangst. drama BIL LY BATHGATE ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. VIKEND Z BERNIE JEM ob 21. uri DOVJE amer. kom. LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 19.30 uri RADOVLJICA amer. pust. film ROCKETEER ob 20. uri BLED amer. kom. KRES NIČEVOSTI ob 20. uri BOHINJ amer. pust. film PLANINE MESECA ob 20. uri HUMOR NEDELJA, 19. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8 45 8.55 10.00 10.00 10.50 11.20 11.50 12.30 12.35 13.05 13.35 13.45 14.10 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.50 19.05 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.45 22.48 22.50 0.25 Video strani Ptuj: Velikonočna maša, prenos Program za otroke, ponovitev Živ žav Ebu drame za otroke: Uršine ljubezni Folklorna skupina Emona iz Ljubljane: Slovenski ljudski plesi EP, Video strani Poročila Ljudje in zemlja Videomeh, ponovitev 67 oddaje Video strani Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije Kramer proti Kramerju, ameriški film, ponovitev Napovednik Kapitan James Cook. angleška nadaljevanka EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik čarobni trenutki, angleški film TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Festivali Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija TV Dnevnik, Vreme, šport Napovednik EP, Video strani Sova Ameriške video smešnice, 1. oddaja ameriškega varietej-skega programa Anno Domini, ameriška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.10 Video strani 13.20 Sova, ponovitev: Murphy Brovvn, ameriška nanizanka, Anno Domini, ameriška nadaljevanka 14.45 Napovednik 14.50 Nedeljsko športno popoldne 14.50 Pariz: SP v gimnastiki, prenos 17.00 Stuttgart: EP v namiznem tenisu 17.30 Pariz: SP v gimnastiki 18.10 Ljubljana: DP v rokometu (M): Kolinska Slovan - Pivovarna Laško Celje, prenos 19.30 Velikonočni koncert: J. S. Bach: Velika ma ša v H-molu, prenos iz Slovenske filharmonije 21.55 Galaktična odi seja, japonska dokumentarna serija 22.55 Dekalog, poljska nanizanka 23.50 Športni pregled 0.20 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Horoskop 8.55 Rafael, 1. del igrano-dokumentar-nega filma 9.55 Poročila 10.00 Velikonočna maša, prenos iz splitske katedrale 11.20 Velika noč v Ameriki 11.50 Poročila 11.55 Urbi et Orbi, prenos iz Rima 12.30 Mir in dobrota 13.00 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 14.00 Poročila 14.10 Peter in čudežno jajce, risani film 14.35 Mikser M 15.15 Zgodba o lisici 15.30 V nedeljo 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Mesija, italijanski barvni film 19.20 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.00 Velikonočna sveča 21.00 Sedma noč 22.30 TV dnevnik 22.55 Šport 23.10 Velikonočni koncert 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 14.10 Video strani 14.20 TV koledar 14.30 športni pregled 14.50 Pariz: SP v gimnastiki 18.00 EP v namiznem tenisu 19.30 Dnevnik 20.10 Ša-rada, ameriški barvni film 22.06 Pakistan, dežela in ljudje 22.40 Hitlerjev dnevnik 23.40 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 0.05 Hollywoodski spomini 0.56 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 11.36 Video grom 19.00 Pa ramix 20.00 Tropska vročica, 5/22 del ameriške nanizanke 21.06 In- SLOVENIJA 1 17.10 ROMANCA: ČAROBNI TRENUTKI britanski barvni film, 1988; glavne vloge: John Shea, Jenny Seagrove, Paul Freeman... Mlada in častihlepna Melanie James je odločena postati pro-ducentka. To ji tudi uspe, vendar se pri tem zaljubi v čarovnika, njen ljubosumni šef pa je brez boja ni pripravljen prepustiti drugemu. tervju 21.30 Velikonočni turnir v golfu 22.00 Avtošola, ameriški barvni film TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 13.00 čas v sliki 13.10 Kralj kraljev, ameriški film 15.45 Pot do odrešitve 16.00 Jaz in ti, otroški program: Dekle iz mesta 16.50 Mini čas v sliki 17.00 X-large 17.40 Felipe in modre oči 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Ministranti, ameriški film 21.40 šalom 21.45 Španski sen 22.30 Car men, italijansko-francoski operni film 0.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zajček dolgoušček 9.30 Očarljiva Jeannie 10.15 Ječanje vetra, ameriški dokumentarni film 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Somrak bogov 14.55 Športno popoldne 18.00 Cas v sliki 18.30 Hooperman 19.30 Čas v sliki 19.50 Vem, da moj odre-šitelj živi 20.15 James Bond 007-octopussy 22.30 Zakon v Los Ange-lesu 23.20 Sunimo kar celo banko, ameriški film 0.40 Čas v sliki l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - športne novice - 10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP 12.30 - Če stitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHi - vmes kulturni kažipot - prometni servis - pregled slov časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci I - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 9.20 - Za ljubitelje klasike -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 - Brezplačni mali oglasi - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.20 - Dobrodošli med praznovalci - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - športna oddaja - 18.00 - Regionalna poročila - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 - Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 16.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO SLOVENIJA l 6.00-8.00 - Jutranji program - 8.06 • Radijska igra za otroke - 9.06 -Pomnjenja -10.06 - Prizma optimizma -11.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.10 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -1320 - Za naše kmetovalce -16.30 -Dogodki in odmevi -16.00 - Lojtrca domačih - 18.00 - Nedeljska reportaža - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - V nedeljo zvečer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.06 - Literarni nokturno - 23.16-4.00 - Nočni program KINO 19. aprila CENTER amer. pust. film KAPITAN KLJUKA ob 16. in 18.30 uri, prem. amer. filma JFK ob 21. uri STORŽIČ amer. srhlj. kom. IZGUBLJENI FANTJE ob 16. uri, nem. trda erot KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. film JFK ob 16. in 19.15 uri DUPLICA amer. kom. VIKEND Z BERNIEJEM ob 17. in 21. uri, amer. gangst. drama BILLY BATHGATE ob 19. ori TRŽIČ amer. kom. LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. fant. kom. KRALJEVI RIBIČ ob 18. uri, amer. kom. KRES NIČEVOSTI ob 20. uri BLED amer. pust. film PLANINE MESECA ob 18. uri, amer. grozlj. NAPADALEC ob 20. uri BOHINJ amer. drama JAKOBOVA LESTEV ob 20. uri Če dolgo žagaš, pade tudi najdebelejši hrast! Ob tem, da se že nekaj časa vztrajno »dviguje« določen del slovenske populacije, ki vehementno trdi, da so vsi tisti novinarji, ki pišejo, da je na teh meridianih revščina in lakota, navadni provokatorji, če ne že gnusobe, je moja kurja pamet začela počasi verjeti, da lakote in revščine res ni. Se posebej, ker je zadnjič nekdo izrecno omenil,*da tudi v primeru, če bi lahkota bila, ne bi smeli pisati o teh nevšečnih zadevah, ker »kaj si bo pa svet o nas mislil!« Kakšno fino olajšanje! Ne samo svet, ki nas permanentno gleda, ker drugega dela tako ali tako nima, ampak tudi kakšni Marsovci zijajo na to fliko zemeljske oble in si vijejo roke v obupu, kaj piše slovensko časopisje! Mediji, še posebej tisti, ki se niso pravočasno znebili vseh zloglasnih boljše-viških pisunov, pišejo o nečem, česar sploh ni?!? Ce takole s kakšne galaksije gledaš na sončno stran Alp, vidiš same zadovoljne, site in rejene dedce in »zrihtane mične gospodične in urejene gospe, ki švigajo gor in dol, brzijo od trgovine do trgovine in iz mesnic vlačijo na kilograme teletine in prvovrstne govedine! Tisti, ki brskajo po smetnjakih, pa so tako ali tako marginalna, obrobna družbena skupina, ki dela sramoto vsem družbenim sistemom in vsem vladam tega sveta! Aiping Wang: TEMA TEDNA Obilje Saj konec koncev niti ni pomembno, da so se nekateri časopisi zagrizli v to, da na vsak način hočejo bralstvu dopovedati, da je narod obubožan -važno je, da v resnici ni reven in da mu standard sploh ne pada! To Marsovci vidijo kristalno jasno in to tudi pri nas vidi vsak, ki ni slep in hudoben do naše vlade, ki si na žive in mrtve prizadeva, da bi nam bilo ja vsak dan lepše in da bi bili iz ure v uro bogatejši. Če vzamemo za merilo revščine socialne skice našega Pre-žihovega Voranca, danes res živimo v blagostanju! In to v kakšnem! V naših šolah ni otročičkov, ki bi hodili v coklah in raztrganih »reklčkih«! Tudi jajčka za večerjo ne dobijo le najbolj pridni prvorojenci, ampak zdaj, ko so pred veliko nočjo po 6 tolarjev, se lahko z jajci masti kar cela družina! Ali imate televizor ali ne! Zapečaten?! In kaj potem, če ste ga morali zapečatiti! Si vsaj oči ne boste kvarili in ni vam treba gledati raznih omizij in vse tiste komedije političnih zmešnjav in burk, ki jih uprizarjajo stranke in politični prvaki v Ljubljani! Ce te zadeve gledate iz pravilne, ne pa boljševiško demagoške perspektive, živimo pravzaprav kot ptički na veji, saj nam nič ne manjka! Kaj zato, če število brezposelnih divja v astronomske višave in da ne vidijo nobene perspektive: zategnejo naj pas! Saj ni treba, da dirkajo po socialnih in zganjajo celega hudiča, da ne morejo plačevati položnic za vodo in elektriko! Če smo se odločili za evropske cene, smo se pač odločili - na evropske plače pa bomo malček počakali. Saj smo kot razvajeni otroci: vse bi radi naenkrat in v obilnih količinah! Naša vlada ravna modro: dozirati po kapljicah, da se narod ne preobje od vsega dobrega in obilnega! Kar poglejte prakso, ki jo uveljavlja pri upokojencih: morajo biti jako zadovoljni, da so pred veliko nočjo dobili tisto povišico! Nekateri zgagarji med upokojenci sicer nenehno pravijo, da jim je oblast vzela že najmanj dva penziona, kar so zelo destruktivne debate in gola natolcevanja. Pred Veliko nočjo jih je taista oblast razveselila s tistimi tolarčki, da so morali kar gor skakati od čistega veselja. Poštarji, ki so te enormne zneske morali osebno dostavljati slehernemu penzionerju, so*1' cer zelo kleli in se pridusalitl tisti ficki povišice sploh tfl vredni pota in da so nakazni" zanesljivo več stale kot znes^ napisani na njih, ampak to je' in zgolj gola poštarska obstM Cija- M In tudi se ni nobene potre"1 primerjati z zahodnoevropski"1 standardom. Kaj zato, če zmorete vsako leto na morje a1 na dopust v Ameriko - bodo f Američani prišli k nam in to obilnih količinah! Tako se W sliši, ko se podpisujejo velep^ godbe o dobavi kontingent^ ameriških dopustnikov. Da I je dočakati dan, ko bodo *■ riški turisti trumoma » »osvaJf li« Slovenijo! V življenju mir bilo na teh tleh videti le ncM primerkov turistov iz Amerik'' vsi so noč in dan le čemeli f šanki ekskluzivne blejske v,|( in to je bilo tudi vse! Ampak - če v Ljubljani p1* vijo, da bodo ameriški turis1! prišli, bodo pač prišli! Od z«3 naprej v vse verjamem, kajr kakšna zdrava skepsa z m°J strani vam, dragi bralci in bra1' ke, lahko samo škoduje in va1* ruši psihično ravnotežje in fl1*' terialno trdnost. Verjamem," našim ministrom in stranka"1 ne gre za oblast... verjamem.'' ste vsi siti in srečni. In kot ta*1 lahko kdaj pogledate gor V Ijj bo in veselo pomahate Marso*' cem, da si tudi približno ne W do upali pomisliti, da vam f kaj hudega... •D.Sedej Samo moji pacienti so lahko moji sodniki Ogromno tiskarskega črnila je bilo prelitega zadnje dni po slovenskem časopisju okrog nenavadnega kitajskega zdravljenja v kinu Šiška v Ljubljani. Dva mlada človeka s sladkorno boleznijo, ki sta močno zmanjšala svoje dnevne doze insulina, sta morala iskati nujno pomoč v kliničnem centru, dve in pol leti star fantek je umrl. Dogodka, ki sta proti kitajski zdravilki Aiping Wang sprožila celo tožbo Ministrstva za zdravstvo. Kdo ie kriv? Aiping Wang je preteklo soboto sklicala novinarsko konferenco, kjer je pojasnila primer obeh mladih sladkornih bolnikov: prehitro sta zmanjšala dozo insulina, kar za 80 odstotkov. Zdaj jemljeta še polovično dozo predpisanega insulina, redno hodita na tret-maje in se dobro počutita. In kaj je z otrokom? Zanj Aiping Wang ne ve nič. Nihče je o tem ni obvestil, niti starša, kar bi človek najprej pričakoval. Vse je izvedela le iz dnevnega časopisja, ne ve niti, kakšno bolezen je deček imel. Za trenutek te take stvari zmedejo, čeprav vsaj do neke mere poznaš ta tisočletja star kitajski način zdravljenja s pozitivno energijo. Novinarje zanima vse, od Aiping Wang zahtevajo konkretne odgovore. Nič čudnega, med ljudmi vlada razburjenje. Da ljudje plačujejo za tako zdravljenje, ki ga nikjer ni videti, tako visoko ceno: 13 mark za en tretman in tisti, ki so hudi bolniki, kot so bolniki z rakom, in jim Aiping priporoča dvojni tretman navsezgodaj zjutraj, morajo oddati dva kupončka, torej 26 mark hkrati. In nihče ne more razumeti, da so ljudje voljni plačati, da se počutijo dobro in da bolezen izginja.. Kot že ničkolikokrat prej svojim pacientom zrecitira tudi novinarjem, da je njeno zdravljenje čisto nekaj posebnega, ne klasični qi gung, kakršnega so vajeni na Kitajskem; njen način zdravi kompletno telo in duha. S stalnimi predavanji o zdravem načinu življenja, o očiščevanju telesa in duha, o pridobivanju čiste, pozitivne energije, s posredovanjem svojih življenjskih izkušenj nas hoče prevzgojiti, dati telesu dobre funkcije. Ne le qi gung, ki požene funkcije telesa, odžene bolezen, tudi mišljenje je treba spremeniti. Zato na slehernem tretmanu govori, da če bo človek le sprejemal energijo, ne obvladoval pa tudi občutkov, ne bo ozdravel. Močno pozitivno energijo pa dobi le tisti, ki ji tesno sledi, ki ujame pravo pozicijo, se ji prav odpre. "Cena mojega tretmana je 13 mark. Vsak pozna to ceno. Za- kaj ljudje prihajajo, če se jim zdi drago? Vprašajte jih! Zato, ker vedo, da je to kvaliteta. 11,5 mesecev sem že tu, od 21. maja preveč insulina. Jaz ju povsem razumem, dobro sta se počutila in zato sta se tako odločila. Žleza slinavka je pri njiju zače- funkcijo, da v telesu spet nijH ne ravnovesje. Pozitivna ene gija porine negativno iz teles'; Tako je močna ta poziti' energija, da ozdravi tudi tis' ki so zasvojeni od marnih I več: odkrila nam je, da je njenimi pacienti bolnik z a' som (vsaj za enega ve, ker j11 to zaupal) in danes, po osfl1' mesecih je zdrav. Sicer pa I preveč primerov, da bi jih 'a ko vse našteli. . , Gospa Aiping Wang ostaj* Ljubljani in zdravi nap1?! Vsak dan se kinodvorana * . ški napolni skoraj do zadnjc£ kotička. Ljudi, ki čutijo v I ozdravljenje, ne zmoti no^[ časopisni članek, naperjen Pf ti njej. Saj novinarji ne morejo r»v meti, ker ne prihajajo sem- .. bi prihajali, bi vedeli, bi ču"^ Največje dokazno gradivo, d* tu dogaja nekaj dobrega, jf..t polna dvorana. To ni ekshib'(. ja, to je zdravljenje! In kar *e ^ če tožbe: samo moji pacienti" lahko moji sodniki! Kitajska zdravilka Aip'J Wang bo ostala v Ljubljani konca maja. Konec aprila I začela tudi s šolo njenega I gunga, da svoje paciente nai* kako naj ravnajo, ko nje nc tu. Potem bo šla. Najprej čil' lani. Nisem vzela denarja in šla. Sprva sem predvidevala, da bom Sla iz Slovenije konec februarja, vendar sem sklenila podaljšati, ker vem, da me pacienti še rabijo. Bolezni se zdravijo, veliko hudih bolezni je že ozdravljenih, a morajo se stabilizirati. Vedite, da je tu polno hudih bolnikov, kajti k meni prihajajo ljudje, ki sem jim zadnje upanje. Denar ni ukraden. Svetujem jim, naj opustijo zdravila, vendar počasi, po občutku. In opozarjam jih tudi ves čas na reakcije, ki bodo sledile. Včasih bodo silno hude, vendar ne obupati. Reakcij naj bodo samo veseli, kajti to pomeni, da se telo resnično zdravi. Fant in dekle s sladkorno boleznijo sta prehitro opustila njala spet oživljati in funkcionirati, vendar ni bila še stabilizirana. Zato je potreben čas, meseci in meseci, tudi leta tret-majev. So pa spet drugi, ki so opustili zdravila v trenutku. Neka žena je pustila 27 vrst zdravil hkrati. Hude reakcije je imela, prizna, toda danes se dobro počuti. Vse je mogoče in vse je nemogoče. Vse je odvisno od samega pacienta.« Naj dvignejo roke tisti, ki so opustili zdravila, je pozvala množico pacientov, ki je sledila razgovoru z novinarji. Dvignilo se je vsaj sto rok... In Aiping Wang znova poudarja, da njen tretman ni nevaren, da le pomaga organom telesa, da spet opravljajo svojo normalno mov na Kitajsko, da si spO' Nagarala se je. Skoraj leto 1 zdravi vsak dan. Ni svetka. petka. Zjutraj ob 5.30 dobi I ve paciente, zadnje izpusti l\ čer okrog devetih, desetih. ,.t bi tu ne bilo posebne enerj&'l ne bi zdržala. Nihče ne bi * |(. žal takšne obremenitve. Za 1 moraš imeti posebne spo*0! nosti. Ona jih ima in Ljublja j ima posebno srečo, da je |j Ne le na ljudi, ki prihajaj^ njej, njena pozitivna enerž, vpliva tudi na okolico, v kat^ se zdravljenje dogaja, na sff no, v kateri živijo njeni PaC .| ti. Ona, pravi zase, da je n^J bolj srečen človek na sv* kajti njeno delo rodi sad" ; vsak dan ji pacienti vračajo^ zitivno energijo s svojimi P' tivnimi odgovori o dobrem t, čutju, dajejo ji jo njihovi z* voljni obrazi. • D. Dolenc DOBRODOŠLI WILLKOMMEN DOBRODOŠLI WILLKOMMEN Optik Brandstatter V CELOVCU V CENTRU - PERNHARTGASSE 6 TEL.: 9943-463-55325 ^^k%T H HCSSILOR eSSILOR iSW«ROVSKI OČALA KONTAKTNE LEČE INSTRUMENTI BOUE VIDITE IN TUDI BOUE IZGLEDATE ČASI, V KATERIH JE BIL ČLOVEK ZARADI MOČNE SLABOVIDNOSTI MARSIČESA PRIKRAJŠAN, SO PRETEKLOST. KONTAKTNE LEČE OMOGOČIJO PRAKTIČNO NEVIDNO KOREKTURO OČESNE NAPAKE CELO PRI ŠPORTU. MEHKE KONTAKTNE LEČE VAS NE UTESNJUJEJO KOT NAPRIMER OČALA, NE OVIRAJO, TUDI SE NE MOREJO V OČESU ZDROBITI. KONČNO SE VAM NI TREBA ZA DEBELIMI STEKLI OČAL NIČ VEČ SKRIVATI. S KONTAKTNIMI LEČAMI OBDRŽITE VAŠ NARAVNI VIDEZ TUDI PRI MOČNI SLABOVIDNOSTI. FIT 40 od ESSILOR - LAHKO IN TANKO STEKLO ZA OČALA FIT 40 JE POPOLNOMA NOV STEKLENI MATERIAL. OMOGOČA IZDELAVO OČALNIH STEKEL, KI SO 30 - 40 % TANJŠA. POLEG TEGA NUDI FIT 40 TUDI IZREDNO OPTIČNO KVALITETO. POSEBNO NIZKA IZGUBA BARV JE VELIKA PREDNOST V PRIMERJAVI Z DRUGIMI MATERIALI ZA DEBELEJŠA STEKLA OČAL. BARVNI OBRISI NA MEJAH DVEH ZELO RAZLIČNIH BARV SO S FIT 40 VELIKO MANJŠI. ROSENTALERSTR. 110 REIFEN PETER KGM SMER BELJAK co cr LiJ _J < h-~Z UJ co O cr SEMPERIT ® SUDRING 1 SMER GRADEC SMER LJUBELJ TEL INFOR.: 9943-463-230880 ■ VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE GUM VSEH VRST, ZNAMK IN DIMENZIJ SPECIALIST ZA: • ŠIROKE GUME • ALUMINIJASTA PLATIŠČA • OFF ROAD K PRAVEMU SPECIALISTU ZA AVTOMOBILSKO OBUTEV Reifen Seme« Celovec - V mestu je kar precej servisov za prodajo in menjavo gum. Tokrat vam predstavljamo firmo REIFEN PETER. Poleg bogate izbire gum in platišč najbolj znanih proizvajalcev, vam gume tudi računalniško centrirajo. Seveda vas čaka postrežba v slovenskem jeziku, kar ni naključje, saj se lastnik piše Peteln, to pa je tudi znak firme. Najdete jo na Rosentalerstrasse na levi strani v smeri proti centru, tik ob cesti. CELOVEC KLAGENFURT Za ljubitelje lepih stavb, arkad, stopnišč je sprehod po Celovcu vsekakor doživetje. Okrog 50 romantičnih arkadnih dvorišč, sijajne baročne fasade, poslopja s posebnimi renesančnimi oblikami, mojstrovine italijanske gradbene umetnosti, vse to daje 800 let staremu mestu še poseben čar. Obiskovalca ne čaka mrtvo muzejsko mesto. Staro mestno jedro je zelo živahno, polno kavarn in boutiquov po dvoriščih. Zgodovinske pasaže poživljajo izložbe in trgovine. Z izjemnim posluhom so restavrirali že skoraj vse, kar je v Celovcu zgodovinsko vrednega in o tem izdali posebno knjigo. Iz nje vam predstavljamo primer obnovitve enega od ambientov. POSOJILNICA BANK ZVEZA BANK Spoštovane Gorenjke in Gorenjci! Dobro počutje, sprostitev, na vsakem koraku nekaj privlačnega to je Celovec - Klagenfurt, mesto, s katerim človek rad sklene prijateljstvo. Spoznajte se z njim. V imenu mestne uprave Celovca vas prisrčno vabim, da nas obiščete in vam hkrati želim vesele velikonočne praznike. vaš Dr. Dieter Jandl (mestni svetnik) baufflax DOBRO JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. 40000 različnih izdelkov pod eno streho • orodje t sanitarna oprema • električni proizvodi t gradbeni material i ploščice • tapete • barve • vrata in okna t les • vrtno pohištvo BAUMAX - CELOVEC Gerbervveg 45 - Sudring Veselimo se vašega obiska! CELOVEC ttandll Bahnhofstr. 20 [Tel. 9943-463-511566. NOVO: SWATCH TELEFONI m veliko novosti iz pisarniške j tehnike in telekomunikacije MM. AUTOHAUS SUDRING /g Aspernig CEUOVEC, SUDRING 332, Tel.: 9943-463-37238 OPEL VECTRA že od neto ATS 140.000.- • VELIKC SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME • HITER IN TEHNIČNO BREZHIBEN SERVIS CELOVEC-CENTER, ALTER PLATZ 25, tel. 9943-463-512176 LACOSTE JUST DO IT. (SHLEUiH) PO STOPINJAH HABSBURŽANOV . Letošnje geslo asvstrijske tu-^stične ponudbe je med drugim Avstrija - dežela monarhij. V °kviru tega so tudi v Celovcu ^snovali vrsto prireditev, ki se °odo pod skupnim naslovom po sledeh Habsburžanov odvi-la|e vse poletje. Natisnjene so v posebnem Programu, kjer so predstavljene mestne znamenitosti podane s Habsburžani. Opozar-larno vas tudi na razstavo Mari-,a Ana in njen čas v Evropski - Europahaus. Julija in avgusta bo vsak dan 'udi voden ogled mesta na te- Po sledeh Habsburžanov v Celovcu. Zbirališče bo ob 10. pred magistratom na Novem ,r9u. Podroben natisnjen prodam si ob priložnosti vzemite v cestnem turističnem uradu ali kakšni turistični poslovalnici. Za večino prireditev ne bo vstopnice. CELOVEC NEUER PLATZ SCHUHHAUS GROHAR ČE MORA BITI TUDI MODA V REDU KROPFITSCH PRI HONDI št. 1 HONDA CMC, model '92 že od eksport ATS 119.900, - CELOVEC, ROSENTALERSTR. 147 Tel.: 9943-463-22344 • TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH MODELOV • SERVIS IN POPRAVILA • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • LEASING ZA FIRME • KREDIT Z AVSTRIJSKO PRIČO EKSPORTNE CENE Celovec-tudi mesto sporta in rekreacije Po pravkar končanem svetovnem hokejskem Prvenstvu skupine B v Celovcu med drugimi priselitvami že pripravljajo tradicionalni, tudi v Složniji znan LJUDSKI TEK OKOLI STAREGA CE-^VCA. Letošnji tek, že trinajsti po vrsti, bo v *°boto, 30. maja 1992. Start bo ob 18.45 za tek ^4,2 km in ob 19.30 za tek na 5,4 km progi na °bičajnem mestu na Novem trgu pri zmaju. Pri-'avnine ni. Prijavite se lahko tudi s spodaj obja-'jeno prijavnico, ki jo lahko oddate v upravi Goriškega glasa na Bleivveisovi 16 v Kranju. 'zmed udeležencev bodo izžrebali nekoga, ki Se bo domov odpeljal v reanultu clio, prvouvršče-ni Pa bodo seveda prejeli pokale in priznanja. Vsi Uc)eleženci po vrnitvi štartnih številk prejmejo ^Pominsko kolajno, če bo dovolj prijavljencev, "orno zanje v Gorenjskem glasu organizirali avto-Dusni prevoz. 13. LJUDSKI TEK ŠPORTNI REFERAT DEŽELNEGA GLAVNEGA MESTA KLAGENFURT CELOVŠKA ATLETSKA DRUŠTVA IN BanlvVUistria RAZPIS OKOLI STAREGA MESTA KLAGENFURT rne rne PRIJAVNICA za udeležbo na 13. ljudskem teku v Celovcu in priimek .................................................................................................................. roj.Iet0 •n priimek .......................................................................................................................roj. leto in priimek .......................................................................................................................roj. leto in priimek ........................................................................................................................roj leto in priimek ......................................................................................................................roj. leto r°sirno, da pišete z velikimi tiskanimi črkami! j^iim avtobusni prevoz ena bo minimalna) DA NE DENZEL KLAGENFURT CELOVEC, ST. VEITER STRASSE 209, tel. 9943-463-43200-0 VOLVO A MITSUBISHI ■ NAJVEČJI KOROŠKI ZASTOPNIK ZA MITSUBISHI IN VOLVO ■ VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV ■ VELIKA IZBIRA DODATNE OPREME ■ MEHANIČNA IN KAR0SERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO CELOVEC KLAGENFURT KAKO JE V CELOVCU S PARKIRANJEM Kot v vseh večjih krajih in mestih, je tudi v Celovcu težko najti prosti parkirni prostor. Mestne oblasti na več načinov skušajo obvladovati red na območju ožjega središča mesta, kjer je pomanjkanje prostorov največje. Posebej vas opozarjamo na površine in zasebne parkirne prostore, kjer je znak z narisanim "pajkom". S teh površin in seveda, kjer je s parkira- njem oviran promet, vozilo zelo hitro odpeljejo, še posebno hitro od nedavnega, odkar je odvoz vozil poverjen zasebni firmi. Verjemite nam, da to ni poceni, za to dvakrat premislite, kje boste parkirali. V ožjem središču mesta ste verjetno že kdaj parkirali na parkirnih prostorih, zaznamovanih z modro črto in z označbo na tabli "gebuhrenpflichtina" - PARKSCHEIN zur Beniitzung gebiihrenpflichtiger Kurzparkzonen MAGISTRAT DER LANDESHAUPTSTADT KLAGENFURT 00895 PARKDAUER 1 STUNDE S10,- Monat Janner Februar Marz April Mai Juni Juli August September Oktober November Oezember Tag m m mu m m H m S3 |iš| UD B [26] m m m m [28] 9 19 29 10 20 30 31 JAHR 19 Stunde m m m m s si h m LS Lil 81 [201 9 21 10 22 11 23 15 30 45 Takole zgleda parkirni listič, na katerem ob začetku parkiranja označite datum in čas ob začetku parkiranja in ga pustite na vidnem mestu na polici nad armaturno ploščo. Lističi so naprodaj v vseh trafikah in veljajo na vseh parkirnih površinah označenih z modro črto in napisom »Gebuhrenpflichtig« za čas, označen na lističu. zavezano pristojbini. Za parkiranje na teh prostorih je mestna uprava uvedla tako imenovane "parkscheine" - parkirne lističe. Nedavno so se podražili, vendar je kljub temu med deželnimi glavnimi mesti v Celovcu parkiranje najcenejše (npr. v Gradcu je trikrat dražje). Parkirne lističe dobite v vsaki trafiki in v posebnih avtomatih. Na voljo so vam trije različni, in sicer za 30, 60 in 90 minut, po 5, 10 oziroma 15 šilingov. Kazen za parkiranje brez parkirnih lističev na površinah za modro črto je od 100 do 300 šilingov, prav toliko pa je tudi na površinah za belo črto, ki so namenjene samo za dostavo blaga. Na voljo so vam tudi urejena parkirišča, kjer seveda pobirajo parkirnini, in pa parkirni prostori po Novim trgom in blagovnicami (npr. Quelle, kjer vam parkirnino pri nakupu nad 200 ATS povrnejo). HIFI - TV ■ VIDEO ZECHNERI I Celovec, 8. - Mai - Strasse 36, tel. 9943-463-512516 I PHILIPS LaserTower — 240 W glasbene moči — quartz - digitalen svnthesizer tuner — dvojna kaseta — CD player -9rf°!on namesto netoATSiSžf — daljinsko vodenje — 3 way - bass - reflex - zvočniki samo neto ATS I 5.825.-J Kevboards. svnthesizer - Vamaha, Casio, Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrofoni-kitare-koncertne in električne Vamaha, Aria. Shiro, Blokllaute Moeck. flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene Celovec. Burggasse 23. tel.: 9943/463-57991 CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL VELIKA IZBIRA ZX ORIGINALNE DODATNE OPREME VVIESNER ScUuUUaus CELOVEC, D0MGASSE 9 NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO' ČEVLJEV. KOT STARI ZNANCI DOBRIH MODELOV - ČEVLJEV POSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN ŽELJO PO ŽE ZNANIH UGODNIH CENAH. .POSTREŽBA IN SVETOVANJE! hermann fritz CELOVEC, ROSENTALER STRASSE 232, tel. 9943-463-282710 NAJMODERNEJŠA KAR0SERIJSKA STROKOVNA DELAVNICA Z LAKIRNICO VELIKA IZBIRA ŠIROKIH GUM VSEH ZNAMK NAJEKSKLUZIVNEJŠA ALUMINIJASTA PLATIŠČA SONČNE STREHE z montažo EKSKLUZIVNA DODATNA OPREMA RENAULT auto NOVAK PO ZELO UGODNIH CENAH V NUDIMO: SERVIS NADOMESTNE DELE DODATNO OPREMO KAROSERIJSKE DELE MEHANIČNA IN KLEPARSKA POPRAVILA NOVI AVTOMOBILI CELOVEC, ROSENTALERSTR. 106 2 (OB1 GLAVNI CESTI V CELOVEC) M* Tel.: 9943-463-24304 Hofer Odpiramo! Spoštovani kupec! Za vas smo zgradili ponovno novo podružnico z več kot 100 parkirnih prostorov. Tako si lahko nakup ugodno priredite in z nakupovalnim vozičkom dosežete avto. Nikolaig. DRAVA te H St. Magdalenerstr. NOVA PODRUŽNICA Tavernerstr. DRAVA T SMER AVTOCESTA m----- KORENSKO SEDLO ATRAKTIVNE OTVORITVENE PONUDBE IN BREZPLAČNE POKUŠI-NE VAS ČAKAJO 29. APRILA'92 OB 8.30 v BELJAKU OSSIACHERZEILE 56 b 4 x Celovec 10. - Oktoberstr 25 Lodeng. 22 St. Veiterstr. 70 Steing. 209 3 x Beljak OSSIACHERZEILE 56 b Italienerstr. 14 Mana - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 Wolfsberg Packerstr. 2 x Spita I Oberdorfestr. 4 - 6 Villacherstr. 106 REPORTAŽE Predvolilni shodi predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja Vsi so komunisti in vsi samo stole glodajo! Ivan Kramberger bo ponovno kandidiral za predsednika republike, vendar tokrat prihaja na slovensko predvolilno sceno tudi s svojo stranko: Domovinsko narodno stranko, registrirano v Škofji Loki. V začetku tedna je imel volilna shoda v Tržiču in na Jesenicah, ustavil pa se bo tudi v Radovljici. Ivan Kramberger zaradi svojega značilnega ognjevitega sloga, ljudske neposrednosti in ostre kritike na račun komunistov in vlade privablja številne poslušalce. Predsedniški kandidat je v svojih glasnih govorih neizprosen do vse svoje konkurence in neusmiljeno biča vse napake sedanje vlade. Njegov strankarski program temelji na sociali in zaščiti delavcev in vseh tistih slojev prebivalstva, ki danes težko živijo. Zato je nenehoma deležen odobravanja in ploskanja. Zanimivo pa je, da letos bolj kot pred dvema letoma obtožuje sedanjega predsednika Milana Kučana. Kajpak pa so tudi predsednik vlade in vsi ministri po vrsti deležni njegove hude kritike. Nimate za vrtec, v Ljubljani se pa v BMVV-ejih vozijo! »Dve leti je minilo, odkar sem bil zadnjič tukaj in vam povedal, kaj se bo zgodilo! In vi mi niste verjeli, volili ste komuniste in natanko to se je zgodilo, kar sem napovedal! Zato sem zdaj posnel kaseto s svojim govorom, kupite jo, shranite jo in če me ne boste volili, boste čez čas sprevideli, kako prav in pošteno sem vam govoril,« je Ivan Kramberger začel svoj govor na Jesenicah, kjer se je na Čufarjevem trgu kljub slabemu vremenu zbralo precej ljudi. »Ker ste volili komuniste, je železarna že propadla, brez kruha ste, odpadke so vam pripeljali. Prej se je pošiljal denar v Beograd, zdaj pa v Ljubljano. Isto sranje, drugo pakovanje! V Ljubljani se samo za svoje stolčke še borijo, ne pa za ubo- žne slovenske družine in za tiste otroke, ki nimajo kruha in mleka. Vsak teden volijo novega predsednika in ko pride zdaj na vrsto še Drnovšek, bo naša stranka v Ljubljani organizirala demonstracije. Ali ni to sramota: vi nimate za to, da bi plačali vrtec, v Ljubljani pa se igračkajo z volitvami predsednika! V BMVV-ejih se vozijo - vsak stane 85.000 mark - in vsi govorijo, da bodo odstopili, pa nobeden ne odstopi! Če gresta Kučan ali Peterle kam, vsa televizija po vseh štirih leze za njima, tu, kjer vas je toliko, pa ni nobene televizijske kamere! Bojkotirajte plačevanje TV naročnine! Verjemite samo Radiu Kranj, Radiu Triglav Jesenice in Gorenjskemu glasu, ki jih hvalabogu še imamo in ki edini niso komunistični! Vsi so komunisti in vi ste jih volili Mi je zadnjič dejal en minister: ti, Kramberger, mi ministri se pa bojimo, če bi ti zmagal! Porkaduš, sem mu odgovoril, jaz se pa bojim, kaj bom jaz z vami, če zmagam! Verjemite, da toliko revežev in toliko bogatašev ta slovenska zemlja še ni imela, kot jih bo prav zdaj! Veren sem, v Boga verjamem in v cerkev hodim in nič nimam proti Cerkvi, vendar ni pošteno, da bi dobila toliko zemlje nazaj in da bi bilo toliko revežev in brezposelnih na cesti. Ogromno tovarn bo še propadlo, Zlatorog in Tobačna sta že v nemških rokah - kaj šele bo! Ministri in direktorji kradejo - to so velikanske napake, ki se jim bodo hudo maščevale, še najbolj pa ubogemu slovenskemu narodu. Štirideset in več let so vam govorili: tovarne so vaše, šparajte, zdaj pa vam ji kradejo pred nosom, namesto da bi vam dali delnice! Tako daleč smo že, da boste samo od daleč lahko gledali, kako se naši bogataši v morju kopljejo. Z denarjem od prodanih stano- vanj so kupili orožje: dva džipa za vojsko ali policijo manj, pa imajo vsi otroci v šoli šolske malice! Saj nas ne bo nihče napadel: če nas pa že bo, nas bo branila Evropa! Komunizem je propadel po vsem svetu, vi pa ste volili komuniste: vsi so komunisti, tudi tisti, ki pravijo, da niso! A naj bodo, če so pošteni, saj ne bomo nobenega poklali, če je dober. Tudi v naši stranki imamo enega poštenega komunista pa enega župnika - zakaj pa naj ne bi bili skupaj, če dobro mislijo? Milan Kučan me ni hotel sprejeti Sam imam zase čisto dovolj: 5.700 mark mesečno pa še dajem revežem in ubogim. Vsakogar sprejmem in vsakogar bom kot predsednik tudi sprejel, ne pa tako kot današnji ministri in predsedniki, ki so pred volitvami obljubljali, kako vas bodo poslušali, zdaj pa vas tudi vidijo ne več. Mene Kučan že ni več sprejel, češ da nima časa - tedaj, ko sem pa v svoji gostilni gostil vse predsedniške kandidate, sem bil pa dober! In kako šele časopisi lažejo: Kučan prvi, Drnovšek drugi, Kramberger ima pa 0,00001 procent volilcev za sabo! To so sami komunistični cajtengi, razen Gorenjskega glasa. Bil sem res pastirček in v štali sem spal, a sem napisal dvanajst knjig, danes pa kmetijski minister komaj ve, kaj je krava. Naj gredo delat - vsi, od Pučnika, Kučana, Peterleta in Drnovška do tistega Ribičiča Cirileka, da bodo videli, kaj se pravi živeti! Ne pa samo stolice glodat tam v Ljubljani! Ali pa naj gredo tja, od koder so prišli! Zadnjič je k meni prišla neka revna ženska in iz žepa sem ji dal 2.000 mark. Dal sem tudi 10.000 mark za bolnico v Ljubljani in dejal: »Vse premoženje grem stavit, da ne Peterle, ne Drnovšek in ne Kučan nikoli nikomur ne bodo nič podari- Vrtčevskim otrokom narašča apetit "Kuharica, dodatek, prosim!" Kranj, 15. aprila - V kuhinji stražiškega vrtca Makse Rozman -Tatjane pripravljajo hrano za okrog 250 otrok iz matičnega vrtca ter vrtcev v Bitnjah in Voklem. Ali so otroci (že) podhranjeni, lačni - kot nas prepričuje strokovna raziskava o prehranjenosti šolarjev -sli (še) ne - kot nas prepričuje slovenska vrhovna oblast? Kaj opažajo v vrtcu? »Stražiški otroci, ki prihajajo v vrtec pretežno iz vaškega okolja, imajo že po naravi večji Apetit od mestnih. Ko sem pred leti prišla sem iz Janine, nisem mogla verjeti, koliko pojedo,« pravi vodja kuhinje Olga Mezeg. V vrtcu jim postrežejo s tre-nii obroki: z zajtrkom, kosilom in popoldansko malico, najzgodnejši, ki pridejo pred šesto zjutraj, lahko izbirajo tudi med toplim napitkom in sadjem. »Kakovost obrokov, ki jih pripravljamo, se za zdaj še ni nič spremenila, poslabšala, prav tftko ne količina,« pravi Olga Mezeg. »Ravnateljica kranjskih vrtcev Mihaela Renko nas pose-°ej opozarja, da pri hrani ne srnemo varčevati. Priporoča le Čimbolj racionalno obnašanje, *>rn manj naj bi šlo v pomije. Obroki so zadnje čase celo večji. Ne upam reči, da zato, ker jim "rane manjka doma, dejstvo pa K da porabimo kakšne štiri kilograme kruha več in da otroci domala redno prihajajo po dodatek.« Kostna juha z zlatimi kroglicami, dušena govedina, testenine, zelena solata, kompot. Taksen jedilnik je bil za torkovo kosilo, takšnega bržčas ni bilo v marsikaterem domu. »Otroci so bili včasih precej bolj izbirčni, danes sicer nekatere jedi še bolj odklanjajo kot druge, ven- sec še ne vemo, ali bomo plače sploh dobili in kdaj. Sicer pa pri jasliških otrocih še ni opaziti, da bi bili zdaj bolj lačni ali slabše oblečeni, kot so bili včasih. Starši, tudi mamice samohranil- ' . 0% ; ^^dr * ■» '*~ dar pojedo domala vse. Od jutranjih namazov, ki so se jih prej precej branili, do zelenjavnih juh, ki otrokom praviloma manj dišijo, enolončnic, kot ješ-prenj,« pravi Olga Mezeg. »Zelo radi imajo mlečne zajtrke, špinačo, po vrtčevskem sladkem zelju se jim kolca še potem, ko so že v šoli.« Helena Kostanjevec, vodja jasli, pa ob tem dodaja: »Starši pravijo, da je vrtec drag. Ko sem pogledala včerajšnje položnice za mojo skupino, je bila najvišja okrog 2.600 tolarjev. Zelo redki starši plačujejo polno oskrbnino, velika večina jih, glede na dohodke, plačuje po 1.700 tolarjev. Starši tudi mislijo, da se vrtec draži zato, ker se dvigujejo naše plače. To nas boli. Ta me- ke iz samskega doma, za otroke dajo vse. Zgrozila pa sem se, ko je zadnjič prijokala mamica, kako naj s šestimi tisočaki plača vrtec. Zanimivo je, da so bolj redni plačniki starši, ki jim manjka kot tisti z višjimi dohodki.« Vzgojiteljica Zdenka Fojkar, ki ima predšolske otroke, pa je povedala, da se varčevanje v vrtcu najbolj pozna pri materialu. Lepilo, selotejp, sukanec morajo vzgojiteljice prinašati od doma. »Otroci v vrtcu ogromno pojedo. Kadar so testenine ali rižota, gredo po dvakrat, tudi trikrat po dodatek. «• H. Jelovčan li!« Pa je moja žena to po valu 202 slišala in je zajokala: »Ivan, ne reci tega! Kaj pa bo, če bodo kdaj dali in bomo mi ob vse premoženje?« Zamahnil sem z roko in odvrnil: »Ne boj se! Ti že nikoli ne bodo nič dali!« Evropski davki, balkansko življenje In kako naši ministri in predstavniki vlade šele potujejo! Tito v vsem svojem življenju ni potoval toliko kot tile v dveh letih! V Nemčiji so imeli promocijo države in so za promocijo dali pol milijona mark! Pa na promocijo ni prišel niti en sam tujec! Kaj ni to sramota, kaj ni to greh! Koliko otrok bi imelo v vrtcu hrano za pol milijona mark, koliko revežev bi bilo sitih? In davki! Nikjer na svetu ne obdavčijo revežev, pri nas pa imamo visok davek na mleko in kruh in majhen davek na luksuz. Evropski davki, balkansko življenje! In koliko stanejo tisti njihovi poslanski klubi! Če bom predsednik, bom ustanovil fond za 200 milijonov mark, namenjenih revežem. In - garantiram, da bom odstopil, če bom nesposoben predsednik !«• D. Sedej Minimalni prispevek jeseniške in radovljiške občine Vedno več programa Jesenice, 14. aprila - Radio Triglav Jesenice se srečuje tako s kadrovskimi kot finančnimi težavami, pa vendar so lani povečali dnevni obseg programa, tako da so ob koncu leta pripravljali po sedem ur in 50 minut programa dnevno. V celoti pa so imeli 2.841 ur rednega programa, kar je za 30 odstotkov več kot leto prej. V drugi polovici lanskega leta so po več kot petletnem dogovarjanju z RTV Ljubljana uspeli dobiti dovoljenje za postavitev in obratovanje osrednjega oddajnika na novi lokaciji, ki zagotavlja boljši sprejem in skoraj popolno pokrivanje s signalom tako jeseniške kot radovljiške občine. Med vojno v Sloveniji so delali po 12 ur dnevno. Izkušnje iz vojne pa so pokazale, da za takšne razmere niso niti tehnično niti prostorsko opremljeni in so se morali zateči k vrsti improvizacij, da je program tekel brez večjih zapletov. Na radiu Triglav potrebujejo primerno tehnično opremo -reportažni avto, delovne mobilne zveze, repetitorsko postajo glede na geografske pogoje, ki omejujejo širjenje radijskih zvez in tudi več kadrov, saj je nemogoče z dvema novinarjema voditi 7-urni dnevni program. • D. Sedej PONEDELJEK, 20. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.40 Video strani 8.50 Pika in kit. avstralski risani film 10.00 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke 10.45 TV mernik, ponovitev 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.00 Video strani 14.10 Koncert v režiji A. Marthaler-ja: W. A. Mozart: Violinski koncert v D duru 14.35 Napovednik 14.40 Romance: Iz sence, angleški film 16.20 Dobrodošli, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Jama 17.30 Jelenček, serija HTV 18.05 Obzorja duha, ponovitev 18.35 EP, Video strani 18.40 Divji svet živali: neverjetni užitni polh, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka 20.55 EPP 21.00 Mednarodna obzorja: Če ško-slovaška: Švejk na dražbi 21.45 TV dnevnik, Vreme, šport 22.10 E. Hackl: Sidonija, avstrijska drama 23.40 Napovednik 23.43 EP, Video strani 23.45 Sova 23.45 Anno Domini, ameriška nadaljevanka 0.40 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.40 Video strani 13.50 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 1. oddaja ameriškega varietejskega programa, Anno Domini, ameriška nadaljevanka 15.25 Stuttgart: EP v namiznem tenisu, finale, prenos 17.30 Mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni ritmični gimnastiki, posnetek 18.00 Regionalni programi. Slovenska kronika 18.10 Festivali Daljnega vzhoda, ponovitev 19.00 Wembley: Posvečeno Fred dyju Mercuryju, prenos koncerta 23.00 Sedma steza 23.30 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Horoskop 9.00 Velikonočna zgodba 9.30 Rarg, risani film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.00 Dubrovnik zidane volje 12.00 Poročila 12.05 Rafael 13.05 Risani film 13.10 Polnočni klici 14.00 Poročila 14.10 Oče Brovvn detektiv 16.00 Poročila 16.05 Deset največjih, risani film 16.55 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Svet športa 20.50 Hrvaška v svetu 21.30 7/7 22.05 Dnevnik 22.30 G. Verdi: Te Deum 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 13.10 Video strani 13.20 TV koledar 13.30 Malavizija: Daktari, ameriška nanizanka 14.55 Rokomet: Polfinale pokala evropskih prvakov 16.15 EP v namiznem tenisu 17.40 Mali David, risani film 18.30 Hišni ljubljenčki 19.00 Posvečeno Freddvju Mer-curyju 23.00 Večna mladost, italijanska nadaljevanka 23.50 Gabrie-lov ogenj, ameriška nadaljevanka 0.46 Video strani KANALA 9.46 A shop 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Vihre vojne 10.35 A shop 19.00 Body Bardot 19.10 Najmočnejši Slovenec, reportaža 19.30 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.06 Dnevno in- SLOVENIJA 1 22.10 SIDONIJA avstrijska drama; delavska družina je posvojila malo Sido-nijo, ki naj bi bila ciganskega porekla. Po nacistični okupaciji Avstrije jih ovadijo »prijazni« sosedje in deklico kmalu prisilno odpeljejo najprej v Hopf-garten. pozneje pa v Ausch-vvitz... formativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Business - velika pošlo vna igra 21.15 Dogodivščine Toma Sawyerja, ameriški mladinski film 22.50 Ženevski sejem inovacij 23.20 Dance Session 23.55 Lahko noč -MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 13.35 Claren ce - škilasti lev, ameriški film 15.05 Biblija za otroke 15.10 Otok, ameriška risanka 15.40 Pogumni kovač, češka pravljica 17.00 X-Large, mladinski magazin 17.40 Felipe in modre oči 19.30 čas v sliki, vreme 19.50 Šport 20.15 Oddaja 21.00 Slo vesna otvoritev EXP0 '92 22.20 Po letna zgodba, britanski film 23.25 Španija: Mauel de Falla: Noči v španskem vrtu 0.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zajček dolgoušček, risanke 9.35 Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne, ameriški film 11.00 Pomlad na Dunaju 12.45 Čas brez lastnosti 14.05 Šport 15.05 Z očmi slišati 15.35 Družina Schimek, nemški film 17.00 Lipova ulica 17.30 Jedi z zgodovino 18.00 Čas v sliki 18.05 Hooperman 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Čas v sliki, vreme 20.15 Kraj dejanja 21.50 Kuharski mojstri 22.00 Čas v sliki 22.10 Petrova glasbena revija 23.40 Zapeljevanje Joeja Tynana 1. RADIO ŽERI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Meda polna skleda - 15.00 - Dogodki da nes - jutri -15.10 - April v slov. ljudskem izročilu - 15.30 - Prenos dne-vno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19 ure - 16.15 - Velika noč v slovenskem ljudskem izročilu - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 - Novice 18.10 -Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se 13.00 - Danes do trinajstih 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.00 - Regio nalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - RADIO SLOVENIJA l 5.00-8.00 - Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus -10.05 - Posebna oddaja - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.10 - Osmrtnice in obve stila -15.00 - Radio danes, radio jutri - 16.30 - Dogodki in odmevi -17.00 - Posebna oddaja - 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Sotočja in glasba 21.05 Zaplešite z nami - 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Zim zelene melodije - 23.06 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - KINO 20. aprila CENTER amer. pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 uri, amer. film JFK ob 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR prem. amer. kom. VIKEND Z BERNEIJEM ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. gangst. drama BILLY BATHGATE ob 19. uri RADOVUICA amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. del ob 20. uri BLED amer. pust. film ROCKETE ER ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK TOREK, 21. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Program za otroke Zgodbe iz školjke 10.25 Šolska TV 10.25 Boj za obstanek: Živali, ki uporabljajo orodje 10.50 Angleščina - Follovv me 11.10 Kemija: Kataliza 11.30 Sedma steza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.35 Video strani 16.45 Napovednik 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Alf, ameriška nanizanka 17.35 Pogledi: Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem, ponovitev 18.35 EP, Video strani 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Osmi dan 21.20 Novosti založb: Od obzorja do obzorja 21.30 EPP 21.35 Nenavadno poletje, angleška nadaljevanka 22.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.55 Poslovna borza 23.05 Napovednik 23.08 EP, Video strani 23.10 Sova Življenje po Henrvju, angleška nanizanka Anno Domini, ameriška nadaljevanka 0.25 Glasbeni utrinek: J Strauss: Romanca št. 3, op. 255 0.35 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.40 Video strani 14.50 Mednarodna obzorja: Češko slovaška: Švejk na dražbi, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev: Anno Domini, ameriška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Orion 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Sarajevo 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.25 Napovednik 20.30 Maja vam predstavlja 21.30 TV tribuna, prenos iz Raven na Koroškem 23.25 Svet poroča, ponovitev 0.05 Yutel, eksperimentalni program j. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Horoskop 8.50 Busove zgodbe 9.10 Pustinja kakor raj 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Majhni svet 11.35 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Delo na črno, ameriška nanizanka 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.05 Spregledali ste, poglejte 14.55 Risanka 15.10 Večna mladost, ponovitev italijanske nadaljevanke 16.00 Poročila 16.15 Malavizija 16.45 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.10 Hr vaška kulturna dediščina 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Poslovni klub 21.05 Fluid ročk cafe 21.35 Dnevnik 22.00 Glasbena scena 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v anglešči ni 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.55 Video strani 16.05 TV koledar 16.15 Malavizija Kapitan James Cook, ameriška na daljevanka , Batman 17.45 Split: košarka 19.30 Dnevnik 20.05 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nani zanka 21.05 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 21.35 Ve čna mladost, italijanska nadaljevanka 22.25 Pepsi D J mah 23.20 Vi deo strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večer nega sporeda 10.30 Teden na borzi 10.45 Dogodivščine Toma Sawyer-ja, ponovitev filma 12.15 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Dance session 19.45 A Shop 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Post, dokumentarni film 21.10 Okupacija v 26 slikah, jugoslovanski film 22.50 A Shop/MCM SLOVENIJA 1 SOVA ŽIVLJENJE PO HENRIJU angleška barvna humoristična nanizanka; v ospredju nanizanke je Sarah, ki se po moževi smrti ubada z novimi težavami... Najti mora svoje mesto v svetu, urediti svoje osebno življenje... TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 12.15 Kaviar -strup iz Volge 13.00 Čas v sliki 13.10 Rosa in Rosalind 14.00 Hišnica 14.40 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 16.05 VVildfire, otroška serija 16.30 Mini atelje 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela dolin 21.00 Pogledi s strani 21.15 Riba, imenovana Wanda, ameriški film 23.00 E! Dorado, španski film 1.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.40 Leksikon umetnikov 14.05 Po rde-če-belo-rdečih sledovih 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Inšpektor Clouse-au, ameriški film 16.35 Tonski način 16.45 Biblija v slikah 17.30 Orientacija 18.00 Hooperman 18.30 Gaudi-max 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.57 Kultura 20.15 Koča ob jezeru 21.05 Kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! 8.20 -Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip 10.55 - Pet glasbenih želja 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO m 14.0CL- Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Vaš bančni svetovalec - 15.00 - Dogod ki danes - jutri -15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnevno-in-formativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP -17.00 - Športne novice 17.10 - Ak tualna tema -18.00 - Novice - 18.10 - Po poti vaših vprašanj in pobud -19.00 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 - Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.05 - Na današnji dan -13.00 - Danes ob 13 ih 13.45 - Iz tujega jezika - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Studio ob 17-ih -19.00 - Radijski dnevnik - 20.00 -Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 - Od premiere do premiere - 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - KINO 21. aprila CENTER amer. film JFK ob 16.45 in 20. uri STORŽIĆ nem. trda erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 19. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II. del ob 20. uri ALPSKI VEČER -BLED '92 Tudi letos šest TV oddaj s prireditve, ki bo 9. maja na Bledu. Še več, saj lahko povemo, da bo ALPSKI VEČER na Bledu predstavljen kar dvanajstkrat. Iz triurnega programa bodo televizija pod vodstvom režiserja Jožeta Klobovsa pripravili šest polurnih oddaj, ki bodo na sporedu ob sobotah zvečer na drugem programu in nato še ob nedeljah dopoldne. Torej kar brez skrbi na Bled, saj če se boste ob nastopu kakšnega ansambla zaklepetali, boste lahko vse nadoknadili ob gledanju TV oddaj. Kdo vse bo nastopal na letošnjem ALPSKEM VEČERU boste zvedeli prihodnjič. Povemo naj le, da bo nastopilo petnajst ansamblov, da bo zanimivost nov napovedovalski par in da bomo imeli zelo imenitnega gosta večera, tistega, ki vas bo razveseljeval s svojimi šalami. Zelo važna pa je informacija, da bodo vstopnici v predpro-daji že od nedelje dalje in to, kot vsa leta doslej, v turistični poslovalnici KOMPAS-a na Bledu. Z rezervacijami ali nakupom pa le pohitite, saj vlada med ljubitelji domače glasbe in tovrstnih prireditev, veliko zanimanje in bodo vstopnice verjetno prav hitro pošle, tako kot vsa leta doslej. Sončkov kot PREDPRODAJA VSTOPNICA KOMPAS BLED TEL.: 77-235, 77-245 NAGRADNO VPRAŠANJE: V kateri dvorani je vsako leto ALPSKI VEČER? Pankrti, naturlich Hja. Kljub temu da je trgovina Sonček d'best daleč naokrog, je prišlo na naš naslov nekaj manj dopisnic kot pa zadnjic, ko ste ugibali Pop Designe. Pa kaj pol. Pravilen odgovor je bil sledeč: kasete.... in ostale zadeve se v Sončku prodajajo okroglo eno leto, nič več in nič manj. Torej sedem mesecev je že bilo, pet let pa še bo (za tiste, ki ste odgovorili napačno). No, žrebali smo silovito in srečo, je imela ena Alenka in sicer Kocjančičeva iz Bevkove 29, 64240 Radovljica. Ja bravo no! Ti, res sem zajebal z datumom, namreč gledal sem mesec naprej (13. maj pa je sreda, a ne)! Sory. Dobiš dopis, z njim pa v Sončka. Velja. TOP 3 1. Zbrana dela 77-88 - Pankrti 2. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design 3. Vračam se - Miran Rudan NOVOSTI Takole bo. Najprej cedejke: Martin Krpan so izdali Greatest hits, baje jih je kar 17, hitov namreč, Čuki so Rdečo Mašno spravili tudi na CD, Nace Junkar pa je scedeiziral eno zadevo, k' naj bi šla v d'nar, fant poje celo v nemščini in italijanščini. Novi kaseti pa sta dve in sicer metalni "Objemi me" Chateaujev in "Slovenija, moj drugi dom", ki je alpska zadeva, sodeluje pa tudi en Škot, David Grant, ki fino rola na du; de in se je v kikli potikal po Koroškem (baje hoče priti okoli sveta). Aja, v Sončku so še karte za Sepulturo (28. april). Aligator pa bo zrihtal tudi prevoz na koncert in nazaj. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. (NEKAJ ČEZ 40): Ker so Pankrti prvi na lestvici, napišite naslov vsaj enega njihovega komada (pesmice Sokolov skoraj, da ne veljajo); Dopisnice pričakujemo do srede, 22. aprila, na Gorenjski glas v Kranj, pripis pa "Oj, sonči", kot je predlagala Alenka. Cav. Glasbena lestvica RADIA Žiri Lestvico lahko poslušate na valovih RADIA ŽIRI v sredo, 22. aprila, ko bo gost v našem studiu vedno bolj popularen vede-ževalec DENY. ^5' Wub GAULOISES BLONDES 1 inštalacije Kidričeva c. 55 Škofja Loka POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! SLOVENSKA ZBORNICA OBRTI IN PODJETNIŠTVA Kranj, Likozarjeva 1 vabi k sodelovanju sposobnega, kreativnega svetovalca za opravljanje del na področju malega gospodarstva. Od kandidata pričakujemo najmani višjo izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri, zaželene so delovne izkušnje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece. Prijave pošljite na naslov zbornice v roku 8 dni po objavi. Lestvico ureja NATAŠA BESTER DOMAČA LESTVICA 1. Čuki - Tvoj metulj 2. Radin - Pesem srca 3. Don Juan - Rad bi ti rekel- 4. Petra Bizjak - Ko prišla bo spet pomlad 5. Ultrazvok - V senci mrtvih trav 6. Miki Šarac - Lizika 7. Alberto Gregorič - Amore, amore Novi predlog: Marjan Smode - Ti TUJA LESTVICA 1. Oueen - The show must go on 2. Michael Jackson - Black or white 3. Guns'n' Roses - You Could be mine 4. Boy George - Hare Krish-ma 5. Prince - Cream 6. Scorpions - Send me an angel 7. George Michael & Elton John - Don't let the sun go down on me Novi predlog: MKS side By my NOVO-NOVO-NOVO v II. nadstropju na Titovem trgu 7, v Kranju (pri cerkvi) VSI TEKSTILNI IZDELKI NA ENEM MESTU (metrsko blago, brisače, otroško, žensko in moško perilo, pletenine, trenirke, kopalni plašči, nogavice, bluze, srajce in še mnogo drugih tekstilnih izdelkov) ZELO UGODNO-ZELO UGODNO domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV: Kupončke pošljite na naslov RADIO ŽIRI, TRG OSVOBODITVE 1. 64226 ŽIRI! Srečo pri žrebu je tokrat imela Polona Omrzel, Partizan; ska 46 iz Škofje Loke, ki dobi 2 PIZZI iz FELLX-a (tel.: 631-718). Andreja Krničar, Babni vrt 10 iz Golnika pa dobi nagrado RADIA ŽIRI. ČESTITAM! GLASUJTE ZA SVOJO PESEM, ČAKAJO VAS LEPE NAGRADE! Prodaja novih in rabljenih vozil Odprto od 8. ure do 16.30 ure, ob sobotah od 9. do 11. ure v 8ALT biroju prodajo modele 92 HONDE CIVIC 1.5 DXi - do registracije cena 26.200 DEM Honda 1 6i - do registracije cena 29.600 DEM »zalogi Fiat TEMPRA 1,6 i LX cena do registracije 24.100 DEM Jat TEMPRA 1,61 E cena do registracije 22.700 DEM SUZUK11,3 GTi cena do registracije 21.100 DEM J[sa vozila so s katalizatorjem in vsa so v zalogi. °obava takoj. Ostali modeli: SUZUKI, DAIHATSU in HYUNDAI po naročilu - dobavni rok 10 dni v Balt biroju vzamejo v račun rabljeni avto, razlika se doplača. Posreduje-1110 pa tudi pri prometu z nepremičninami, hišami, parcelami... Telefonska številka 064-861-204 bfch ■ loške tovarne hladilnikov, p.o. Kidričeva 66, 64220 Škofja Loka *• c (064) 632-451, 632-516 izpisuj« JAVNO LICITACIJO za odprodajo sledečih osnovnih sredstev: '• Počitniška prikolica ADRIA tip 500, leto izdelave 1978, št. LTH9 IZKLICNA CENA: 55.000,00 SLT 2- Počitniška prikolica ADRIA tip 450, leto izdelave 1980, št. LTH2 IZKLICNA CENA: 45.000,00 SLT 3' Počitniška prikolica ADRIA tip 500, leto izdelave 1978, št. LTH 16 IZKLICNA CENA 50.000,00 SLT [•icitacija bo v torek, 21.4. 1992, ob 12. uri v LTH Škofja Lo-Ka» Kidričeva 66. Ogled prikolic je možen istega dne od 10. do 12. ure. V času Pgleda mora vsak interesent vplačati varščino v višini 10 % od ^klicne cene. Pravico licitiranja imajo enakovredno vse pra-^e in fizične osebe. Kupec mora na zlicitirano ceno plačati * 20 % prometnega davka. Licitacija bo javna. mu • FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA tudi na obroke (Leasing) • PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN • PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN Gregorčičeva 6 (za Globusom), 64000 Kranj m. 064/213-162 Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Želimo vam vesele velikonočne praznike nama veleblagovnica Škofja Loka organizira veliko nagradno akcijo z žrebanjem v fasu do 30. 4. 1992. V nagradnem žrebanju l^hko sodelujete vsi, ki boste kupili za več kot 3-000 tolarjev. Ob nakupu boste prejeli kupon javno žrebanje, ki bo 8. maja NAGRADE J- nagrada: pomivalni stroj Candy SYLENA 2- nagrada: video rekorder ITT NOKIA 3- nagrada: šivalni stroj BAGAT RUŽA J- nagrada: moško gorsko kolo ROG PIONIR 5- nagrada: multi practic ISKRA BRAUN 'n še veliko drugih nagrad. KDO ISCE, TA NAJDE... V NAMI CIM0S CITROEN SERVIS JENKO • avtomehanika • avtokleparstvo Želimo vam vesele velikonočne praznike in srečno vožnjo! Hvala za zaupanje - se priporočamo Praprotna Polica 23, Cerklje, tel. 064/422-133, tel./fax. 064/422-280 GORENJSKI GLAS in RADIO TRIGLAV JESENICE NEKAJ - VSE (ali nič) Poslušalci Radia Triglav že veste vse, večina bralcev Gorenjskega glasa pa še ne: 2. maja bo na sporedu kviz "NEKAJ -VSE (ali nič)". Pravila so podobna kot za oddajo Zadetek v petek, o kateri pišemo v Gorenjskem glasu, pripravlja pa jo vsak drugi petek Radio Žiri. Za "NEKAJ - VSE (ali nič)" se lahko prijavite na kuponu iz Gorenjskega glasa - izpolnjeno prijavnico NA DOPISNICI pošljite na RADIO TEHGLAV JESENICE, 64270 Jesenice. Štirje prijavljeni (morali bomo žrebati, saj se je že med poskusno oddajo prejšnjo soboto prijavilo kar 30 kandidatov) bodo sodelovali v studiu Radia Triglav, štirje pa preko telefona. Zato označite, kako želite sodelovati - možno je oboje. Ker pa je veliko bralcev Gorenjskega glasa oz. poslušalcev Radia Triglav brez telefona, omogočamo dva načina sodelovanja v kvizu. Kviz ne bo zahteven - vprašanje v seriji A, zatem v B in še v C. Za novo vprašanje bo treba pravilno odgovoriti na prejšnje. S pravilnim odogovorom C je dana možnost za "VSE ALI NIC" = za podvojitev nagrade ali pa za izgubo prisluženega. Vsak odgovor je vreden 1 000 SLT, torej je možno z znanjem in kančkom sreče prislužiti nagrado v vrednosti 6.000 SLT. GENERALNI POKROVITELJ: ZOISDOO RADOVLJICA ZOISDOO RADOVLJICA KMETIJSKA TRGOVINA Titova 68, Jesenice TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Lancovo 7/c PRIJAVNICA - "NEKAJ - VSE (ali nič)" Prijavljam se za sodelovanje v kvizu Radia Triglav Jesenice: - priimek in ime_ - naslov _ - sodelovati želim: v studiu preko telefona (obkrožite) (rnoia telef. številka) Pošljite na: RADIO TRIGLAV JESENICE. 64270 JESENICE ZADETEK V PETEK GORENJSKI GLAS IN RADIO ŽIR Petek, 17. aprila - dan za ZADETEK V PETEK na valovih Radia Žiri. Ob 16. uri naravnajte svoje radijske sprejemnike na frekvence žirovskega radia, kjer bosta Nataša Bešter in Domen Ponikvar "mučila" tekmovalce v studiu ter sodelujoče doma pri telefonih z vprašanji A + B + C in še za "VSE ALI NIČ". Ker vsak pravilen odgovor prinese nagrado v vrednosti 1.000 tolarjev, z "vse ali nič" pa je dobitek možno podvojiti, se ZADETEK V PETEK preprosto - splača! ZADETEK V PETEK pa ni le to - v njem je priložnost za lepe nagrade tudi za bralce Gorenjskega glasa in za poslušalce Radia Žiri. Poslušalcem bodo nagradna vprašanja zastavljena med oddajo, za bralce pa tokrat objavljamo kar dve vprašan)! in s tem dajemo dvema izžrebancema možnost nagrade. KUPON "OREHEK V PETEK" za oddajo 1. maja 1992 /FOTO AKI/: V kvizu "Zadetek v petek" sodeluje tudi FOTO AKI z Mestnega trga 24 v Škofji Loki. FOTO AKI ŠKOFJA LOKA bo s kompletom fotografij za osebne dokumente nagradil bralca Gorenjskega glasa, ki pozna odgovor na vprašanje: KDO, KDAJ IN KJE JE BIL PRVI FOTOGRAF V ŠKOFJI LOKI? Moj odgovor:___ Pošiljam: ______„______^__— Kupon z odgovorom pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. KUPON "OREHEK V PETEK" za oddajo 1. maja 1992 /OPTIKA SEVER/: Tudi v OPTIKI SEVER na Mestnem trgu 42 v Škofji Loki so pripravili nagradno vprašanje za Vas, spoštovani bralci Gorenjskega glasa: KAKŠNA JE CENA KOMPLETA OČAL (STEKLO, OKVIR IN DELO) V OPTIKI SEVER NA MESTNEM TRGU 42 V ŠKOFJI LOKI? Nagrada bo za pravilni odgovor kar pravšnja: velika povečevalna lupa. Moj odgovor: —. Pošiljam:___ Kupon pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. SREDA, 22. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.05 10.15 11.05 12.00 12.05 15.50 16.00 16.05 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.24 19.30 20.26 20.30 22.30 22.35 23.00 23.25 22.28 23.30 1.45 Video strani Program za otroke Ne pohodi ga, zabavnoglas- bena oddaja J. Mortimor: Nenavadno poletje, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Galaktična odiseja" ponovitev japonske dokumentarne serije EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Nevarna razmerja, ameriški film EPP in EP, Video strani TV Dnevnik, Vreme, Šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Krila, ameriška nanizanka Anno Domini, ameriška nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.35 Video strani 15.45 Osmi dan, ponovitev 16.35 Sova, ponovitev: Življenje po Henrvju, angleška nanizanka, Anno Domini, ameriška nadaljevanka, Glasbeni utrinek: J. Strauss: Romanca št. 3 op. 255 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, ORF 20.00 Športna sreda 21.30 Koncert v režiji A. Marthaler-ja: A. Schoenberg: Ozarjena noč 22.05 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Horoskop 8.50 Buzove zgodbe 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Kremenčkovi, risani film 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Delo na črno 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka 15.00 Risani film 15.10 Večna mladost 16.00 Poročila 16.15 Glasba 16.25 Poročilo v angleščini 16.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.10 Video boom 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija Polna hiša Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Vele sejemski TV biro 20.15 Dan planeta Zemlja, prenos koncerta 21.50 Večna mladost, italijanska nadaljevanka 22.40 Marlboro music show 23.10 Emina senca, danski film 0.45 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Okupacija v 26 slikah, hrvaški barvni film 12.10 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Male živali 19.30 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.30 Kult - ura, oddaja o kulturi 20.55 Junak na rolki, ameriški film 22.35 A Shop TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 13.00 Čas v sliki 13.35 Urad, urad 14.00 Hišnica 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklas -Deček iz Flandrije 15.30 Habakuk, lutkovna igrica 16.00 Kotiček za živali 16.05 VVild fire 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom 19.22 Znanje da nes 19.30 Čas v sliki 20.01 Šport 20.25 Ko cveti beli španski bezeg, nemški film 21.55 Pogledi s strani 22.00 Manekenka in vohljač 22.55 Mačka lovi miš, francoski film SLOVENIJA 1 20.30 NEVARNA RAZMERJA ameriški barvni film; igrajo: Glenn Close, John Malkovich, Michelle Pfeiffer in drugi. Razuzdana markiza in prav tak šen vikont si krajšata in lepšata življenje z drobnimi igricami. Markiza prosi vikonta, naj zapelje mlado gospodično, ki jo je zapustil mož. Vikontu se naloga zdi prelahka in odloči se, da bo zapeljal lepo, bogato in srečno poročeno gospo. Ven dar pa ne gre brez zapletov, saj se ubogi vikont zaljubi... TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.40 Leksikon umetnikov 17.00 Foto panorama 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Hooperman 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Dragi ljubimec, nemški film 21.50 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini 23.30 Šport, Čas v sliki 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Z arni-ko med zelišča - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnenvo-in-formativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP 17.00 - Športne novice - 17.10 -Glasbeno zabavno lestvica - 18.00 - Novice - 18.10 - Gost programa -19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus - 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti 13.00 - Danes ob 13-ih - 13.20 -Osmrtnice in obvestila -14.05 - Poslovne informacije 16.15 - Radijska tribuna - 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Odskočna deska - 21.05 -Zborovska glasba po želji poslušalcev - 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program KINO 22. aprila CENTER amer. film JFK ob 16.45 in 20. uri STORŽIČ nem. trda erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 uri, amer psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 20. uri DUPLICA amer. akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 20. uri RADOVLJICA amer. fant. kom. KRALJEVI RIBIČ ob 20. uri BLED Ni predstave! ČETRTEK, 23. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.05 10.15 10.15 10.40 10.55 10.55 11.20 11.40 12.00 12.05 15.15 15.25 15.30 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.35 18 35 18.30 19.05 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 23.10 23.13 23.15 1.30 Video strani Program za otroke Pedenjžep Stare japonske pravljice Šolska TV, ponovitev Boj za obstanek: Živali, ki uporabljajo orodje Angleščina - Follovv me Kemija: Kataliza Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebu drame za otroke: Tekma s plimo Živ žav EP, Video strani Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Bobenček, glasbena oddaja EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Mali koncert: Zvonimir Ci- glič: Erotikon Napovednik EP, Video strani Sova Razrednik, ameriška nanizanka Anno Domini, ameriška nadaljevanka Šingen, japonska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.35 Video strani 15.45 Sova, ponovitev: Krila, ameriška nanizanka Anno Domini, ameriška nadaljevanka, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Video lestvica 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik RAI 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.25 Napovednik 20.30 Zelena ura 21.30 Umetniški večer 21.30 Povečava: Filmska scenografija 23.00 Mojster in Margareta, jugoslovanski film 0.35 Yutel, eksperimentalni pro gram l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Horoskop 8.50 Busove zgodbe 9.10 Victor Hugo, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Smogovci 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Delo na črno 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 Zeleni Jurij 14.40 Večna mladost, italijanska nadaljevanka 15.30 M Držić: Zbor 16.00 Poročila 16.05 Risani film 16.20 Pregled sporeda 16.25 Poročila v angleščini 16.30 Gremo dalje družinsko popoldne 18.00 Poročila 18.10 Znanstveni razgovori 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.00 Spekter 22.05 Dnevnik 22.30 Jazz Time 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija Smogovci, risana serija Alf, ameriška humoristična nanizanka Risanke 19.30 Dnevnik 20.20 Zgodba z naslovne strani 20.45 Večna mladost, italijanska nanizanka 21.40 On in ona, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Umetniški večer: Šimun Cirenac 23.50 Metal mania 0.50 Video strani KANALA 9.45 A shopp 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Male živali 10.45 Junak na rolki, ameriški barvni film 11.50 A Shop 19.00 A shop SLOVENIJA 1 23.40 ANNO DOMINI Neron, naveličan žene Oktavi-je, jo da ubiti, da bi se lahko poročil s Popejo. Na robu blaznosti ukaže zažgati Rim in trdi, da so to storili kristjani. Ukaže, naj jih neusmiljeno preganjajo. Med žrtvami sta tudi Peter in Pavel; prvega kržajo, drugega pa obglavijo. 19.15 Podjetniška žilica 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Ka-nalizator Show, gost Milan Kučan 20.50 Olimpijada možganov, kviz 21.15 Najboljši komedijantski par: Sinova puščave, ameriški film 23.00 A Shop Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.30 Zemlja in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.35 Urad, urad 14.00 Hišnica 14.45 Hladna območja 15.00 Jaz in ti 15.05 Muppet Babies 15.30 Am, dam, des 16.05 Wild fire, avstralska nadaljevanka 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom 19.20 Znanje danes 19.30 čas v sliki 20.05 Šport 20.15 Show Mix - Pozor kamera 21.35 Pogledi s strani 21.45 Možje, ameriški film 23.10 Sheena - Kraljica džungle, ameriški film 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2, Poročila l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse o cvetju - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Z žepnino v trgovino - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije - 16.00 - Radio Žiri spet z vami -napoved programa do 19. ure -17.00 - Športne novice - 17.15 - Na policah zgodovinskega arhiva -18.00 - Novice - 18.15 - Gospodinjski nasveti - 18.40 - Nasveti za zdravo življenje - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci I - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 -Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP - 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus - 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes do 13-ih - 13.45 - Iz tujega tiska - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Studio ob 17-ih -18.30 - Varnostna kultura - 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 - Literarni večer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-5.00 - Nočni program KINO 23. aprila CENTER amer film JFK ob 16.45 in 20 uri STORŽIČ nem. trda erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. trda erot KARINA IN BARBARA SUPER ZVEZDI ob 20. uri RADOVUICA amer. ljub. drama DUH ob 20. uri BOHINJ amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA II del ob 18. uri Današnjo križanko razpisuje prodajni center ALPLES v Železnikih, ki poleg vrste pohištva, primernega za vse bivalne prostore, ponuja še vso ostalo opremo, električno orodje, belo tehniko, akustiko, celo kristal, darila in unikate. Skratka, VSE NA ENEM MESTU! Srečnim izžrebancem PRODAJNI CENTER ŽELEZNIKI podarja šest lepih nagrad: 1. nagrada: BON V VREDNOSTI 6.000 SLT 2. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SLT 3. nagrada: BON V VREDNOSTI 4.000 SLT 4. nagrada: BON V VREDNOSTI 3.000 SLT 5. nagrada: BON V VREDNOSTI 2.000 SLT 6. nagrada: BON V VREDNOSTI 1.000 SLT GORENJSKI GLAS pa, kot vedno, prispeva tri praktične nagrade. Kupone z vpisano rešitvijo, nalepljene na dopisnice pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, lahko pa jih oddate v nabiralniku Gorenjskega glasa na M. Pijade ali na upravi na Bleivveisovi 16. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 23. aprila. Želimo vam veliko zabave pri reševanju in še več sreče pri žrebanju. 1 2 3 ! 4 5 6 7 8 g 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 ! 23 24 25 26 27 28 ; 29 30 31 32 33 34 center alples CELOTNA PONUDBA ZA VSE BIVALNE PROSTORE IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA! VSE NA ENEM MESTU! V APRILU DO 45 % POPUSTA! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! center ZMRZNJEN SNEG IME AM FILM IGR iCURTISl TOVARNA V CELJU SLOV PIS IPEBOCII GRŠKA BOGINJA MIRU LUlGI N0N0 30 23 VECN0 MESTO EDWARD JENNER TANZAN DRŽAVNIK IJULIUS KAMBARAGE 27 ALJ0ŠA Ž0RGA POSUŠENA TRAVA <3 rtJ AMERIŠKA KUKAVICA MESTO V RAVNIH K0TARIH V DALMACIJI VRSTA PRECIZ MERILA PIJAČA ST SLOVANOV PAUL EHRLICH Y0NG STEVE GOZDNO BOGASTVO 11 KRAJ PRI GR0SUPUU HRV PIS (K0VACIC) ANTON ČEHOV ESAD MEKULI MOSTOVŽ POMOL IMN0Ž 1 PARIŠKO LETALIŠČE ALPLES ŽELEZNIKI VRSTA GOB 33 21 VRSTA KEMIJSKIH SPOJIN PRIP RASE M0NG0LID0V AVSTR MIN IM0CKI 32 22 SLOV PIS IKERMAUNER IND POLIT IPANDITI SVOD USTNE VOTLINE DALMAT ŠALJIVEC PODRE DNI VEZNIK BLIŽAJOČ SE ZNAK EPILEPT NAPADA FRANC SLIKARSKA DRUŽINA GR BASNO PISEC 25 PRIPADNIK KATOLIŠKE CERKVE IME DVEH MESECEV IMALI IN VELIKI) ALPLES ŽELEZNIKI VRSTA METULJA 16 TV NAPOVE D0VALEC (RAD0I 34 GE0RG TRAKL PASJA PASMA 24 10 RTVVZH ŠPANIJI EGIPČ BOG SONCA ENO 00 ČUTIL NAROČILO VNAPREJ SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI MAKED KOLO VZDEVEK N0G0M ST0JK0VIČA PRITR DILNICA 20 ALPLES Železniki 29 MESTO V TAIVANU 15 ZGOD VAS V EGIPTU KJER JE ADMIRAL NELS0N V POMORSKI BITKI PREMAGAL FRANCOZE VRSTA PECIVA Z NADEVOM 31 ST JAP PRESTOLNICA STARA DRŽ OB EVF-RATU IN TIGRISU ZAREBR-NIČA NEUMETNIŠKO DELO ETI0P NAZIV ZA GOSPODA ZAVOJ VIJUGA FINSKI NARODNI POTOVALNI NAČRT 13 19 TNALO DEL TELESA J 12 SRED0Z LEPOTNA RASTLINA KOPITAR IZ RODU JELENOV TOVARNA V ČRNUČAH JORDANSKO PRIST V ARABS ZAL KAREL OŠTIR SATURNOVA ŽENA RIMS BOG ŽETVE PREGRINJALO ZRAK (LAT) ZA P0LT0N ZVIŠAN KRALJEV-SKA IGRA 14 17 DEPARTMA IN REKA PRI LV0NU V FRANCIJI 26 HITER VISOK LOVSKI PES 28 todaljevcmje s str. 10 |VUstašem in njihovim sledila "Orožja kazen. Srk f • /rs*i imperialni strategiji te-ustreza tudi prikaz večje i?SeUenosti tujih ozemelj s Sr-I V nasprotnem primeru se plužujejo etničnega čiščenja, I 8a opravljajo s tanki, mino-^et.i. raketometi, z bombardi-jj'ji- In iz oči v oči s prebivalcem z zverinskimi znašanji in ■•»kri. basanje zakaj? zaobsega tudi sevalni odnos do vsega tuje-**: Hrvaška, ki je za Srbe zdaj .j* dežela - nekoč pa je bila JjJ'hova, takrat ko je bila njiho- ? l.udi Slovenija in vsa Jugo-iav'ja in v perspektivi ves svet, a fi prav nič naključen srbski ker to so njene žrtve. In koliko te žrtve odtehtajo? Za katero končno ustavitev vojne in uničenje agresorja? Vojna v Jugoslaviji pač ni neka zasebna demokratična seansa sredi te ponovne ječe narodov. V ozadju je evropski kapital in potuha srbskemu internacionalizmu, ki naj bi še naprej deloval na principu osvajanja Vojvodine. Od dejanske mnogonacional-nosti in sožitja narodov do vse večje srbizacije in nazadnje do priključitve k Srbiji. To bi radi dosegli na Hrvaškem in zdaj tudi v BiH. Sijajna neodgovornost - tako lahko imenujem vidno značilnost današnjega jugoslovan- 50 odstotkov prijav. Te prijave obsegajo stanovanjske ter gospodarske in poslovne objekte in škodo v poljedelstvu, ne pa tudi človeških žrtev. Za zdaj dobljena vsota znaša 45 milijonov DEM. Uničenih je 96 zasebnih stanovanjskih objektov, močno poškodovanih je 282, deloma poškodovanih je 237. Uničenih gospodarskih in poslovnih objektov je 262, močno uničenih 159, delno uničenih 95. Največ škode ima Bombažna industrija Duga Resa, samo na objektih in opremi za 10 milijonov dolarjev. Elektrogospodarstvo ima škode za 1,490.000 DEM. Druge velike škode imajo podjetje Livarna in obdelava kovin, trgovsko podjetje Mrežnica, Komunalno podjetje - posebno vodovod, dva mostova - novi most pri Bariloviču in starejši pri Maličih. Pogorela je prenovlje- romska fronta ^regovor: govori srpski da te •a*uje ceo svet! - ta Hrvaška se * znašla med dvema kamno-ra- Na eni strani Srbi s svojim ariceroznim imperializmom in ^ drugi strani evropska diplo-^acija. Oboji so zainteresirani la čimvečje uničenje Hrvaške. £a ene, da bi jo lažje zasedli, jp druge, da bi jo ceneje kupi- ^yropa se je morala najprej sa-balkanizirati, da bi tako na ^ii koži in duši skusila, kak-. "je ta barbarogenij - sestreli-Iv helikopterja ES. Tudi Ame-jjka je pricapljala za Evropo, rje po tukajšnjih mestih tekla l"1 v kanalizacijo. Koliko je bi-u komu mar za te Balkance, je !'o videti po tem, da Evrope 'ganila niti samaevropskost .tosarneznih dežel na tleh ne-l?anje Jugoslavije: Slovenije, Praške, Bosne in Hercegovi-in Vojvodine. To je jasno: * bi ljudje namesto krvi scali j*'to, bi Amerika že zdavnaj j'krvenirala. j;var je izračunljiva. Pošteti je *ba vse žrtve te vojne in jih ^'ožiti na žrtvenik Evrope, skega vojaka - bojevnika. V bistvu gre za pobarbarjenje, ki je brezrazumsko, poživinjeno in pozverinjeno. Brezrazumskost vlada na vseh ravneh, od generalov do navadnih prostakov. Je v tem, da se jim nič ne zbistri pamet, niti ob pomisli, da bo v vojni povzročeno škodo treba povrniti. Da bo za vse zločine treba odgovarjati. Nič jim ne bo velikodušno odpuščeno. Lahko se bodo pokesali, a tudi plačali bodo. Ne samo skupina generalov ali ujeti posamezniki. Plačevalo bo vse srbsko ljudstvo tja do poznih rodov. Zdaj se delajo, kot da to nikomur ni nič mar, nobeni srbski stranki, ne vladajoči, ne opozicijski. Kot da se lahko nazadnje najde neki abstraktni krivec, ki bo prevzel nase vso odgovornost. Tako da krivda ne zadeva nikogar posamično in ne vse skupaj. Lahko si bodo delili medalje za hrabrost in nikoli več jim ne bo treba delat. Nastala vojna škoda na območju občine Duga Resa je za zdaj ocenjena v nekaj več kot na šola v Belaju, poškodovani sta šoli v Bariloviču in Donjem Velemeriću, in Tekstilna šola v Dugi Resi. Veliko škode je tudi na objektih družbenih dejavnosti - prosveta, kultura, šport, zdravstvo, uprava in drugo. Te podatke sem kar spravil, ne da bi jih natančneje pogledal. Moje vprašanje zakaj? so sklenila posledična dejstva in kot vsaka dejstva tudi ta neumna. Ne samo kriminalna, tudi idiotska. Na jugoslovanski niirn-berški razpravi bodo imeli glavno besedo sodnomedicinski izvedenci - psihiatri. Pa ko bi to le bilo zadnje takšno sojenje! Mogoče me je že utrudilo to, da sem že dobil odgovor na obe moji vprašanji. Ostalo je eno novo vprašanje, vendar za pozneje, za v Kranj. Dugoreški župan Jakovčič je namreč prepričan, da naši kranjski Bosanci, iz našega Bosanskega Prekokokrovca niso ne Hrvatje, ne Muslimani pač pa Srbi iz Vojne krajine. Arhitektonsko najlepši del Kranja, in seveda po svoji vsebnosti najgrozotnejši del, je SAO Kra- Porušena obnovljena šola v Belaju jina. Kar ogledam naj si popis stanovalcev po blokih na Planini, po njihovih krstnih imenih. Kaj naj rečem? Naš narod je velikodušen. Najlepša stanovanja so prepustili tujcem. Prednost pri delitvi stanovanj so imeli zmeraj komunisti in tujci. Ljudje danes z veseljem kupujejo srbijansko blago po trgovinah, praznijo svoje denarnice za šiptarje na njihovih štantih. Nekaj kilometrov od dežele stran pa je še vojska. Življenje je lepo. Potolažil sem dugore-škega župana rekoč, da sem že povabil Miloševiča, naj pošlje še kak milijon Srbov. Mi smo že spet za bratstvo in enotnost, s komerkoli. Sele na to si je gospod Jakovčič vidno oddahnil. Saj zgleda, da le nisem tako trapast, kot se delam. Bolj praktični del obiska se je nanašal na ogled mesta. Toda kolikor vem, sem imel bolj malo stvari v mislih. Želel sem si ogledati Inzl in Kasar pa Sv. Petra na Mrežnici. Ampak nekako me je vse minilo. Zdaj je bilo vse odvisno od gospoda Biličiča. Nisem bil nič kaj radoveden. Niti toliko ne, da bi videl, kako izgleda moja rojstna hiša. Saj lahko počaka. Ce sem prav razumel, sta bila na Inzlu rojena tudi hrvaški pesnik Nikica Petrak in svetovno znani slikar Miroslav Šutej. Blizu je tudi dugoreška književnica Irena Lukšič. Se pravi, kar močna umetniška kolonija! V župnišču Sv. Petra sem videl sliko svojega župnika Vučetiča. Spominal meje na župnika Se-bastiana Kneippa. Koinciden-ca je lahko plod površnosti. A nekaj volje do tega mojega življenja je vsekakor bilo, kakor danes - že v drugi moji vojni. Je krst lahko deloval kot oblika hidroterapije? Zoper urok poganskih rojenic? Da so bile prav uravnane vse skrite sile življenja? Pa ja! Sem za vsako pošteno prebrisanost domišljije. Le tako se je mogoče približati integralni resničnosti. Potem smo se podali na pot, pesnica Ana Postružnik, gospod Biličič, in jaz, po koran-ski fronti, z en dan novim občinskim avtom; prejšnjega so jim stolkli. Najbrž je bila to ista pot, po kateri so krenili tanki iz Logorišta v Mali Svarči Marko Perković - Thompson Bojna čavoglave Za dom - naredi V Zagori, ob izviru reke Čikole vstali bratje so branit svoje domove. Je Hrvat ob Hrvatu, bratje mi smo vsi, ne bo vas v Čavoglave, dokler smo živi! Tolče thompson, kalašnikov, tudi zbrojevka. Vrzi bombo, goni bando onkraj izvira! Čvrst korak, puška za strel, s pesmijo vsi za dom, bratje, in svobodo bijemo se mi. Čujte srbski prostovoljci, banda četniška, dosegla vas bo naša roka tudi v Srbiji! Našla vas bo božja kazen, je resnica vsa. Sodijo vam bojevniki iz Čavoglava! Poslušajte sporočilo Svetega Ilije: ne bo vas v Čavoglave kot nikoli prej! Ej, Hrvatje, mili bratje iz Čavoglava, tega vam Hrvatska ne bo pozabila! Prev. F. Zagoričnik in se podali razstreljevat od hiše do hiše hrvaške vasi, Belaj-ske Poljice, Belaj, Podvožič. Tankiste so vodili dobri srbski sosedje, ki so jim kazali, katere hiše je treba porušit. V hišah so bili ljudje, ki niso bili opozorjeni, kaj se pripravlja in kaj se počne. Mnogi so umrli v svojih domovih, ker se niso mogli pravočasno umaknit. Rušenja so tukaj hujša kot v predmestju Karlovca. Tu je šele pravi Vukovar - to je sinonim za popolno uničenje zgradb. Vidim, da moj gostitelj pozna ljudi in njihove usode. Tako ti kraji, ne da bi to ravno pričakoval, postajajo domači. Njihovi preostali, še živi ljudje, ki so že vse prestali, še sami ne vedo, a je bilo tega dovolj in a se ne bo vse spet ponovilo. Videti so žalostni in pobiti, začudeni in v strahu. Tudi jaz se čudno obnašam. Neki raztreščeni tank slikam skoraj zaradi vljudnosti. Se ne vem, kaj je ratalo. Saj vse lahko počaka, kot da bomo živeli večno in vse to vnovič in vnovič premlevali. Se pogovarjali z ljudmi, delali intervjuje, vse to podoživljali ali bili sami sredi vojnega uničenja, ker se lahko ponovi vsak hip. Gardisti odsvetujejo, da bi šli naprej. Gospod Biličič pa kar tišči naprej, češ saj bomo pazili. Vsekakor smo v coni, ko se lahko kdo spomni streljat. Pred nami je že most čez Korano. Nobeden ne kaže kakega strahu. Zase vem, da mi je total vseeno, tako magično pomirja smrt. Se pomislim ne na ostrostrelce, ki znajo biti zelo natančni. Gospod Biličič se je moral sam spametovat in obrnit avto v drugo smer. Ana Postružni-kova se je s tem kar strinjala, jaz pa kakor da nisem zraven, od vsega sem že nekako otopel. Zame je bilo kar dobro. Bil sem v svojih krajih, pod svojim hrvaškim soncem. Bil sem, kot sem že nekoč zdavnaj zapisal v eni pesmi - na začetku, kamor se vračamo proti koncu. Foto: Damir Biličič in Egist Zagoričnik ŠTEFAN ŽARGI Socialdemokratka stranka Slovenije JOŽE PUČNIK Za zahodnoevropsko levico Ljubljana, 13. aprila - V poročilu z drugega kongresa SDSS v Mariboru pred dobrim tednom smo omenili, da je bilo sicer splošno sprejeto vračanje SDSS k socialdemokratskim koreninam, poudarjanje levosredinske opredelitve stranke in zlasti izvolitev Emila Milana Pintarja v predsedstvo stranke, med gorenjskimi in poudarjeno kranjskimi delegati kongresa sprejeto z nerazumevanjem in nejevoljo. Ob koncu preteklega tedna smo bili povabljeni na sestanek predsednikov gorenjskih občinskih odborov in kranjskega odbora, ki se ga je udeležil tudi predsednik stranke dr. Jože Pučnik, vendar se je sestanek začel z glasovanjem o prisotnosti novinarjev, katerega rezultat nas je postavil pred vrata. Ker je tak odnos že sam po sebi dovolj zgovoren, ga ne bomo komentirali, da pa naši bralci le ne bi ostali brez informacije, smo za krajši pogovor zaprosili kar dr. Pučni-ka. Na 2. kongresu so bile poudarjene socialdemokratske vrednote oz. leva usmeritev vaše stranke, ki da je bila zaradi vključitve v Demos zatajevana oz. so bile v ospredju državotvorne naloge. Verjetno je problem v merilih razvrščanja in v tem, koliko je stranki dejansko uspelo zaključiti protikomunistično fazo, kot ste to poimenovali v Mariboru. Res je med gorenjskimi socialdemokrati nastalo nezadovoljstvo nad poudarjanjem in opredelitvijo, da je SDSS stranka levega centra. Pri tem je nujno razlikovati zahodnoevropsko pojmovanje levice in marksistično, ali če hočete, re-alsocialistično pojmovanje tega. Za zahodnoevropsko ali socialdemokratsko razumevanje levice, na katero se mi vežemo, je značilno, da se je od francoske revolucije, ko se je to razlikovanje začelo, poudarjala enakost državljanov, temeljne državljanske pravice, delitev oblasti na tri dele (sodno, zakonodajno in izvršno), pravico do političnega organiziranja, itd. -skratka nastanek pravne države in nastanek socialne države. Marksistična levica upošteva Marxove nasvete za spreminjanje družbe: razredni boj, revolucija, socializem, komunizem, družbena lastnina nad proizvodnimi sredstvi itd., ki so za nas popolnoma nesprejemljivi, čas pa je pokazal tudi njihov propad. Levo stališče socialdemokratske stranke torej upošteva prej omenjeno civilizacijsko tradicijo, v konkretnih razmerah v Sloveniji pa poudarja predvsem vrednote zajete v geslu, ki izhaja iz našega imena -SDSS: solidarnost, delovna mesta, soodločanje in svoboda. To pomeni, da postavljamo v ospredje socialnoekonomska vprašanja in zaščito deprivile-giranih socialnih skupin ter skušamo rehabilitirati pozitivno konotacijo politične oznake levice. Odločno zavračamo vsako enačenje levice s komunizmom. SDSS je bila ustanovljena kot prva tedaj opozicijska stranka in je zato v veliki meri združila tiste, ki so iskali možnost organiziranja opozicije. Pristopili so torej tudi tisti, ki so jim bile socialdemokratske vrednote oz. pogledi manj pomembni. Ta pojav je na Gorenjskem zelo izrazit, saj vodilni npr. v Kranju najbolje sodelujejo z Liberalno stranko. Kako nameravate poudarjeno socialdemokratsko opredelitev uveljaviti med takimi člani? Moje razumevanje usmerjenosti socialdemokratov na Gorenjskem je nekoliko drugačno. Res so nekateri liberalistično usmerjeni, so pa nekateri resnično socialdemokratsko usmerjeni - najbolj izrazit primer je v Tržiču. Uveljavljanje socialdemokratske identitete stranke, podobno kot pri drugih strankah, ne bo lahko in se mu nikakor ne moremo izogniti. Potrebni so pogovori, prepričevanja, saj je pri nas še veliko de-zinformiranosti, veliko predsodkov, osebnih napetosti in antipatij ter simbolov, ki motijo trezno politično razpravo. To težaško delo moramo opraviti. Antikomunizem danes ni aktualna usmeritev, saj gre za mnogo bolj izkristalizirana vprašanja. V stanju, ko smo priča predvsem ekonomskim, deloma celo klikarskim povezavam s strukturami prejšnjega režima na banalnih ekonomskih interesih, bi bil kakršen koli ideološki boj povsem nesmiseln in neučinkovit. Mi smo na zadnjih volitvah res namenoma in z vso zavestjo uporabili antikomunizem kot instrument, vendar to ne pomeni, da smo stranka nekakšnega fundamentalizma. Če želimo biti moderna stranka, se moramo ukvarjati z realnimi - ekonomskimi problemi in ne religijami, saj bi obstajala nevarnost, da nevede ustvarimo novo religijo. Včerajšni pogovor v Kranju je pokazal vse naše razlike, tudi ostra nasprotovanja, vendar konstruktivna, saj je bilo jasno, da naši gorenjski prijatelji govorijo iz srca, iz svojega prepričanja. Razlike je potrebno spoštovati, kar še ne pomeni sprejeti, pač pa se z njimi ukvarjati, se pogovarjati. Napravili smo korak naprej, problem pa še ni dokončno rešen. Nikakor ne moremo tudi mimo problema, ki ga gorenjski in zlasti kranjski člani SDSS vidijo v pristopu in izvolitvi Emila Milana Pintarja. Imenovali so ga politični klovn, ki se je s svojim delom, zlasti pri vladi v senci, v preteklosti osmešil. Ste jih uspeli prepričati, da je njegov pristop stranki v korist? Naši gorenjski prijatelji so zelo nezaupljivi do gospoda Pintarja in mu nekateri odrekajo kompetentnost, politično verodostojnost in celo dvomijo o poštenosti priključitve naši stranki. S tem se ne strinjam in skušal sem pojasniti, da vodstvo stranke ni v nobenem pogledu privilegiralo ali olajšalo res hitrega vzpona gospoda Pintarja v stranki. Očitno je, da so mnogi delegati na kongresu, tudi v povezavi z mojim nastopom, to čisto pragmatično dojeli in sprejeli. Nasprotovanje Pintarju na Kranjskem ostaja in potrebni bodo verjetno še nadaljnji pogovori, tudi s Pin-tarjem. Sam pričakujem, da bo z ravnanjem Pintar jasno pokazal svojo pozicijo in tedaj bo postala zadeva bolj racionalna, razburjenje pa se bo kmalu uneslo. Naj ob koncu poudarim, da ne gre v naši stranki za nekak zasuk, gre za različne prioritete. Doslej so bile v ospredju državotvorne naloge, ki smo jih uresničevali predvsem v Demosu. Po njegovem razpadu so v ospredju socialdemokratska vprašanja, v večji meri lahko poudarimo našo levosredinsko usmerjenost. In to smo si kot cilj zastavili tudi za v naprej. • Š. Zargi I Pavel Lužan: KRANJ, PREŠERNOV TOVVN Nedelja: "Dragi bralci! V upanju, da ponavadi ne krivite ogledala, če \am podoba v njem ni všeč. vas vabim k ogledu razglednice iz Kranja. Prešernovega lovvna. Berite in imejte se COOlT Ponedeljek, ob 9. uri na avtobusni. Prvi: Živio, frajer! Drugi: Ljga. hello! Prvi: Šponaš? Drugi: Cool! Prv i: Pizda, pocar! Drugi: Kurac, ti si! Prvi: Full cool. Drugi: B u 11 s h i t! A O.K. Sam. da si happy. Prvi: U, pizda, kar mim gre! Druge: Sure. da ja. Pust. kurac. Prvi: Nč. Eva. Drugi: Adamov perje. Se šlepa. Cool fiksar. Prvi: Ja. pizda, svinjsko cool. Drugi: Kolk še° Prvi: Eh, kurac! Drugi: Zmer zamuda. Prvi: Sem iko zaspal. Too much. Drugi: Si bil v Leeju? Prvi: Komplet banda. Cvenka za zrolat. Life to-talka. Drugi: Kva pa. ejga! Dober feeling. Prvi: Sure, da ja. Zverinsko cool. In potem je v Kranj, Prešernov tovvn, pripeljal avtobus, nas pobral in odpeljal v Laibach." "To je nezaslišano, dragi moji." je vzrojil moj oče in vrgel časopis na tla. "kakšne svinjske besede je napisal ta pisun! Povejte mi, kaj za vraga pomeni beseda *town'?" "Mesto," ga je poučila moja hčerka in potem je on še bolj jezno planil: "Mesto? Tri sto zabetoniranih, zakaj potlej ta cepec ne napiše po slovensko, ampak pači našo ubogo slovenščino, da se bogu in vragu gravža9 O sramota vseh sramot! In takšna jezična zver naj bi bil moj sin, bog mi odpusti, in tvoj mož, uboga snaha, in celo vajin očka. vnuka moja uboga! Ne, nikoli, vam rečem, po tej grozanski sramoti, ki nam jo je zakuhal v časopisu, on ne more biti več moj sin in ne tvoj mož in ne vajin očka!" "Dedek, kaj grdega pa je ušpičil." je zvedavo zaščebetal sin. "O, ti nedolžna, mlada glava, tvoje biserno čiste duše se seveda še ne more dotakniti grozotni članek, ki ga je scopral tvoj malopridni oče. Toda vnuk moj ubogi, povem ti...!" "Ne. nikar ga ne učite teli grdih besed," je njegovo pridigo brž presekala moja žena, "še prehitro jih bo pobral na ulici in v šoli!" "Seveda ne, prej bi se mi jezik posušil." je rekel moj oče in vnuku požugal s prstom, "dragi fantič moj, zapomni si tole: članek tvojega očeta je največji fej in fuj, kar sem jih doživel, odkar tlačim zemljo!" "Oh. saj ni tako grozno." se je vmešala moja hčerka, "veliko takšnih besed slišim vsak dan pred našo šolo!" "Kaj? S takšnimi učenci se družiš, smrklja neubogljiva," je vzkipela žena, "stokrat sem ti že rekla, da nimaš kaj iskati na ulici, med tistimi barabami, ki govorijo iste svinjarije, kot jih piše tvoj oče!" "Drži kot pribito," je odločno pribil moj oče, "draga vnučka. zapomni si za vedno: jezik je človekovo ogledalo, zato s svojo materinščino človek ne sme početi kakor svinja z mehom! In čeprav to počne tvoj oče. mu tega ne smeš dovoliti! Primojduš, da ne!" V tistem sem prišel domov in ko sem za mizo ugledal namrgođene, jezne obraze, sem brž vprašal: "Vraga, kaj vam pa je? Kaj se je zgodilo, da čepite kot povožene kure?" "Kej in fuj si. očka. da veš." mi je zaščebetal sin. "Kaj? Kako pa govoriš, smrkavec." sem ga smeje okrcal. "Sram te bodi. pokvarjenec! Perverzneš! Seksualni manijak! Pišeš takšne svinjarije, da me je sram. ker sem poročena s tabo." mi je ostro vrgla v obraz moja boljša polovica. "Kako? Kaj pa govoriš." sem jo debelo pogledal-"Pravcata zver si." je zarobantil moj oče. "in odslej nisi več moj sin! Če pačiš in uničuješ materinščino, mene ne boš! Ko se boš javno, v časopisu, opravičil meni in vsem. ki s ponosom uporabljamo slovenščino, boš spet moj sin. sicer nikoli več!" "A tako." sem rekel razumevajoče, "torej ste prebrali mojo humoresko?" "Ja, tvoj fej in fuj." je korajžno zaščebetal sin. "Le zakaj je fej in fuj," sem bil presenečen. "Ne sprenevedaj se! Zdaj smo te, nesrečniki, spoznali do obisti! Toda ne bomo požrli tvoje razglednice iz Prešernovega tovvna! Tako maloumni še nismo, da bi za vse, kar je na svetu, uporabljali samo dve opolzki besedi, pa čeprav moramo reveži živeti s tabo," je jezno dejala moja boljša polovica. "Nehajte me pikati kot ose. prosim." sem pomirljivo odvrnil, "gre za nesporazum! V humoreski sem zapisal le besede, ki sem jim bil priča, niso pa to moje besede!" "Naše tudi ne." so vzkliknili kot eden. "So pa del našega življenja, besede našega vsakdana," sem jim zatrdil, "to lahko dokažem! Veste, slovenščina ni samo tisto, kar govorijo slavi-sti, uporabljamo jo tudi ljudje na avtobusnih postajah!" "To je full laž. očka," je uporniško izbruhnila hčerka, "mi v naši šoli že ne govorimo takšnih crazy izrazov!" "Kaj da ne, jaz si jih nisem izmislil." sem ji ugovarjal. "Too much. pčka! Besede, ki si jih zapisal, govorijo le odštekane klape fiksarjev po pajzlih! Mi pa ne. naš feeling je drugačen, smo čisto O.K.. da veš!" "Verjetno res, vendar...," sem ji poskusil oporekati, a me je brž povozila, kakor tank: "To je full laž, očka, pa čeprav nočeš priznati! In najbolj me jezi to, ker tako zverinsko cool lažeš!" "No. če ste se že vsi takole zarotili proti meni. potem me vsaj pustite do besede, prosim," sem se jim vdal, "moja humoreska vam ni všeč, O.K. Zato se vam bom v časopisu opravičil. Bo to zadosti velika pokora?" "Bomo še videli," so vsi štirje vzkliknili kot eden. se zmagoslavno dvignili od mize in odšli na sprehod, ne da bi me bili povabili s sabo. Skrušeno sem sedel k mizi in si moral z rokami podpreti glavo, toliko težkih misli mi je začelo rojiti v njej: "Pa naj mi še kdo reče, da dandanes ni težko živeti! Če pokažeš skrb za razvoj jezika, te lastna družina hudo obdela kot grešnika zoper utečeno jezikovno kulturo in lepoto: če pa daješ prednost skrbi za razvoj družine, pa se ti razvoj materinščine izmuzne in te pusti za seboj, da ti naposled ne preostane drugega kakor nepismenost in molk. kakršna sta zavladala po razrušitvi Babilonskega stolpa. Hudiča, ali nam zdaj in tukaj v resnici ne kaže več početi ničesar drugega kakor molčati? To je res full komplicirano !" FELJTON Marko Ogris MAFIJA - OD MITA DO 'TRUPEL NA DOPUSTU 99 Sleherni Siciljanec, ki si je sam ustvarjal svoje zakone, se sam maščeval ali kaznoval nasprotnika, sleherni, ki se je ukvarjal s tihotapstvom, da bi oškodoval državo, ki ni plačeval davkov ali pa se mu je na kak drug način posrečilo izigrati državo, je vzbujal spoštovanje in njegova avtoriteta na Siciliji je naraščala. Avtoriteta in moč pa sta bili na Siciliji dolga stoletja povezani z zemljiško posestjo. Zanimiv dogodek iz leta 1921 v italijanskem parlamentu. Takrat je v obrambo mafije vstal Vittorio Emanuelle Orlando, znameniti italijanski pravnik, med prvo svetovno vojno predsednik italijanske vlade, ki je bil doma s Sicilije in se ni bal priznati, da ga na volitvah podpira mafija. Dejal je: "Mafija - to je občutek dostojanstva in časti, to je manifestacija viteškega duha, izraz pravice. Zatorej sem jaz prvi mafioso Sicilije." Leta 1907 je poročilo o položaju kmečkega stanu v južni Italiji in na Siciliji razkrilo prepletenost mafije in politike. Število zločinov je bilo trikrat večje od deželnega povprečja. Takrat je bila mafija svobodna organizacija z nepisanimi zakoni in pravili igre, v kateri je preko sto različnih klanov uživalo določeno avtonomijo. Na čelu organizacije je bila cupola, nekakšen vodstveni odbor, v katerem so sedeli voljeni predstavniki velikih družin. Prvi "pezzo di novanta" za vso Sicilijo je v tem času postal Vito Cascioferro, ki je organizaciji priskrbel pravo ladjevje, s katerim je tunizijskim klavnicam dobavljala nakradeno živino in izselila preganjane člane mafije v Ameriko, med katerimi se je kmalu znašel tudi don Vito. Organizacija je vse do prve svetovne vojne podpirala tistega parlamentarca, ki za Sicilijo ni zahteval nobenih sprememb. V prvi svetovni vojni je kontrolirala črno trgovino. Kraja živine in dobava rezervnih delov vojski, sta bili v središču njenih poslov. Leta 1920 je umrl don Luciano Guercio, ki je bil na glasu kot un duro, to je bil trd, neizprosen in okruten človek, kateremu pa so vsi kljub sovraštvu priznavali velike zasluge za mafijo. Njegova postava - široka ramena, bikovski vrat in kamniti obraz, je vlivala strah. Tribunale del novanta', ki se je po tradiciji zbral takoj po njegovi smrti, je za novega 'pezzo di novanta' izvolil don Calogera Vizzinija, ki pa je ravno takrat za dlje časa odšel na lov. S konji in peš so v hribe in gozdove pohiteli številni piecioti, toda šele šesti dan so ga našli z njegovo dvocevko na rami. Problem je bil v tem, da nalog za pokop po zakonu mafije lahko da le novoizvoljeni poglavar, do takrat pa pokojnika niti za hip ne smejo pustiti samega. Bil je avgust in na Siciliji strahotna vročina, zato je v sobi zaradi razpadajočega trupla že pošteno smrdelo. Don Calo je okrog odra razpore- dil vse pokrajinske in mestne šefe, se z roko dotaknil svojega predhodnika, s čimer je moč z umrlega prešla nanj in izrekel predpisane besede: "Lahko ga pokopljete!" Don Calo je imel vse kvalitete šefa antičnega tipa: pogum in cinizem bandita, takt in zvitost finančnika, smisel in sposobnost intrigama in poklicnega politikanta z juga. V dvajsetih letih seje mafija postavila na stran fašistov, ki sprva niso zavrnili podpore don Cala. Vendar pa Mussolini po prevzemu oblasti ni trpel nikakršne vzporedne oblasti, zato je na Sicilijo poslal železnega prefekta Cezara Morija, ki je nekaj časa brutalno preganjal vse, kar mu je dišalo po mafiji in strpal v zapor pol Sicilije. Vendar, ko se loti tudi palermske aristokracije, ga Mussolini zamenja. Kljub radikalnim ukrepom mu mafije n' uspelo iztrebiti. Dosegel je zgolj to, da se je precej Siciljancev izselilo v Ameriko (tudi tistih, ki niso imeli nikakršne zveze z mafijo), mafija pa se je potuhnila. Nekako v tem času je cosa nostra kot sinonim za italo-ameriško podzemlje pod Al Caponejem doživela svoj prvi vzpon tudi v Združenih državah. Njeni sledovi v Ameriki vodijo v drugo polovico prejšnjega stoletja. Skrivala naj bi se pod imenom Unione Siciliana, ki je na videz skrbela za revne sici; ljanske družine, dejansko pa je bilo že na začetku med njenimi poglavitnimi dejavnostmi izsiljevanje premožnejših rojakov z rackettom. Italo-ameriški gangsteriji so kaj kmalu začeli izrabljati svoj vpliv na milijone italijanskih emigrantov (v zameno za resnične ali namišljene usluge pri izselitvi). Na ta način so lahko posameznim političnim kandidatom - še posebej v NeW Yorku - zagotavljali glasove na volitvah. Ustanovljena je bila t.i. Črna roka, Mano nero, ki je s smrtjo kaznovala vse, ki so se obotavljali plačevati ta davek, oz. ovaduhe in policaje, ki so bili preveč vneti pri preiskavi. Črno roko je v tridesetih letih tega stoletja zamenjala zloglasna Murder Incorporation, ustanova za naročene umore, nekakšen "sindikat" različnih, med seboj povezanih band, kije poenostavila problem likvidacije nezaželenih. . . . KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Avstrijske izkušnje z gozdnim zadružništvom V skupnosti dosegajo boljše rezultate Pri dohodku iz gozda, manjšem od 10 tisoč šilingov, ni davka; najvišja davčna stopnja pa je tar 52-odstotna. . Kranj, 13. aprila - Splošno združenje gozdarstva Slovenije je v okviru gozdarskega fne na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju pripravilo v ponedeljek več predavanj, med *a,erimi je bilo za gozdarske strokovnjake, delavce in lastnike gozdov verjetno najbolj /a-""nivo predavanje o avstrijskih gozdarskih izkušnjah, predvsem pa o njihovem gozdnem ^družništvu, ki ga je predstavil Ciinter Sonnleitner, predsednik gozdnogospodarske /a-ruge Gnesau in predstojnik zveznega gospodarskega izobraževalnega centra v Osojah. Poglejmo, kaj je ugledni gozdarski 8,rokovnjak iz Avstrije povedal... ••.o kmečki gozdnogospodarski skup-tt°sti (zadrugi) Koroški kmetje so bili dolgo časa ^merjeni predvsem v živinorejo (mleko ln meso), medtem ko jim je gozd pomenil Sanio hranilnico. Ko so pred desetimi leti ?°zd ponovno "odkrili" in ugotovili, da 'majo lahko od njega tudi redne gospodarske koristi, so se organizirali v kmečke 8ozdnogospodarske skupnosti ali zadru-8?- Skupnost Gnesau je ena od njih. V Jjej je osemnajst gozdnih posestnikov združilo" 850 hektarjev gozda, ki je na "admorski višini okrog tisoč metrov. V skupnost so se organizirali zato, da bi izboljšali gospodarjenje z gozdovi, odprli Rozdove z gozdnimi cestami in traktorskimi vlakami, uredili odnos gozd - divjad in dosegli pri gospodarjenju boljši dohodek. Skupnost deluje tako kot društvo, predsednika in druge funkcionarje izvolijo za {•i leta, organiziranje je prostovoljno, de-[uje pa po programu, ki ga na podlagi ankete med gozdnimi posestniki sestavijo za Sedemletno obdobje. V programu je zelo Pomembno določilo o tem, koliko delov-n'h ur morajo posestniki opraviti v sedlih letih pri obnovi, negi in varstvu gozdov, pri gradnji gozdnih cest ter pri pro: daji lesa. Za delo v gozdu in pri prodaji 'esa zaposlijo strokovno usposobljenega klavca, ki 45 odstotkov plače prejema od države, razliko pa od skupnosti. Delavec $Podbuja lastnike za delo v gozdu in sodeluje z njimi tudi pri izvedbi del. Ko je bilo tržišče zaradi vetroloma ttiočno zasičeno in je bilo les težko prodaji (tudi po več mesecev je ležal v gozdu), so se funkcionarji skupnosti pogajali z odjemalci in najprej dosegli to, da so les prodali, kasneje pa so z njimi sklenili letne pogodbe, po katerih imajo tudi kmetje obveznosti, da les posekajo in oddajo v točno določenih rokih. Ko so skrajšali čas od poseka do prodaje, je bilo zadovoljstvo obojestransko: kmetje so hitreje prišli do denarja, lesna industrija pa do kakovostnega lesa. To je le ena od prednosti delovanja v skupnosti, jih je pa še precej. ...o gradnji gozdnih cest V gozdnogospodarski skupnosti Gnesau so v zadnjih desetih letih na območju 850 hektarjev gozdov zgradili 25 kilometrov gozdnih cest. Zvezno ministrstvo, ki s svojimi organi strogo bedi nad tem, da se niti en meter ceste ne zgradi brez načrtov, prispeva za gradnjo gozdnih cest 45 odstotkov sredstev, izjemoma pa do 60 odstotkov. ...o varovanju okolja Od letošnjega prvega maja dalja bo v Avstriji veljal predpis, po katerem bodo lahko pri delu v gozdu za motorne žage uporabljali samo rastlinsko (repično) olje, ki se za razliko od drugih olj bistveno hitreje razgradi. Ugotavljajo namreč, da se pri rastlinskem olju v treh tednih razgradi kar 97 odstotkov oljnih snovi. ...o davku od gozdov Gozdni posestniki, ki imajo v Avstriji manj kot deset hektarjev gozda, plačujejo državi davek v pavšalnem znesku. Enako, v pavšalu, plačujejo davek tudi tisti, ki imajo od deset do sto hektarjev gozda, vendar je pri teh znesek že odvisen od kakovosti gozdov ter težavnosti poseka in spravila lesa. Posestniki, ki pri prometu z V okviru gozdarskega dne je bilo še več predavanj. Silvo Pritržnik je predaval o prodaji lesa v razmerah prostega trga (in o slovenjegraških izkušnjah), mag. Mirko Medved z Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo o gospodarnosti gozdnega dela na kmetijah. Vid Merše o možnostih nabave gozdarske opreme in Milan Trkman o izobraževanju gozdnih posestnikov za delo v gozdu. lesom presegajo 130 tisoč šilingov, plačujejo davek na podlagi izračunov o izkoriščanju gozdov; tisti, ki presegajo vrednost 800 tisoč šilingov, morajo že voditi knjigovodstvo. Dohodki od gozdov, ki so manjši od deset tisoč šilingov, niso obdavčeni, največja stopnja obdavčitve pa je 52-odstotna. Če, denimo, nekdo od gozda zasluži milijon šilingov, mora državi plačati več kot 500 tisoč šilingov davka. ...o zagotavljanju strokovnega dela v gozdovih Država predpostavlja, da je zadoščeno strokovnosti, če veleposestnik zaposli usposobljenega gozdarskega strokovnjaka. Po avstrijskih predpisih mora veleposestnik, ki ima od 500 do 1800 hektarjev gozda, zaposliti vsaj gozdarskega tehnika z izpitom; posestnik z več kot 1800 hektarji gozda pa diplomiranega gozdarskega inženirja. Za strokovno delo malih gozdnih posestnikov pa skrbijo z nasveti gozdarski strokovnjaki iz gozdarskega oddelka deželne gozdarske zbornice. ...o gozdarskem zakonu Avstrija ima zvezni gozdarski zakon, ki je obvezen za vse; dežele pa lahko glede na razmere v gozdovih in druge posebnosti sprejmejo svoje gozdarske zakone, ki so strožji od zveznega. Tirolska je to možnost že izkoristila. • C. Zaplotnik Kmetijski minister in njegova namestnica v Bohinju Bo denacionalizacija zmanjšala pridelavo? Ce bomo hoteli v korak z ostalo Evropo, bo potrebno soglasje vsega naroda za razvoj kmetijstva." 'ara Fužina, 13. aprila - Občinski odbor Socialistične stranke Rado-'jiea je v ponedeljek pripravil v Stari Fužini v Bohinju pogovor z mini-s,r°ni za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Ostercem in *J*govo namestnico Marijo Markeševo. V prvem delu sta gosta odgo-*rjala na vprašanja predsednika socialistov mag. Viktorja Žaklja, v rugem pa na vprašanja domačinov, ki so hoteli še največ zvedeti o de-*cionalizaciji. Iz dveurnega pogovora omenjamo le nekatere odgovore! P Kmetijstvo je bilo lani edina dejavnost, ki je v primerjavi s Pfedlani povečala obseg proizvodnje. Čeprav je bilo povečanje e enaodsiotno, pa v ministrstvu ocenjujejo, da je to lep uspeh, ki & ne bi bilo, če intervencijska Politika ne bi bila pravilno ^merjena in če kmetje ne bi r^etovali sodobno. Poklicni Krnetje so namreč na zavidljivi !.avni in ne zaostajajo dosti za ifužbenimi posestvi. Tudi na Gorenjskem so kmetije, ki dose-povprečno mlečnost sedem ?° osem tisoč litrov mleka na Jjravo in evropske hektarske pri« p'ke krompirja. Minister prijava, da se v procesu denaciona-('-acije lahko zgodi, da bo kmečka pridelava v naslednjih le-,'n nekoliko upadla; še posebej. e v tem procesu ne bomo znali rrianjševanja pridelave na druž-P^ih posestvih nadomestiti z .e^Jo pridelavo pri tistih, ki bodo °bili zemljo nazaj. Ministrstvo e bo sicer prizadevalo, da do te-j?a ne bi prišlo in da bi bila zame-Java lastnikov čimmanj "bole-.a za kmetijsko pridelavo, ven-a.r Pa vse to ni odvisno samo od Dr. Jože Osterc ne bo rožnato, še posebej zato ne, ker imamo precej neurejene razmere v hribovskem kmetijstvu pa tudi v vinogradništvu in sadjarstvu. • Slovensko kmetijstvo zagotavlja okrog 80-odstotno stopnjo preskrbljenosti prebivalstva z domačo hrano, približno 20 odstotkov hrane pa mora uvoziti. Tolikšno samooskrbo moramo ob- ^'nistrstva. ampak tudi od oko Ja- kjer se bo zemlja vračala. j imetje so se na volitvah zelo r,. r° odrezali, saj so dobili sko-tuV'^ °dstotkov glasov in s tem di 34 oz. 37 poslanskih mest v j r'amentu. V politiki ocenjuje-n" da je to rezultat, ki ga bo v *e|rrria'mn političnih razmerah ■ 10 težko pono\iti in iz katerega Ja ,reba čimveč iztržiti. Takšna E\i*S'Vna P0''1'^1 m vedno naj-do t ' saj včasih prinese več ško-y kot koristi. Če bomo hoteli \ ^5®" / ostalo Evropo, bo pred-n Crn treba doseči soglasje vsega g*r°da za razvoj kmetijstva. V r°Pi za slovensko kmetijstvo Na vprašanje Duše Boš tja n-čič, v.d. direktorja Temeljne organizacije kooperantov Radovljica, kaj bo ministrstvo storilo, da pri vračanju kmetijskih zemljišč nekdanjim lastnikom zaradi spoštovanja zakona o dedovanju ne bo prišlo do nadaljnje drobitve zemlje, je ministrova namestnica Marija Mar-keševa odgovorila, da ministrstvo pri tem nič ne more in da je tako zapisano v zakonu, ki ga ni sprejela vlada, ampak parlament. držati tudi v prihodnje, saj v svetu ocenjujejo, da je to strateška stopnja oz. pogoj za narodovo suverenost. Problem je v tem, da je ta samooskrba zelo neuravnotežena: pri mleku imamo 30 odstotkov presežkov, pri perutninskem mesu kar 150, velike primanjkljaje pa pri krušnih žitih, oljaricah in nekoliko manjše pri prašičjem in govejem mesu. Neuravnoteženost je posledica politike, ki je bila vezana na jugoslovanski trg; prestrukturiranje pa bo zelo težko. * Slovenska industrija, ki se ukvarja s predelavo kmetijskih pridelkov, ima prevelike zmogljivosti. Analize kažejo, da klavno predelovalna industrija izkorišča svoje zmogljivosti le 60- do 70-odstotno in mlečna predelava 85- do 87-odstotno. Za lesno predelovalno industrijo nimamo natančnih podatkov, vendar so ludi v tej dejavnosti še precejšnje rezerve. • V Sloveniji je manj kot 30 odstotkov kmetijske zemlje v rokah poklicnih kmetov, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost; več kot 70 odstotkov pa1, jo je v rokah polkmetov in mešanih kmetov. Slovenija se v tem močno razlikuje od kmetijsko razvitih evropskih držav. V sosedni Avstriji imajo poklicni kmetje 55 do 60 odstotkov kmetijske zemlje, na Bavarskem. NVurtemberškem 70 do 75 odstotkov... Iz razmerja, kakršno je v Sloveniji, izvirajo številni problemi, največji pa so v tem, da je tiste, ki niso odvisni samo od kmetijstva in zemlje, težko prepričati za sodobnejše kmetovanje. • Napovedi o usodi družbenih posestev so za zdaj zelo nehvaležne, ker se bo čas za vložitev de-nacionalizacijskih zahtevkov končal šele 6. junija prihodnje leto; trenutno pa je za vrnitev kmetijskih zemljišč zelo malo vlog. Z novimi lastniki zemlje se bomo poskušali dogovoriti, da jo bodo prevzeli v last in v lastno obdelavo šele potlej, ko bodo za to primerno usposobljeni. Marija Markeš • V procesu denacionalizacije naj bi nekdanjim lastnikom vrnili okrog 60 tisoč hektarjev kmetijske zemlje. Če bo to zemljo dobilo okrog deset tisoč poklicnih kmetij, se bo njihova velikost po grobih izračunih povprečno povečala s sedanjih deset na petnajst hektarjev. 0 Ko smo pripravljali nov zakon o gozdovih, smo se dolgo ukvarjali z vprašanjem, ali gozdove povsem prepustiti lastnikom in potem strogo kaznovati vse, ki pri gospodarjenju z njimi ne bi spoštovali javnega interesa. To dilemo smo presegli in pripravili zakon, ki svetovanju daje prednost pred kaznovanjem. Velika škoda je, ker smo v preteklosti iz vseh kmetijskih šol izključili predmet gozdarstvo, s tem pa tudi znanja o tem, da gozd nima samo gospodarskih, ampak še številne druge funkcije. Ta predmet smo zdaj spet uvedli v srednje kmetijske šole. poleg tega pa bodo na gozdarski šoli v Postojni že prihodnje šolsko leto začeli izobraževati za poklic kmet - gozdar. • Kar zadeva denacionalizacijo cerkvenih kmetijskih zemljišč in gozdov, se je kmetijsko ministrstvo zavzemalo za drugačne rešitve, kot jih je sprejel parlament in kot jih zdaj vsebuje zakon. Ministrstvo bo tudi za cerkvene gozdove poskušalo doseči, da se bo z njimi strokovno in pravilno gospodarilo.• C. Zaplotnik Denacionalizacijske pasti Denacionalizacija, ki bo dolgotrajen, zapleten, za nekatere pa predvsem dobičkonosen posel, se je že začela. Čeprav zakonu o denacionalizaciji še vedno manjka nekaj spremljajočih zakonov (o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, o odškodninskem skladu) in potrebnih predpisov (o vrednotenju nekaterih vrst premoženja), pa so prvi že dobili nazaj v povojnem času nacionalizirano: zaplenjeno ali kako drugače odvzeto premoženje. Pristojni upravni organi so v prvih mesecih ravnali zelo različno: ponekod so pohiteli in že izdali precej denacionalizacijskih zahtevkov, drugod čakajo na manjkajoče zakone in predpise, pregledujejo vloge in zahtevajo od upravičencev, da jih dopolnijo. Po občinah je doslej še bolj malo popolnih vlog, nekateri pa jih doslej sploh še niso vložili, ker menijo, da je tudi za to še dovolj časa. Če je bila denacionalizacija v začetku (v strankarskih in skupščinskih razpravah) predvsem politični in teoretični problem, postaja zdaj vse bolj praktični problem s številnimi pastmi in neznankami. Precej jih je že na kmetijskem področju oz. pri vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov, še večjih bo verjetno pri denacionalizaciji podjetij. Pri vračanju kmetijske zemlje in gozdov je največji problem v tem. da bo denacionalizacija v številnih primerih povzročila nadaljnje drobljenje že tako preveč razkosanega prgišča slovenske kmetijske zemlje in da še vedno ni jasnega odgovora na vprašanje, kako bo potekala denacionalizacija agrarnih, srenjskih in podobnih skupnosti. Če so nekateri gospodarji kmetij že delali načrte z vrnjeno zemljo, so se ušteli: razne izročitvene pogodbe in oporoke za to premoženje ne veljajo, ampak je potreben nov dedni postopek, v katerem se lahko s svojimi zahtevami pojavijo vsi zakoniti dediči. In ko vsak pograbi svoje, se lahko gospodarju kmetije zgodi tako, kot se bo menda nekomu na Gorenjskem: od dvesto hektarjev gozda ga bo kmetiji ostalo le dva hektarja. • C. Zaplotnik Republiško tekmovanje Mladi in kmetijstvo Zmaga kranjskih dijakinj Šentjur pri Celju, 15. aprila - Kmetijska svetovalna služba je v sodelovanju s Slovensko ljudsko stranko in Zvezo slovenske kmečke mladine organizirala minuli konec tedna v Šentjurju pri Celju prvo državno tekmovanje z znanju iz kmetijstva -kviz Mladi in kmetijstvo. Med osmimi ekipami je zmagala ekipa Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj, za katero so tekmovali Darinka Žarn, Tina Brglez in Marija Hrovat. Kranjske dijakinje so si prvo mesto priborile šele po dodatnih vprašanjih. Tekmovalcem so največ preglavic povzročala vprašanja o vremenu, izkazali pa so se z zelo dobrim poznavanjem prašičereje. Na tretje mesto so se uvrstili tekmovalci iz Medvod: Mateja Kern, Jože Podgoršek in Miha Bukovšek.# C. Z. MEŠETAR Po koliko so traktorji in drugi kmetijski stroji v poslovno servisnem centru Agromehanike v Hrastju pri Kranju? Cene, ki jih navajarho, so brez prometnega davka! vrsta stroja cena (v SLT) traktor TV818 traktor TV 822 Roderini traktor IMT539 traktor Universale 445 DTC traktor Zetor 5211.0 traktor Zetor 5211.2 traktor Zetor 5245.2 PVH pršilnik 340 1 škropilnica 340 I vaap za pranje, od 100 do 150 barov kultivator IMT, dognojevalec vrtna kosilnica 316.000 362.092 517.093 629.200 607.656 742.424 964.272 88.589 42.103 34.700 - 58.000 39.089 26.500 V kmetijski trgovini Prešeren v Gorici pri Radovljici prodajajo krmila in žita, semena in umetni gnoj, stroje in orodja. Poglejmo, kakšne so njihove cene z že vračunanim prometnim davkom! vrsta materiala cena (v SLT) in umetna gnojila semena semenska koruza pioneer semenska koruza BC 318, nadežda rdeča pesa brigadier lucerna črna detelja trava travnik II umetno gnojilo NPK 7-20-30 umetno gnojilo NPK 15-15-15 stroji in orodja: cepilec drv I. cepilec drv II. sadilec krompirja (dvoredni) obračalnik Favorit 220 obračalnik pajk 230 kultivator z ježi 205 kultivator z ježi 180 travniška brana vrtna kosilnica Favorit 362,00 300,00 888,00 315,00 446,00 374,00 27,40 21,00 19.800,00 22.500,00 47.500,00 58.300,00 71.500,00 37.100,00 32.600,00 29.900.00 32.280,00 AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj 216-245 ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Slovenskemu parlamentu! Dogajanja v slovenskem parlamentu zadnji čas so v sramoto slovenskemu narodu. Zasedanja za zamenjavo vladnega mandatarja, ki so še bila in so še na programu, sodijo kvečjemu v kako bolj zakotno gostilno, kakor pa v parlamentarne klopi. Zasedanja pa prenaša še televizija, da lahko ves svet vidi, kako kulturne poslance imamo s predsednikom vred. Mislim, da je prav ta parlament najbolj odgovoren, da tudi gospodarsko ne moremo izplavati! Za vso neuspešnost krivimo g. Peterleta. Nimam namena njega zagovarjati. Slišal pa tudi nisem še nikogar, ki bi omenil kak njegov greh, ki bi bil v škodo slovenskemu narodu. Z inteligenco, ki jo ima, ga pa lahko kljub njegovi bradi mirno postavimo v vrsto evropskih politikov. Za gospodarsko uspešnost so odgovorni in plačani drugi ministri. Vsem gospodom, ki še nameravajo kandidirati za mandatarje, pa svetujem, naj se kandidaturi v korist slovenskemu narodu odpovedo. Cirkus, ki se ob takih priložnostih dogaja, ni v čast narodu niti mandatarju. Ta je izpostavljen na stramotil-nem odru in je njemu samo v škodo. Vsaj televizija naj tega dogajanja ne prenaša. Politikom pa svetujem, naj vse svoje moči in sposobnosti usmerijo, da bomo čimprej volili. Volilci naj izvolijo svoje politično in gospodarsko vodstvo. Državljani in mediji naj jim pa dajo podporo, le tako bo novo vodstvo lahko uspešno. Obračam se tudi na novinarje. Prav ti so veliko krivi za sedanja prerekanja. Prav je. da se na nepravilnosti pokaže. Lahko so pa te napihnjene ali pa ublažene, kakor to novinarjem ustreza. Tudi večno natezanje revščine nikomur ne koristi. Sicer smo se z odločitvijo na referendumu, da postanemo samostojni zavestno odločili, da bo s tem dejanjem za nekaj časa treba zategniti pasove. Novinarji naj bodo tudi v svojih poročilih pošteni. Eno samo ugotovljeno nepošteno poročilo razvrednoti druga poročila. Omenim samo poročilo o plačah ob zadnjem štrajku novinarjev. Tudi g. To/a bi opozoril, da mu ni v čast norčevanje iz slovenske- ga jezika. Prav zaradi tega sem Nedeljski dnevnik odpovedal. Na nemščino sem alergičen še izza Hitlerjevih časov. In če se še dotaknem zadnjih štrajkov. Ugotavljam, da štrajkajo predvsem taki, ki imajo nadpovpre-'čno slovensko plačo. Nikakor ne mislim, da je kdo za svoje delo in odgovornost preveč plačan. Če pa po drugi strani ugotavljamo in celo napihujemo svojo revščino in vemo, da kupa denarja nikjer ni in če hočemo imeti več, moramo nekomu drugemu vzeti. To pa navadno doleti tistega, ki je že sedaj lačen. S tem mojim pisanjem ne mislim nikogar žaliti. Sem navaden kmet, iz tega vidika gledam na sedanja dogajanja, ki mi niso prav nič všeč. Koliko so pa slovenskemu narodu v korist ali škodo, naj pa ugotove drugi. Franc Potočnik Preganjavica tovariša Staneta Boštjančiča Gorenjski glas, 10. aprila 1992 Za tovariša, kot je Stane Boštjančič, je značilno, da se pač zlažejo, ko z navadnim obrekovanjem ne morejo nič več doseči. In prav to dela ta-isti v svojem pamfletu 7. aprila 1992 v Gorenjskem glasu. Pač v stilu balkanske krčme, kjer je aktivno sodeloval toliko let in se še zdaj ne more otresti revanšizma, ki ga je trosil nad vsakomer, ki ni bil njegovega mišljenja. Vendar časi, ko ste komunisti kar rta svojih sestankih določili, koga je treba obsoditi ali označiti za kriminalca, so minili. Minili so tudi časi, da ste bili edino vi, tovariši, primerni za vse, kot na primer Vi osebno, ki ste bili, kar je pač režim potreboval. Enkrat javni tožilec, drugič visok občinski funkcionar, tretjič direktor, včasih pa celo čisto običajen in narejeno prijazen občan. Vedno pa bolestno oblasten do soljudi, kakor Vas je pač nekdanja partija vzgojila. Seveda na Vaše laži, natolcevanja in nesposobnosti ne bom odgovarjal, tudi tožil Vas ne bom. Smilite se mi, saj Vam verjamem, da se mi. saj Vam verjamem, da s svojo preganjavico težko živite, kot marsikdo iz povojnih časov. Tudi bom naredil vse, kar je v moji moči, da spomeniki na Slovenskem trgu v Kranju ostanejo v spomin in opomin na neumnosti neke dobe in ena fosilnih relikvij te dobe ste tudi Vi, tovariš Stanko Bošt-jančičev. Ta obljuba je tudi odgovor Vašemu sotrudniku Marjanu Tepini. P. S.: Ker tako radi uporabljate nemščino v slovenski javnosti, upam, da niste postali kakšen zadrt nemčur medvojnega tipa. Vitomir Gros, dipl. inž. Spoštovani! Ne zamerite mi, ker ne odgovarjam na vašo anketo, ki obsega številna vprašanja, zakaj sem odpovedal Gorenjski glas. Odgovor je samo ta, da ni denarja. Časopis mi je pa zelo všeč, saj dovolj široko posega v vsa dogajanja doma in po svetu. Prav zaradi tega ga bom zelo pogrešal. Tudi zaradi tega mi je žal te odločitve, ker je prihajal od vsega začetka v našo hišo najprej na ime Jerca Poklukar, ko pa je umrla mama, pa na moje ime Franc Poklukar. Vaše uredništvo spoštujem tudi zaradi vaše plemenite ideje, ko mi pišete, da mi boste kot darilo za zvestobo dolgoletnega naročnika pošiljali časopis brezplačno. Zares vam najlepša hvala. Prosim pa vas, da mi ne zamerite, ker se odrekam temu darilu, ker me je resnično sram. Sem pač človek, ki sem moral celo življenje trdo delati, saj sem vseskozi delal po normi in mi ni bilo prav nič podarjenega. Veliko let sem srečo poskušal tudi na raznih loterijah, pa nikoli nisem'dobil toliko, da bi si kupil ene copate, čeprav sem za to porabil veliko denarja. Sem pač rojen pod tako zvezdo. Poleg Gorenjskega glasa dobivam tudi Nedeljski dnevnik, ki ga ima plačanega do 1. maja 1992 in ga bom tudi odpovedal. Nato pa pride na vrsto še televizija. Nazadnje pa še telefon, čeprav še ni dolgo, kar smo ga Gorjanci dobili. Gotovo se še spominjate nekaj let nazaj, ko je po časopisih kar naprej pisalo, da je prevelika kupna moč državljanov. Torej akcija je popolnoma uspela. Ali so sedaj zadovoljni, ko ljudje iz smetnjakov pobirajo kruh ? Kakšna žalostna sramota. To v svetu vedo. To vem po tem, ko so me kolegi iz Avstrije in Nemčije spraševali, ali imamo za jesti. Ker me je sram, sem jim vsem odgovoril, da imamo vsega dovolj. Kdo je kriv vsega tega ? Še vedno se dogajajo stvari, kakor za časa SFRJ, ko krivca sploh ni, vse je zavito v meglo, krivci pa, namesto v zaporih, se nam smejijo na dobrih položajih. Ker nočejo narediti reda, pa je narod vsak dan bolj siromašen. Mi ne rabimo nobene politike. Z njo imamo samo zgudbo. To se najbolj vidi v parlamentu. Sami prepiri. Politika samo razpihuje sovraštvo med narodom. Mi Slovenci rabimo samo poštene, sposobne ljudi. Za vsako delo naj vsak odgovarja. Naj svoje grehe plača vsak sam. Ne pa tako, kot je že vseskozi 50 let, da jih plačuje tisti, ki ni prav nič kriv. Politike res ne rabimo. Če pa imajo politikarji energijo, in če jim je dolgčas, pa naj se vključijo v kakšen šport ali kulturo, možnosti so velike. Politiko pa naj prihranijo za kasnejši čas od 22. do 5. ure zjutraj. Mislim, da sem dovolj napisal. Niste vi prav nič krivi. So pač takšni časi in prav nič ne kaže na bolje. Pravijo, da bodo no- ve volitve. Koga naj volim? Komu naj še verjamem ? Oprostite mi. če nisem kaj prav napisal. Če se pa bodo stvari kdaj izboljšale pa bo prvi časopis Gorenjski glas, ki ga bom naročil. Vas lepo pozdravljam, vaš dolgoletni bralec Sp. Gorje, 8. aprila 1992 Franc Poklukar Sp. Gorje 124 Anonimna revščina! Gorenjski glas, 7. aprila 1992 Mogoče res, toda da pa ni tako povsem res, saj tam, kjer jaz živim, je slika nekoliko drugačna. Pred vsako hišo stoji eden, če ne dva avtomobila, da resnično svoj delovni dan izkoristijo samo kmetje, ostali se vozimo ali vozijo po šihtu sam vrag vedi kam ? Veliko hodim kot planinka po škofjeloških hribih (Osolnik, Lubnik. Križna gora, Čepulje itd.) pa so koče kar dobro obiskane. Da pa bom bolj konkretna, dne 7. aprila sem okrog 10. ure dopoldne izkala v nekem podjetju na Trati gospoda, pa ga nisem mogla najti na delovnem mestu (prijatelj mu je namignil, kje naj bi bil) našla sem ga v menzi Gradisa. Glej uboga lakota, da bi videli, kako so očki pridno vlekli vsak svojo steklenico piva. (Tudi poznalo se je že, da ni samo ena.) Da pa ne govorim o svojih kolegih (sem upokojenka), kako spretno so igrali biljard! Pa naši revni otroci. V moji vasi je že nekaj časa odprta piz-zerija. 28. marca sem bila prvič gost tega lokala (na povabilo prijateljice), sem pa bila prijetno presenečena, nabito polno je bilo te naše lačne mladine (14 - 25 let). Dolgo v noč nisem mogla zaspati, zaradi pekočih oči (cigarete) in pa pred mnogimi leti smo otroci te starosti morali biti doma pri starših, pa tudi denarja nismo imeli, kjer ga dobi pa sedanja mladina, to je njihova stvar. V razgovoru sem izvedela, da ta lokal dobro stoji glede obiska. Tudi v šolo sem hodila, pa o kaki malici sploh ni bilo ne duha ne sluha (45 - 52 i). V Škofjo Loko sem hodila peš, če je bil kruh doma, sem ga vzela s seboj, velikokrat ga pa ni bilo, če pa je bil, je bil zelo slab. Ne spadam v nobeno stranko, da pa nismo živeli vedno tako dobro, kot zadnjih 20 let, to pa drži, zato bomo pa tudi dolgo trpeli. Da pa se tako lagodno ne da vedno živeti, to bi pa morali vedeti, ker pa nismo hoteli, nas je čas v to pripeljal. Bila sem zaposlena v tovarni blizu svojega doma, tako da sem skoraj vsakega poznala osebno, tudi večkrat, sem bila v DS, rada pogledam tam, kar se tudi vidi malo manj lepo, verjemite mi, sami smo krivi tega, kaj vse smo počeli med delovnim časom, da ne govorim. Najlepši je, da' za svoja početja krivimo druge. /© ljubljanska banka PODJETNIKI,... POTREBUJETE FUNKCIONALNE POVRŠINE PRIMERNE ZA POSLOVNE PROSTORE OZ. LOKALE ? , PRODAMO VAM: • 1047 m2 na Prešernovi 6 v Kranju (središče mesta, prenovljen objekt, štiri etaže, 2400 DEM/m2), • 64 m2 na Hrušici 71/f, Jesenice (novejši lokal s poslovnimi prostori, 1800 DEM/m2), • 95 m2 na Deteljici pri Tržiču (poslovni in pomožni prostor v trgovskefli središču, 1800 DEM/m2), • 60 m2 na Trati, Frankovo naselje 66, Škofja Loka (poslovni prostor in pisarna v pritličju stanovanjskega naselja, 1900 DEM/m2). ODDAMO VAM V NAJEM: • 93 m2 na Titovem trgu 3/a v Škofji Loki (pisarne se nahajajo v 1. nadstropju poslovi stavbe, 20 DEM/m2), • 90 m2 v Predvoru (v centru kraja, 10 DEM/m2). INFORMACIJE po telefonu: • (064)217-271 int. 477,244. Gorenjska banka d. d., Kranj Lahko bi Vam pisala še in še, pa naj bo dovolj, saj ne bo nič boljše, dokler ne bomo sami boljši, to pa še ne bo kmalu. To je moje videnje na sedanje čase in pretekle, saj sem že kar lep čas na tem svetu! Lep pozdrav Vaša bralka Pavla Pivk Sv. Duh 29 Škofja Loka Na ime "Kranjski Liberalci" smo ponosni Gorenjski glas, 31. marca 1992 V zapisu, s katerim Vaš list seznanja javnost z dejavnostjo območnega odbora Liberalne stranke v Kranju, je prišlo do vsebinske dezinformacije. Poročevalcu se je namreč zapisalo ta- ko, da bi bilo mogoče razur^j, da je Liberalna stranka ve'') prispevala k razpadu DEMO^ To seveda na sestanku ObK čnega odbora Liberalne s trd", Kranj ni bilo izrečeno. Pač p&j bilo na tem sestanku ugoto^ no, da je Liberalna stranka L do razpada DEMOSA wjj prispevala k uspešnemu f DEMOSA in da sije do zaoJL ga prizadevala za njegovo o™ nitev. j Ko je DEMOS žal po k** drugih, predvsem Demokrat stranke na republiški ravni P, nehal delovati, pa je Liberf1. stranka storila vse, da bi S*' naprej ohranjeval njegov du*^ slovenskem političnem Pr°si°a in da bi se izvedli politični &>\ ki jim je bil pred volilci zavezi] LIBERALNA STRAN* Glavni taj" Danijel Malenšek, dipl. pr» .vi" Charles Webb 17 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Kaj pa je zdaj to?" je vprašal g. Braddock. "Po zajtrku odhajam na izlet," je rekel Benjamin in potresel sladkor po grenivki. "Nimam pojma, kam grem. Morda samo sem ter tja po deželi ali po kontinentu. Če bom mogel dobiti papirje, bom morda delal po svetu. No, to je to." "No, in v čem je smisel vsega tega?" "Smisel je v tem, da se spravim prekleto stran od tukaj." G. Braddock je mrko strmel vanj. "To se pa ne sliši preveč dobro premišljeno," je rekel. Benjamin je nesel v usta posladkani košček grenivke. "Nameravaš enostavno delati naokrog? Se klatiti naokrog?" Tako je." "Spoznati razne zanimive ljudi, domnevam?" "Tako je." "No, Ben," je rekel oče. "Nič se mi ne zdi narobe, če greš na kratek izlet. Ampak tega si se lotil na napačen način." "Meni se ne zdi tako." "Poslušaj," je rekel oče. "Kaj praviš na tole zamisel?" "Ni mi všeč." "Kaj praviš na tole zamisel, Ben? Čez poletje si izberi univerzo na vzhodu, potem vrzi svoje stvari v avto in si privošči teden ali dva, ko boš vozil nazaj." "Ne." "Kaj je narobe s tem?" "Ker sem končal s šolami, očka!" Košček grenivke mu je padel z žlice na mizo. "Nikoli več nočem videti nobene šole! Nikoli več v življenju nočem videti nobenega izobraženega človeka!" "Daj no, Ben!" "Daj no!" je rekel Benjamin in vstal. "Zapravil sem enaindvajset let svojega življenja. To pa je prekleto velika zapravlji-vost!" "Sedi." "Očka," je rekel Benjamin, "enaindvajset let sem se vlačil med učilnicami in knjižnjicami. Zdaj mi pa ti povej, kaj za vraga imam od tega!" "Hudičevo dobro izobrazbo!" "Ali se norčuješ iz mene?" "Ne." "Praviš, da sem izobražen?" "Ja." "No, jaz pa, da nisem," je rekel Benjamin in spet sedel. "Kajti če to pomeni biti izobražen, potem k vragu s tem!" "Ben?" je rekla mama. "O čem pa govoriš?" "Poskušam vama dopovedati," je rekel Benjamin, "pos" šam vama dopovedati, da sem končal z vsem tem." "Z vsem čem?" "Z vsem tem!" je rekel in zakrilil z rokami. "Ne vem, kaj" to, ampak sit sem tega! Hočem nekaj drugega." "In kaj hočeš?" "Ne vem." "No, poglej, Ben." . "Ali vesta, kaj hočem?" je rekel Ben in s prstom rahlo jal po mizi. "Kaj?" "Preproste ljudi. Hočem preproste poštene ljudi, ki ne zfl*j niti prebrati ali napisati svojega lastnega imena. S temi Ijud hočem preživeti ostanek svojega življenja." "Ben!" . "S kmeti," je rekel Benjamin. "Z vozniki tovornjakov. 1 j\ vadnimi ljudmi, ki nimajo velikih hiš. Ki nimajo plavalnih haZ nov." "Ben, malo te je zaneslo." "Ni me!" "Ben, o tem imaš romantične predstave." "Resnični ljudje, očka. Če hočeš frazo, odhajam, da pfC vim ostanek življenja z resničnimi ljudmi tega sveta." "Ali mi nismo resnični?" je vprašala ga. Braddock. | "Banalno je govoriti o tem," je rekel Benjamin. "Vem, || čutim." i Pozajtrkovali so v tišini. Potem je g. Braddock iz žepa P° gnil čekovno knjižico in začel izpolnjevati ček. "Očka, poglej!" "Hočem, da tole vzameš," je rekel. "Nočem ga." ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK ^ Sloveniji se nam obeta novo obdobje hitrostnega motociklizma Združevanje športa in turizma ^MD Domžale bo naslednji konec tedna organiziralo mednarodno cestno hitrostno motociklistično dirko za v^grado Portoroža "92, ki pomeni start v letošnjo sezono - HB Internacional je postal sponzor prve ekipe *'MD Domžal, s to navezo pa se je slovenski motošport še bolj približal evropskemu. ^nižale, 13. aprila - To, da je dl? °šport v Sloveniji zelo prilju-.J**» so vrsto let dokazovala pra- va » Gor 'ovn romanja" Slovencev, še zlasti *njcev, na prizorišče dirke sve-h lega prvenstva na Grobnik pri še prej pa v Škof jo Loko in Sl "JjJ'k... Lanske razmere v Jugo-av'ji (pa tudi manjše število dirk kovnega prvenstva) so začasno »prle reški avtomotodrom, v Slo-^ n'ji pa nimamo primernega. Taje moč cestno hitrostne dirke Sanizirati |e na letališčih v Por-JJ*U in Mariboru. AMD Dom- tih Pa Se Je letos po ,ridese,m le" s, °dločilo spet organizirati gor- tiei! ''^''^tne dirke, po katerih je *daj slovela ljubeljska proga, aja in avgusta pa naj bi bile na , Kamnita - Klopce v Dolskem Pri Ljubljani. 'ako bo v Portorožu 25. in 26. ,Pr'la prva letošnja mednarodna lrka, ki bo štela tudi za I. drža- da klizmu, ki bodo štela tudi za prvenstvo Slovenije. Že 17. maja bo gorska dirka Dolsko '92, 13. junija bo Nagrada Maribora '92, 16. avgusta bo ponovno dirka v Dol- skem. I/, in 18. oktobra pa bo dirka v Portorožu. Pri AMD Domžale so se od leta 1985 začeli intenzivno ukvarjati s cestno-hi-trostnimi dirkami, ko so v klubu 1 "° prvenstvo Slovenije. 'To j/10 se odločili organizirati prvo .^narodno dirko prav v Porto-l°Zu. ni naključje. AMD Domža-^namreč vidi prihodnost sloven-S(.e§a motošporta prav v možno-dograditve portoroškega aero-re°tn!1 v primeren objekt za pri-Janje mednarodnih tekmovanj, ton V Sloveniji nimamo avtomo-j r.°ma, Pomembno pa je tudi, / lm.amo pred očmi združitev t!v-0r!a m turizma, saj se je za le-vifPrireditev že dosedaj prija-% 94 tekmovalcev iz petih dr-J*V' na dirki pa pričakujemo ed 10 in 20 tisoč gledalcev," je K*,skovni konferenci v Domža-v" Poudaril direktor dirke Peter v«rbič. .J/Cot so tudi povedali predstavni AMD Domžale, bodo letos 'pnizirali pet mednarodnih Mtiovunj v h n rosi nem motoci- Vabila, prireditve Mladi Domžalčan Igor Jerman je najobetavnejši, voznik v ekipi AMD Domžale. Janez Pintar |j Pripravljen za novo vlogo Naš najuspešnejši tekmovalec v hitrostnem motociklizmu zadnjih let je prav gotovo """iMai/ "* Kranjčan Jane: Pintar. Vendar pa pri petin-fl^h^HIr tridesetih letih ugotavlja, da si bo \ moto (hHHHt športu počasi izbral drugo vlogo. Takole pra- vi: "Seveda dirkanju še nisem rekel konec. Zaenkrat imam novo nalogo, to je pripravljati motorje mlademu tekmovalcu Jermanu. Obenem sem v ekipi še testni voznik in hkrati v "rezervi", če se Jermanu morda kaj primeri, da ne bi mogel nastopati. Videli homo, kaj bo prinesel čas, ali se bom še počutil sposobnega za tekmovanja, kako bo s spozorji. Sicer pa hitro rasteta tudi moja sinova, osemletni Anže in štiriletni Jaka, ki se že navdušujeta :a motorje, sam pa ugotavljam, da jima bom moral v naslednjih letih posvetiti več pozornosti." na maraton in super mara- _6 • Te dni se v Mariboru že pribijajo na Maraton treh src, Bruga zelo atraktivna prireditev K °o Super maraton Zagreb -L^ma. Obe tekaški prireditvi l°sta 30. maja, informacije pa ^o dobite v Mariboru "62/35.717) ali v Kranju, Titov r8 16, (Stane Bobek). 'trafun slalom - To soboto, 18. Iep,r,'a, bo na Voglu zaključna |j| ^a snovvboardarske sezone. ► rafun slalom je tekmovanje p^arrieznikov v veleslalomu s ^ Pestritvenimi vložki (skoki, gr-se e' druge ovire...), tekmuje pa |. na čas. Prijave bodo sprejemanj .ed startom na Voglu pri vle-I C| Storeč, tekma pa se bo zače-a°h 10. uri. ^arkarski spored - V končnici r'j enslek U' se pripravila 1. memorialni P° ulicah Tržiča. Tudi letos rg ,0rganizacijski odbor na to pri Pon'leV *e Pr'Pravlja, posebej ker |e?,0vno računajo na veliko ude-r^"0 tekačev. Prireditev bo na-ve.ec "krati tudi III. odprto pr-pr"s.tvo članov TO Gorenjske in ^ lc tudi prireditev za I. Pokal bojaton 1992, v okviru katerega ka«LVi,cdePin kar 12 odmevnih te-ji -r1^ Prireditev po vsej Sloveni-lekmovanje bo 23. aprila ob 16. uri, zadnji rok prijav pa je isti dan do 12. ure na naslov ŠZ Tržič, organizacijski odbor VII. me-moriala Boruta Berganta, 64290 Tržič, Balos 4 (tel. 50-766). Naknadne prijave se bodo sprejemale še pol ure pred začetkom tekmovanja. Kolesarski maraton ob Krki - Kolesarsko društvo Krka Novo mesto - odbor za množičnost, prireja 3. maja mali in veliki kolesarski maraton "Maraton ob Krki". Veliki mataron bo potekal na 30-ki-lometrski trasi v dolžini 80 kilometrov, mali maraton pa bo dolg 30 kilometrov. Na maratonu lahko sodelujejo vsi kolesarji, ki jih veseli organizirano rekreativno kolesarjenje. Otroci, mlajši od 14 let. se smejo udeležiti maratona le v spremstvu staršev. Prijaviti se bo moč na dan prireditve od 7. do 9. ure na startnem prostoru pred športno dvorano v Novem mestu. Pohod na Blegoš - Planinsko društvo Gorenja vas bo letos organiziralo že 16. pohod na Blegoš. Udeleženci se bodo podali na pot 10. maja 1992 iz krajev Javorje, Hotavlje in Zali Log. Ob. II. uri bo pri koči na Blegošu priložnostna svečanost. Že dan poprej, 9. maja. bo pohod osnovnošolske mladine. Sole, ki potrebujejo pomoč vodnikov pri vodenju skupin, naj to sporočijo organizatorju najkasneje do 7 maja. • S. Saje Nogometni spored - V 31. kolu slovenske nogometne lige bodo v nedeljo. 19. aprila. Živila Naklo igrala doma s Svobodo Liqui Mo-ly iz Ljubljane. Sodili bodo Jam-šek, Jakopiček in Soršak. Tekma bo ob 16.30. V območni članski ligi zahod, tekme bodo prav tako v nedeljo ob 16.30, bo v Kranju gorenjski derbi med Triglavom in Alpino iz Žirov, Jesenice pa igrajo doma s Svobodo GI P. V mladinski zahodni območni ligi bodo prav tako igrali v nedelje, tekme pa bodo ob 14.30. Jeseničani igrajo doma s Svobodo GIP, kranjski Triglav doma s Tabor Jadranom. Živila Creina pa gostujejo pri Soli na rj u v Piranu. Tekme gorenjskih lig bodo odigrane tokrat v soboto in v ponedeljek. Članske tekme bodo v soboto ob 17. uri, pari pa so Lesce : Bitnje, Visoko : LTH, Šenčur : Mavčiče, Creina : Polet, Trboje : Bled Sportina, Za-rica : Sava, Reteče : Grintavec, Jesenice B : Kondor, Živila Naklo B : Podbrezje, Tržič : Hrastje, Preddvor : Velesovo in Britof : Podgorje, ob 15.30 pa bo zaostala pionirska tekma med Mavčičami in Velesovim. Mladinci bodo igrali v ponedeljek, 20. aprila, ob 9.Ć30. Pari so Zarica : Bled Sportina, Alpina : Sava. Visoko : LTH, Mavčiče : Tržič, Železniki : Živila Naklo, Trboje : Šenčur in Bitnje : Velesovo. Ob 9.30 bodo tekme mlajših pionirjev Sava : Živila Naklo, Britof : Triglav in Creina : Šenčur, ob 11.15 pa Zarica : Železniki in Visoko : Hrastje. Jutri, 18. aprila, ob 10. uri bodo igrali kadeti. Pari: LTH : Jesenice, Polet : Creina, Triglav : Železniki in Zarica : Tržič. Pionirji bodo igrali jutri ob 15.30. Pari: Zarica : Britof. Creina : Sava, Hrastje : Podgorje, Velesovo : Triglav, Bitnje : Živila Naklo, Lesce : Jesenice, Tržič : Sportina Bled, LTH : Kondor in Polet : Alpina. Zaostala tekma Mavčiče : Velesovo bo odigrana v naslednjem prostem terminu. Medobčinska nogometna zveza Gorenjske je odločila, da bosta polfinalni pokalni članski tekmi v sredo, 22. aprila, ob 17. uri. Na igrišču pri Sv. Duhu bosta igrala Polet in LTH, na kranjskem stadionu pa Triglav in Jesenice. V sredo, 22. aprila, ob 17.30 bodo redne tekme pionirjev. Pari: Bitnje . Hrastje. Podgorje : Mavčiče, Sava : Britof. Živila Naklo : Creina in ob 15.30 Triglav : Zarica. • J. K. ^RadsportFABJAN, yAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem _ ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) združili najkvalitetnejše tekmovalce, s katerimi so osvojili nekaj lepih mednarodnih uspehov ter vrsto naslovov državnih prvakov. Tudi naš najuspešnejši tekmovalec Kranjčan Janez Pintar je član njihovega društva, letos pa bo nastopal še v novi vlogi tehničnega vodje ekipe in testnega voznika. Sicer pa ima AMD Domžale v prihajajoči sezoni 14 tekmovalcev v vseh razredih, med njimi pa sta poleg Janeza Pintarja Gorenjca še Albin Štern iz Kranja in Brane Lipnik iz Žirovnice. V najatraktivnejši disciplini superbike pa bo na dirkah nastopal tudi Darko Katrašnik z Bleda, sicer član AMD Tržič. Za doseganje čimboljših rezultatov so pri AMD Domžale ustanovili tako imenovano A ekipo, v kateri je voznik mladi 17-let n i Igor Jerman iz Depale vasi pri Domžalah, ki se je lani izkazal na mednarodnih dirkah. Vodja ekipe je Peter Verbič, tehnični vodja Janez Pintar, mehanik pa Vinko Jerman. A ekipa ima dva tekmovalna motorja Honda 125 letnik 91 in 92 z vsemi rezervnimi deli in priborom, dve transportni vozili, bivalno prikolico in šotor za tehnično pripravo motorjev. Generalni pokrovitelj ekipe je HB International racing te-am, za katerega so vozili in vozijo mnogi znani vozniki, kot so Randi Mamola, Carlos Lavado, Helmut Bradi, Štefan Prein, Do-riano Romboni in drugi. Poleg tega pa so sponzorji ekipe še He-lios Domžale, Casino Portorož in Zavarovalnica Triglav, kospon-zorji pa CMC Domžale, Marlovv design, VOPLAS Domžale in Tehnounion BMVV. • V. Stanovnik MALI NOGOMET Med veterani najboljši igralci Vinoteke Viki Ra-pa Kranj, aprila - V nedeljo, 12. aprila, se je odigralo zadnje kolo v skupini "VETERANI" v malem nogometu. REZULTATI: I kos : Alpos 1:1, Vinoteka Viki Rapa : Dimko 2 : 0, Kriva ščuka : ZTKO 2:1, Canon Kokrica : Trgovina pri Slavki 0 : 2, Mak : Gradbinec 0 : 5, Kokra : Mizarstvo Sitar Šenčur 1:1. Med 2. in 4. mestom so odločala medsebojna srečanja, tako je vrstni red naslednji: 1. Vinoteka Viki Rapa, 2. Alpos, 3. Kriva ščuka, 4. ZTKO, sledijo Kokra, Trgovina pri Slavki, Mak, Ranch Boys, Ikos, Mizarstvo Sitar Šenčur, Canon Kokrica, Dimko in Gradbinec. Pokal za fair play so prejeli nogometaši Ranch Boys, ki na vseh srečanjih niso imeli izključenega igralca. J. Marinček PLAVANJE Odličen nastop v Trentu Kranj, 14. aprila - Radovljičanka Alenka Kejžar je izvrstno plavala na 100 metrov hrbtno in prsno, Kranjčan Marko Milenkovič pa na 200 mešano. Tradicionalnega, tokrat že 25. mitinga mladih plavalcev v italijanskem mestu Trentu se je Marko Milenkovič udeležilo nad 700 plavalcev iz 92 klubov iz 12 evropskih držav. V skromni slovenski odpravi sta bila tudi dva gorenjska plavalca, Radovljičanka Alenka Kejžar in Kranjčan Marko Milenkovič, spremljal pa ju je ladovljiški trener Ciril Glo-bočnik. Alenka in Marko sta plavala odlično. Alenka je dvakrat zmagala: na 100 metrov hrbtno s časom 1,06.99 in na 100 metrov prsno z 1,14,72. Oba izida sta za malenkost slabša od njenih abso kitnih rekordov. Milenkovič pa je na 200 mešano s časom 2,12,06 postavil osebni rekord • J. K. Živilom točka v Celju Celje, 15. aprila - PLBLIKUM CELJE : ŽIVILA NAKLO 1 : 1 (0 : 0), strelec na Živila Naklo Taneski v 49. minuti. Za Živila Naklo so igrali Vodan, Jošt, Murnik, B. Križaj (Perhavc), B. Jošt, J. Križaj, Pavlin, Ahčin, Grašič (Pihler), Jerina, Taneski. V prvem polčasu so imeli nogometaši iz Nakla več od igre. Taneski je imel dve lepi priložnosti, vendar zadetka ni bilo. V drugem polčasu so Naklanci v 49. minuti povedli. Pihler je podal v sredino, Taneski pa je zadel vrata domačega vratarja Stankoviča. le šest minut kasneje je Publikum prek srednjega napadalca Pev-nika izenačil. Vseeno je točka v Celju uspeh, na zmago Nakla pa bo treba čakati do nedelje, ko so jo Naklanci odločeni doseči v tekmi s Svobodo Liqui Molli iz Ljubljane. Po 30. kolu vodi SCT Olimpija s 45 točkami, kolikor jih ima tudi Maribor Branik na drugem mestu. Tretii je Belvedur i/. Izole z 42 točkami, na četrtem mestu pa so še naprej Živila Naklo s 36 točkami. V primeru nedeljske zmage se lahko Živila utrdijo na četrtem mestu, saj imata neposredna konkurenta Koper in SAOP Gorica težka nasprotnika: Koper igra z Izolo, Goriaca pa z Olimpijo. • J. Košnjek Kranjski judisti kljub težavam zmagujejo IV. i v Markič je državni prvak Kranj, 15. aprila - Konec prejšnjega tedna sta na državnem prvenstvu v judu nastopila tudi dva člana judo kluba Triglav, Robert Markič in Marjan Remic. Markič je v kategoriji do 60 kilogramov postal državni prvak, Remic pa je izgubil v repesažnem borju za 3. mesto in osvojil sedmo. Uspehi starejših članov Judo kluba Kranj pa spodbujajo tudi mlade, ki se redno vključujejo v tečaje juda. Vendar pa imajo pri tem v klubu hude težave, saj imajo telovadnico na Gimnaziji na razpolago le dvakrat tedensko po uro in pol. kar komaj zadošča za tečaje, kaj šele za treninge. Trenutno imajo tako tečaj /a začetnike tudi v Cerkljah. "Težave pa imamo v klubu tudi s pomanjkanjem denarja, saj nam ne uspe dobiti sponzorja. Na tekmovanja lahko odhajajo le redki. Tako bo tudi konec maja, ko bosta na mladinsko državno prvenstvo lahko odšla iz Kranja le dva tekmovalca, državni prvak Robert Markič pa je mesto za nastop na evropskem prvenstvu prepustil mlajšemu. Nekaj zaradi pomanjkanja denarja, nekaj pa tudi zato, ker želimo, da se v tem športu spet uveljavijo predvsem mladi," pravi najstarejši kranjski tekmovalec Marjan Remic. • V. Stanovnik Pokal Kranja preložen Kranj, aprila - V soboto in nedeljo bi moral biti v Kranju turnir za Pokal Kranja, vendar je zaradi zelo slabih pogojev na igrišču, saj je bilo ponekod tudi po 10 centimetrov blata, prestavljen na kasnejši termin. To pa bodo tudi prve tekme v baseballu, ki se bodo odigrale v Kranju, saj na ZTKO Kranj ekipi Kranjskih Lisjakov niso dovolili uporabe pomožnega nogometnega igrišča na stadionu Stanka Mlakarja za nastopanje v slovenski baseball ligi. Izgleda, da vodilne na ZTKO baseball ne zanimva. Kranjski Lisjaki bodo vse domače tekme gostovali na igrišču v Guncljah pri Ljubljani. Lisjaki imajo naslednji razpored tekem za državno prvenstvo: 18. 4. US Zajčki : Kranjski Lisjaki. 22. 4. Jezica B : Kranjski Lisjaki, 25. 4. Kranjski Lisjaki : Jezica A, 9. 5. Kranjski Lisjaki : Golovec, 13. 5. Kranjski Lisjaki :Gunclje, 16. 5. Celje : Kranjski Lisjaki. T. Knific Na Sveto goro najhitrejša Vindiš in Nakrstova Kranjska Gora, aprila - V Novi Gorici je bil v soboto, 11. aprila, četrti gorski tek na Sveto goro. Proga, dolga 8.100 metrov in z višinsko razliko 815 metrov, je bila dokaj zahtevna in je potekala od Kromberka na Sveto goro. Tekmovanje naj bi štelo kot prvi izbirni tek za nastop slovenske reprezentance na prvem svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Vale di Sussa v Italiji, vendar zaradi malomarnosti organizatorja ni uspela. Zgodilo se je namreč to, da na najbolj kritičnem delu proge ni bilo kontrole in tako so mnogi tekmovalci progo zgrešili in jo skrajšali, zato so tudi rezultati neregularni. Želja mnogih tekmovalcev je bila, da bi tekmo razveljavili, vendar seje organizator odločil, da se tekma šteje samo kot tek na Sveto goro, ne pa tudi kot izbirni tek. Prva izbirna tekma bo tako 17. maja po Triglavskem narodnem parku v Mojstrani. V moški konkurenci je progo najhitreje pretekel znani maratonec Mirko Vindiš s Ptuja, pri ženskah pa članica HIT Casino iz Nove Gorice Nataša Nakrst-Kosmač. Rezultati - moški: I. Mirko Vindiš (Ptuj) 38:46, 2. Roman Hojak (Ljubljana) 39:07, 3. Franci Teraž (Mojstrana) 39:17 ... Ženske: I. Nataša Nakrst-Kosmač (HIT Casino Nova Gorica) 51 : 59, 2. Olga Grm (Klub trmastih Preddvor) 53:06, 3. Matija Trobec (Kobarid) 55:05... Lojze Kerštan Nataša še superveleslalomska prvakinja Krvavec, 14. aprila - Potem ko je prejšnji petek škofjeloška smučarka Nataša Bokal osvojila naslov prve državne prvakinje Slovenije v veleslalomu in bila v nedeljo tretja v slaloniskcm tekmovanju, je na torkovi tekmi, ki jo je pripravil SK Triglav na Krvavcu, slavila še v Superveleslalomu. Srebro je osvojila mlada Mojca Suhadolc, bron pa Urška flrovat. 0 (vs) Zanimivo in pestro branie; nasveti m poslovni namigi; poslovne priložnosti v komercialnih ter malih oglasih; Odprte strani, Snovanj. Panorama. Glasova Stotinka; Glasove preie; Novinarski večeri - vse to in še več je Goreniski glas, vsak torek m petek v Va-šem^joštnem nabiralniku oziroma pri Vašem prodaialcu časopisov. Nas predlog za dobro naložbo: naročite Gorenjski glas ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA: 20 % IN 25 % CENEJE (20 % popusta pri plačilu četrtletne naročnine; 25 % cenejši mah oglas do 10 besed; 25 % popusta pri določenih oglasnih storitvah). Vaš denar je z Gorenjskim glasom vreden veliko več. Pošl|ite nam izpolnieno naročilnico - skupai z c\\o nam lahko pošljete besedilo malega oglasa m prva obiava bo brezplačna. Možnost brezplačnega malega oglasa za nove naročnike izkoristite tudi kasneie s kuponom, ki Vam ga pošliemo Ce se boste na Gorenjski glas naročili v aprilu, boste skupai z drugimi naročniki ugotovili, da ie MAJ NAJLEPŠI MESEC. NAROČILNICA ffl. Gorenjski glas ml pošljite na naslov (ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št . postal Izrežite in pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p. o. Kidričeva 56, 64220 Škofja Loka Telefon: 064/632-181; Telefax: 064/631114 panoramske stene - 30 % popusta • bio pohištvo iz masivnega smrekovega lesa -25 % popusta • 10 % popusta -obloge, ograjne deske, okrasne letve, okrasni stropniki, zaključne letve Popust velja za gotovinska plačila in na naročilnico Stanovanjske zadruge. Možnost plačila tudi na obroke. HOBI TRGOVINA na Trati pri Šk. Loki odprta vsak dan od 8. do 16. ure v soboto od 8. do 12. ure ® 064/632-181 Naše proizvode lahko pod enakimi pogoji kupite tudi v trgovini LUSTIK v Žireh. 64228 Železniki, tel.: 064/66-155, fax: 66-154,66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od S. do 12. ure center alples MESEC APRIL - MESEC UGODNEGA NAKUPA V NAŠI TRGOVINI ZELO UGODNI - AKCIJSKI POPUSTI ZA PLAČILO Z GOTOVINO. POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE, PREDSOBE, SPALNICE, KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKE GARNITURE: 30 - 45 % POPUST BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TELEVIZORJI, ROČNO ORODJE, GOSPODINJSKI APARATI 10 % POPUST. VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! 64228 Železniki, tel : 064/66-155, fax: 66-154,66-380 Odprto vsak dan od S. do I (l ure. ob sobotah od S. do 12. ure center PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA - p.o- JAJCA pakirana po jO kvaliteta S - A - B JAJCA prosta kvalitetaS-A-B-C MESO- vrat b.k. Kras ROZINE "LOKA" 1/2 kg VINO NAMIZNO BELO SLV11 VINO NAMIZNO RDEČE Brda 1 KAVA "LOKA" mleta 1 kg KAVA "LOKA" pražena 1 kg od 8,00 do 10,00 SLT/jajce od 6,00 do 9,00 SLT/jajce 599,00 SLT/kg 115,00 SLT 72,00 SLT 75,00 SLT 551,00 SLT 510,00 SLT / m ■A mm ■TT Julii ac &. 4&bjdt* jtfb. a mm itn & Želimo vam prijetne velikonočne praznike! CIMOS CITROEN AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA - Telefon: 064/75-256 PRODAJA NOVIH VOZIL REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS NOVO SVETOVANJE PO TELEFONU - Center za socialno delo Kranj Ponuja občanom novo obliko dela - pogovore po telefonu. Gla-Vni cilji svetovanja po telefonu so: vzpostavitev prvega stika, '"formiranje in pomoč pri orientaciji problema. Telefon bo °dprt vsak dan, razen srede, med 16. in 18. uro, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, na številki 213-581. Ogla sale se bodo Darja, Lidija in Mojca. PONUJATE ZAPOSLITEV - IŠČETE DELO? G orenjski glas širi oorzo dela v malih oglasih: vsem, ki ponujate kakršnokoli delo, 9°nno z objavo malega oglasa med "zaposlitvami" ob torkih ra-punali le po 100 SLT. Osnovna cena 100 SLT za ponudnike in 'skalce zaposlitve velja tudi za mali oglas nad 10 besed (dodatna beseda: 20 SLT). Ko ponujate delo - če iščete zaposlitev, Jpali oglas v Gorenjskem glasu, je pravi naslov. Ob torkih dva-*rat ceneje!! hidravlično vezivo za enostavno in ekonomično pripravo kvalitetne, proti zmrzovanju odporne malte za zidanje in ometavanje Maitit lahko kupite v vseh trgovinah z gradbenim materialom in v naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon: (065) 51-030 1 SALONIT ANHOVO Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86 ter RS, štev. 26/90) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 83. seji dne 31.3. 1992 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA KRANJSKO IN SORSKO POLJE 1. Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za Kranjsko in Sorsko polje, ki ga je izdelal Domplan Kranj pod št. naloge UD-290-21/90 z datumom oktober 1991. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave, v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 106 ter v krajevnih skupnostih Britof, Spodnji Brnik, Zgornji Brnik, Cerklje, Mavčiče, Olševek - Hotemaže, Predoslje, Pože-nik, Preddvor, Primskovo, Šenčur, Trboje, Velesovo, Visoko, Voklo, Voglje in Zalog. 3. V času javne razgrnitve bodo organizirane naslednje javne razprave: - za KS Mavčiče, v ponedeljek, 4. 5. 1992, ob 20. uri v dvorani Družbenega doma v Mavčičah, - za KS Visoko, KS Predoslje in KS Britof, v ponedeljek, 4. 5. 1992, ob 18. uri v Domu Krajevne skupnosti Visoko, - za KS Spodnji Brnik in KS Zgornji Brnik, v torek, 5. 5. 1992, ob 20. uri v dvorani Gasilskega doma v Spodnjem Brniku, - za KS Olševek - Hotemaže in KS Preddvor, v sredo, 6. 5. 1992, ob 20. uri v osnovni šoli na Olševku, - za KS Šenčur, v sredo, 6. 5. 1992, ob 19. uri v Domu Kokr-ške čete v Šenčurju, - za KS Velesovo, v Četrtek, 7. 5. 1992, ob 20. uri v dvorani v Adergasu, - za KS Voglje, v četrtek, 7. 5. 1992, ob 18. uri v dvorani Doma vaščanov v Vogljah, - za KS Cerklje, KS Poženik in KS Zalog, v petek, 8. 5. 1992, ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah, - za KS Trboje, v petek, 8. 5. 1992, ob 20. uri v Zadružnem domu v Trbojah. 4. Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve Pjsne pripombe in predloge k osnutku prostorskih ureditvenih pogojev. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in v krajevnih skupnostih Bri-lOf, Spodnji Brnik, Zgornji Brnik, Cerklje, Mavčiče, Olševek " Hotemaže, Predoslje, Poženik, Preddvor, Primskovo, Šenčur, Trboje, Velesovo, Visoko, Voklo, Voglje in Zalog. Številka: 325-04/90-04 Predsednik IS Datum: 15. 4. 1992 Vladimir Mohorič MflLl OGLASI ®217-960 APARATI STROJI AGROIZBIRA nudi ugodno AKUMULATORJE, primer 12 V 40Ah 2700 SLT, 12 V 50 AH 3.800 SLT, 12 V 75Ah 4.400 SLT, 12 V 100Ah 5.800 SLT. Se priporoča Slavko Prosen AGROIZBIRA. ® 324-802 Prodam barvni TELEVIZOR Gore-nje, v dobrem stanju. ® 51-380 zvečer. 4690 Nov sitotiskarski ročni STROJ in sušilni regal ugodno prodam. ® 692-671 _4810 Prodam nov ŠTEDILNIK Alfa 90, beli, levi 15 odstotkov ceneje. ^ 45-688 4812 Prodam BTV. m 215-233 4832 Prodam nerabljeni PRALNI STROJ Gorenje 306, 20 odstotkov ceneje. ■g 241 -685._ 4838 Prodam TRAKTOR FIAT Store 402, 600 delovnih ur in samonakladalno PRIKOLICO Sip 25. Mužan Janez, Obrne 13, Bohinjska Bela. 4840 Ugodno prodam novo MOTORNO ŽAGO, g* 213-414_4861 Prodam NOŽE za vrtalkasto brano Cimos. g 725-222_4873 Prodam mehanski PISALNI STROJ Olympia, računski stroj SCALAR. Na griču 23, Kranj, Ogled v soboto in v nedeljo. 4928 Ugodno prodam novo mini KUHINJO in rabljen barvni TV Sanjo-35 cm., «g 215-327_4942 Prodam 3 fluorescentne vodote-sne SVETILKE, s tremi žarnicami, dolžina 1.60 m in dva flopy-ja za računalnik PC 5.25 360 KB in 3.5 720 KB. Ig 323-009_4969 Prodam nov VIDEORECORDER Blaupunkt, cena 800 DEM, ® 41-373 5018 AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek. 20. 4.1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA g? 311-035 Ugodno prodam 2 HLADILNIKA Gorenje, električni RADIATOR, gostinski pomivalni STROJ (rabljeni), registrsko BLAGAJNO ERC 8701 in nov KUPPERSBUSCH s pečico. « 064/59-071 4974 RTV- servis ORBITER, vam nudi TELETEKST GORENJE po ugodni ceni z montažo in garancijo. ® 216-945_5015 Prodam barvni TV HITACHI ste-reo, raven ekran, 54 cm. ® 631-784_ Prodam 2-brazdni, 10-colski PLUG Gold ter tračni OBRAČALNIK, šir. 165 cm, vse rabljeno 1 sezono. ® 74-859 Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 39/86 ter RS, št. 26/90) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet občine Kranj na 83. seji dne 31.3. 1992 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRANJ ZA OBDOBJE 1986 - 1990 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 1990, s programskima zasnovama za območje Zazidalnega načrta Sava - Labo-re in območje zazidalnega načrta Nova Mlaka - Grič. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 1990 se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave v prostorih skupščine občine Kranj, soba 106 in v prostorih krajevnih skupnosti Stražišče in Kokrica. 3. V času javne razgrnitve bosta organizirani javni razpravi, in sicer KS Stražišče v petek, 24. 4. 1992, ob 20. uri v Domu krajevne skupnosti, za KS Kokrica v sredo, 6. 5. 1992, ob 20. uri v Domu Franceta Mraka. 4. Občani, podjetja in skupnosti daje v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 -1990. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in v krajevni skupnosti Stražišče ter Kokrica. Številka: 30-03/1985-05 Predsednik IS Datum: 14. 4. 1992 Vladimir Mohorič SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: — pisalni in računski stroji — razno pisarniško pohištvo — telefonske garniture ICTA — razni drugi predmeti SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov: — kolesa — kolesa z motorjem — ure — razni drugi predmeti Javna dražba bo v soboto, 18. 4. 1992, ob 10. uri za upravno zgradbo Občine Kranj - Slovenski trg 1. Interesenti si navedena osnovna sredstva in najdene predmete lahko ogledajo 1 uro pred začetkom dražbe. Prodam mizni FREZAR in CELIL NIK primeren za uokvirjanje slik. g 65-890__5023 Ugodno prodam trajno žarečo PEČ. * 78-082 4957 Prodam barvni TV BLAUPUNKT, z daljinskim upravljanjem, ekran 56 cm. & 631-784 CR, MATERIAL Novo VEZANA OKNA 4 komade 140x180 prodam ali zamenjam za kak drug gradbeni material. ® 48 524 popoldn. 4408 Prodam nove marmorne POLICE za okna ter temno rjavo pluto za 3 kvad. m.vse ugodno, flp 620-712 Prodama nove MARMORNE POLI-CE za okna ter temno rjavo PLUTO za 3 kvad. m., vse ugodno "S1 620-712_4671 Prodam smrekov OPAŽ, vseh di-menzij z dostavo, cena 270 SLT kvad m. -g 063/760-686 4783 Ugodno prodam DRVA, bukova in hrastova. Stojkovič, Cesta svobode 9, Radovljica. 4821 Prodam suhe smrekjove, mecesno-ve in borove OBLOGE (opaž), raznih širin in dolžin ter istovrstni ladijski pod. flp 64-103 4865 Prodam bukova DRVA. ® 66 128 Prodam 2 kubika smrekovih CO-LARIC. V 695-061_4964 Ugodno prodam 12 vreč APNA in 2 role IZOTEKTA. « 324 905 4992 IZGUBLJENO V nedeljo je bil v alpeturjevem avtobusu iz Kranja do Bleda izgubljen SLUŠNI APARAT. Poštenega naditelja naproščđmo,. da se oglasi na ® 064/327-072 4918 KRANJ, LIK0ZARJEVA 15 TEL. 064/216-764 DEKLIŠKE IN FANTOVSKE OBLEKE IN ČEVLJI ZA OBHAJILO IN BIRMO % WHHJ/i/////i//////////fA KUPIM_ Kupim MEŠALEC za beotn, lahko brez motorja, g 64 491 4877 Rabljeno samonakladalno PRIKO-LICO kupom, g 46-222 4923 Kupim češke KRONE po 2 SLT, ali v DEM. 'S 633 488_4945 LOKALI_ V centru Šk. Loke oddam LOKAL, pogoj odkup inventarja. "gf 620-882 4759 Oddam PROSTORE za mirno obrt ali skladišče ali pisarne. Telefon in sanitarije so v hiši. flf 213 628 in 213-629_4767 Prodam MONTAŽNI BIFE-KIOSK, 7 x 5 m., kiosk stoji pri žičnici Mojstrana. 89-012. 4894 Oddam SKLADIŠČE v Naklem. 50-852_4948 Oddam v najem v okolici Jesenic 100 kvad. m. za SKLADIŠČE ali mirno obrt, s telefonom. ® 064/82-104 4972 V vasi Slatna oddam v najem za dobo 10 let brezplačno do III. gradbene faze prostor 70 kub.m in 100 kub.m za mirno obrt (stavbno kleparstvo, pletiljstvo, gostilna) ostalo po dogovoru. U 73-920 5022 OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun objavlja JAVNO LICITACIJO za dostavni avto - kombi KR 130-992, številka šasije 00594394, številka motorja 074633, letnik 1985. Izklicna cena je 1.000 DEM (v tolarski protivrednosti), davčne obveznost! nosi kupec. Licitacija bo dne 23. 4. 1992 ob 9. uri na Poljanski cesti 2 v Škofji Loki. Ogled vozila je mogoč eno uro pred začetkom licitacije. Licitacija bo izvedena po načelu VIDENO - KUPLJENO. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Kupljeno vozilo mora kupec plačati in prevzeti v 8 dneh po licitaciji. v NEUKAUFU - EKZ - BELJAK/VILLACH Ludvvig - VValter - Strasse 56, Telefon 9943-4242-33901 Pon. - Det. od 9. -18.30 neprekinjeno odprto in sob od 8 12 30 ure Še večja izbira - boljša prezentacija -in najbolj strokovno svetovanje Velika KS3ZZEBSI HIFI razstava B TJ |1 jSSk V/IJLL^dilj Sony, Philips, Fisher, VfPnllJffTvVvIJ Sharp, JVC, Technics itd. ^OO^Lgir^T^Tn^n PONUDBE Poleg tega v programu tudi gospodinjski stroji po AKCIJSKIH cenah AEG. Miele, Bosch, Hoover. itd... I TRGOVI Tk~^ KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 Vsem cenjenim strankam želimo vesele velikonočne praznike obenem pa se vam zahvaljujemo za obisk Prodam semenski KROMPIR Bin-tje, Jerla, Disere, prva množitev, Voklo 16. g 49-529 4781 Prodam SENO, 422 187 Dvorje 7. g 4794 KOLESA MOPED BT 50 S, malo vožen, prodam za 50 odstotkov ceneje od novega. g 82 485 4813 Prodam popolno novo italijansko KOLO. g 50-632, po 20 uri. 4863 Prodam BT 50, let. 9/87, registriran, 3.900 km. 061 /241 -727 4904 Dobro ohranjeno športno KOLO Praver -yunior z dodatno opremo ugodno prodam. g 77-480 od 18 ure dalje 4916 Prodam Rog KOLO senior, 10 pre-stav. g 331-588_4947 Kupim otroško KOLO, trocikel. g 620-701_4951 Prodam MOPED Tomos APN 4 MS, letnik 1983. Partizanska 10/a, Kranj. g 211-780_4965 Prodam Tomos AVTOMATIK. g 328-948_4977 Prodam nov Tomos COLIBRI SL. g 323-540_4983 Prodam 2 leti star ATX, 750 DEM. g 58-118_5000 Prodam APN 6, bele barve, 87 letnik, lepo ohranjen. g 401 -110 _5026 Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1984, dobro ohranjeno, z dodatno opremo, g 50-251 5037 OBVESTILA Tistemu, ki mi je pripravljen posoditi 10.000 za 1 leto, nudim 100 odstotne obresti. Šifra: POŠTEN DO-GOVOR_4795 Oddam izdelavo FASADE. Šifra: MAJ_4800 ODKUPUJEMO hlodovino bukve in jesena, ter javora. Švelc do.o. Tržič, g 58-094_ 4959 Ob dnevu Zemlje ZELENI ŠKOFJE LOKE prirejajo javno tribuno z naslovom "ZEMLJA, ALI JE TVOJE NEBO ŠE MODRO?", ki bo v sredo 22. aprila 1991 ob 20.00 uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Gosta večera bosta hidrometerolog Dušan Hrček ter predstavnik Zdravstvenega doma iz škofje Loke. Vabljeni so vsi občani in simpatizerji, ki jih zanima kvaliteta našega zraka. 5030 OBLAČILA Belo obhajilno OBLEKO prodam za 2.500 SLT. Ulica Vide Šinkovče-ve 12, Kranj. 4833 Ugodno prodam žensko belo POROČNO OBLEKO številka 38 s klo-bučkom. g 327-624_4887 OTR. OPREMA Izdelujemo in prodajamo otroške STOLČKE z mizico, za starost od 6 mesecev do 7 let. g 57-313 4585 Kupim pravokotno otroško STAJ-CO. g 242-400_4779 Prodam otroško POSTELJICO (temen les ) z jogijem. Cena po dogovoru. ^ 621-518 4802 Prodam kombinirani otroški VOZI ČEK, g 329-554_4899 Ugodno prodam športni OTROŠKI VOZIČEK "Peg". g 41 -245 4940 OSTALO Prodam suha bukova DRVA. g 45-368_4320 Prodam FRITEZO- ugodno! Nakup sobota ali nedelja. Jezman, Polje 21 pri Vodicah._4672 BRŠLINKE Slovenke, Voden-ke.Fuksije, ugodno prodam. Novak, Prebačevo 31 4722 Galanterija LARA Jaka Platiše 11 KRANJ - Planina III - pribor za šivanje in pletenje (igle, sukanci, zadrge, gumbi.) - moško, žensko in otroško perilo - otroške trenirke, pajkovke... Prodam kovinski NADSTREŠEK, primeren kot garaža za dva avtomobila, cena 650 DEM. Partizanska 23, Škofja Loka. g 631 -260 _4788 Ugodno prodam tri CISTERNE, po 2.100 litrov« 58-408. 4955 Prodam 403 003 MESO od krave, g 4970 Ugodno prodam PRIKOLICO Adria390.g 401-029_5034 Prodam počitniško PRIKOLICO Adria 450 S, letnik izdelave 1982. # 50-251_5038 PRIDELKI_ Prodam SENO. g 421 -020 4691 Prodam kvalitetni semenski KROMPIR jaerla in desire. Šenčur, Kranjska c. 9. g 41 -034 4769 1 SERVISNO PODJETJE KRANJ p.0. * Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu razpisuje prosto delovno mesto I. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE za mandatno dobo 4 let Pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-finančne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na ekonomsko-finančnih delih ter objavlja prosta dela in naloge II. VODJA MIZARSKE DELOVNE ENOTE Pogoji: — V: stopnja strokovne izobrazbe - lesarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na navedenih delih — tečaj iz organizacije dela in dela z ljudmi — izpit iz varstva pri delu — vozniški izpit B kategorije — poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45. Prodam semenski KROMPIR Disere, prve množitev g 422-551 4796 Ugodno prodam SENO in OTAVO. g 621-483, zvečer._4798 Prodam SENO. Hlebce 32, Lesce. Prodam semenski KROMPIR desire. Debeljak Milan, Podbrezje 150. g 70-069_4823 Prodam SENO in OTAVO. g 79-400_4835 POZOR! RAZPRODAJA SEMEN SKEGA KROMPIRJA desire po 15-SLT/kg. Poljšica 4, Podnart, g 70-164 4846 Prodam semenski KROMPIR desire, lasnki uvoz. Čirče 36, g 324-634._4850 Prodam SENO. Zgornji Brnik 62, Cerklje_4851 Prodam semenski KROMPIR desi- re, Velesovo 12._4852 Prodam semenski KROMPIR desi- re. Krakovska 6, Voglje_4868 Prodam semenski KROMPIR, disi re, debelina od 30 do 40 milime trov. Kozina, Okroglo 15, Naklo Prodam semenski KROMPIR Ke-bek in Pentland, lanski uvoz. Šink, Suha 38, Kranj Prodam jedilni KROMPIR. g 422-582_4880 Prodam semenski KROMPIR desi-re. Jerala, Podbrezje 218. 4881 Prodam semenski KROMPIR desire, prvo leto uvožen. Suha 24, Škofja Loka._4898 Prodam semenski KROMPIR desire. g 49-149_4907 Prodam semenski KROMPIR desire, pentland in rezi, lanski uvoz. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje. 4925 Ugodno prodam SENO g 57-976 Prodam semenski KROMPIR jerlo, lanski uvoz. Voglje na vasi 5 4930 Prodam jedilni KROMPIR desire. Luže 6, Visoko, g 43-483 4938 Prodam semenski KROMPIR desire. g 311-582_4941 Od lanskega uvoženega semena KROMPIRJA mi je ostalo nekaj sante - pentland - rezi. Vilfan Ja- nez, Žabnica 57._4943 Prodam semenski KROMPIR desire, lanski uvoz in SENO. Ahčin, Praprotna polica 24, Cerklje. 4968 Prodam semenski KROMPIR desi-re. g 43-160 in g 43-109 4971 Prodam SENO. g 70-156 4990 Prodam semenski KROMPIR erla in desire. Kuralt, Žabnica 51. 4996 Prodam SENO ali menjam za TE- LETA. g 70-351_4998 Prodam jedilni KROMPIR revi. g 422 136_5001 Prodam semenski KROMPIR, rezi desire in SORTIRNIK KROMPIR-JA. Podbrezje 195. g 70-207 5005 Prodam SENO in OTAVO. g Spodnje Gorje 80/B._5009 Prodam večjo količino SENA in OTAVE ali menjam za goved. Ta-ler, Sp. Sorica 20 5021 Nudimo prvovrstni semenski KROMPIR sorte DESIREE in CON-DOR po izredno ugodni ceni 18,00 SLT. Škofja Loka, g 622-481 5033 POSESTI Prodam HIŠO z vrtom, v Kranju. Britof 226. g 43-007 4568 Prodam gradbeno PARCELO z dokumentacijo na otoku Krku ali ZAMENJAM za stanovanje v bližini toplic, v Sloveniji. 064/217-733 V bližini Kranja, prodam zazidljivo vikend PARCELO, 490 kvad. m. g 213-826_4774 V Selcah prodajamo starejšo HIŠO z vrtom in telefonom, g 67-191_4784 V Stahovici pri Kamniku oddam v najem 1,5 ha ZEMUE. g 46-166 po 15 uri. 4819 Kupim nedograjeno HIŠO. Relaci-ja Domžale Bled do 50.000 DEM ali zazidljivo parcelo. g 061/122-221, interna 280 (Marija). V Kranju, smer Škofja Loka pro-dam PARCELO 1400 kvad. m. z obstoječo hišo. Naslov v oglasnem oddelku, g 57-509 po 14 uri. 4837 Prodam NJIVO 2700 kvad. m. na Primskovem. Zadružna ulica 3/A, Kranj._4839 Na Povijah nad Trstenikom prodam ali oddam za več let travnik 18.000 kvad. m. najboljšemu ponudniku, g 061/314-506 4891 Prodam TRAVNIK 7000 kvad. m. in njivo 69000 kvad. m. Jurič Antonija, Dvorje 26, Cerklje 4895 Prodam vseljivo novejšo HIŠO, na sončni legi na Golniku, g 061/487-058 4903 Ugodno prodam starejšo HIŠO z vrtom na Murovi 9 Jesenice. 5004 Prodam VIKEND v okolici Črnom-Ija 40 kvad. m , elektrika, voda, telefon, cena 35000 DEM g 066/52-368_4908 V okolici Kranja prodam nezazidano PARCELO, za obrtno dejavnost, g 41-725 4949 V Trbojah prodam obdelovalno NJIVO, g 70-025_4989 Prodam HIŠO v Dvorjah ali zame-njam za Kranj in oddam NJIVO v najem, g 214-912 4993 Prodam GARAŽO na Jesenicah, g 215-941 5003 K3 KERN KRANJ d o o. tel. 064/215-853 od 17 00 do 19.00 NEPREMIČNINE: ocenjujemo, prodajamo in kupujemo HIŠE PRODAMO: v Drulovki pri Kranju, Naklem, v Kranju in okolici, na Golniku, v Križah pri Tržiču, na Vrhniki, v Preddvoru, v Sevnici, v Loškem potoku, v Cerknem, 2 delavnico v Kraniu, v Mirni Peči. HIŠE V GRADNJI: v Drulovki, v Senčur-iu. Golniku, bližina Naklega na Bledu, v črnoml|u in Divači. HIŠE MENJAMO ZA STANOVANJA Z DOPLAČILOM; za stanovanj v Ljubljani : v Radomljah, Celju. Kamniku; za stanovanje v Kraniu: v Kraniu, pri Naklem, v bližini Grosuplja, pri Tržiču, v Slovenski Bistrici. HIŠE MENJAMO ZA HIŠE: novejša hiša z lokalom v Kranju za hišo ob obali najraje v Portorožu, novo hišo v Črnomlju za hišo v Novem mestu, novo hišo v Brežicah za hišo v Ljubljani, Kraniu ali okolici. STANOVANJA PRODAMO: v L|ubl|ani, Kraniu, Šenčunu, Škofji Loki, Žireh, Domžalah, Jesenicah m Kopru. POSLOVNI PROSTORI: v Kranjski Gori, Kraniu, Podl|ubelju, Gornji Radgoni; v Mengšu starejša hiša z velikim gosp. poslopiem in zemljiščem, enako v bližini Postojne. VIKENDE PRODAMO: v Radencih, Bohinju, Mokronogu, Tuhinjskih Toplicah, Stinici, v bližini Preddvora, nad Tržičem in več zazidljivih parcel za gradnio zidanic. POSESTI: kmetiia v bližini Kranja in več kmetijskih in gozdnih parcel. PRIREDITVE Poceni glasbo za OHCETI in zaba-ve nudi trio, g 421 -498 3754 Duo IGRA na ohcetih in raznih zabavah, g 46-137 4911 MEVLUD, ILAHIJE in KASIDE bo-do v kinu Center Kranj, v nedeljo 19. aprila 1992, ob 13. uri. VSTOP-NINE NI. VABLJENI!_4958 RAZNO PRODAM Prodam PANJE s čebeljimi družinami, TOVORNJAK TAM 5000 prirejen za prevoz panjev, TOČILO 4 satno za med, aluminijastno, 1000 kilogramov sladkorja zaradi smrti očeta, g 421-651, vsak dan od 15 ure dalje._4438 Prodam traktorsko KOSILNICO Vi-kar, novo, po stari ceni in hrastova, ter bukova DRVA in 3-fazno gradbeno DVIGALO. Poženik 13, Cerklje_4749 Ugodno prodam RADIOKASETAR Toshiba 2 x 16 W, ČELADO Nolan N 25 in dvotoarifno krmilno URO. g 216-058_4807 Prodam skoraj nov TRAKTORSKI OBRČALNIIK - Pajk in PONI EKSPRES za rezervne dele, ugodno, g 622-770_4817 Prodam VARILNI APARAT C02 in SIMCO 1100 , letnik 1977. Nartni- kova 2, Labore - Kranj._4848 Ugodno prodam CD GRAMOFON in FRITEZO z vrtljivim dnom. g 802-081._4858 Prodam FIŽOLOVKE, smrekove sušice, pripeljem na dom. g 83-886_4867 Prodam 100 kvad. m. STIRIPORA 4 cm. Partizanska pot 8, Kokrica-Kranj 4869 Ugodno prodam enoosno PRIKOLICO, za hlodovino in krožno ŽA-GO z vozičkom, g 310-607 4910 Prodam KIPER SVEČO in SMETNJAK, g 421-486_4935 TOMOS Avtomatic, rezervoar za gorivo ( R 11 GTL ), 4 GUME 155 x 13 Tigar in pralni STROJ, potreben manjšega popravila, ugodno prodam. Jan, Bled, Jelovška 6. g 064/78-014 4979 Oddam v najem DELAVNICO in STROJ za izdelovanje valovite strešne opeke Fila Jože, Hrastje 194, Kranj, g 73-578_4988 Prodam hladilno VITRINO, dolžina 2,20 m in trgovinske police (Gondola), dolžina 4 m. Zasavska 52/d, Kranj 5020 STAN. OPREMA Prodam posamezne kose POHIŠTVA po nizki ceni v ponedeljek, dne 20 aprila od 14 do 18 ure Pernc, Kranj, Kidričeva 36/II. Predhodne informacije g 061/841-598 Prodam ENOSED in raztegljiv DVOSED 4770 Zelon ugodno prodam SPALNICO, g 328-393, v petek od 14 do 22 ure.__4780 Prodam SEDEŽNO GARNITIRO, ter sedežni KUHINJSKI KOT s tremi stoli in MIZO. g 632-808 4782 Ugodno prodam N ERJAVEČE DVOJNO POMIVALNO KORITO in PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE, g 310-018, popoldne. 4849 Prodam kotno SEDEŽNO GARNI-TURIO, staro 2 leti. g 401 -249 Prodam novo kopalno KAD, Kolpa - san, sedečo, po zelo ugodni ceni. g 84-630_4906 Prodam masivno smrekovo GRE-DENCO, malo rabljeno. Breg ob Savi 64._4927 Ugodno prodam starejšo SPALNI-CO. g 78-082 4952 Kupim raztegljive FOTELJE, g 323-831_5008 Po ugodni ceni prodam SPALNICO Grant z jogijem, hrastovo DNEVNO SOBO z nastavki, KUHINJSKO MIZO s šestimi stoli, g 68-641 po 19 uri._5011 STORITVE J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis. Smlednička 80, Kranj, g 329-886. RAČUNOVODSKE IN KNJIGO-VODSKE STORITVE nudimo obrtnikom ter podjetjem. Tel./Fax: (064) 242-679_ KROVSTVO, stavbno KLEPAR-STVO, PLESKANJE žlebov, ter na-puščev in vse vrste izolacij, opravljamo pod garancijo. g 061/110-089 2557 SENČILA BLED - Po ugodnih ce-nah vam nudimo izdelavo, montažo in servisiranje ŽALUZIJ, LAMELNIH ZAVES, ROLET in platnenih TEND. Inf. na g 77-996, fax 76-107 _3726 ROLETE, ŽALUZIJE in LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo, ter popravljamo, g 216-919 3808 BELJENJE z apnom, jupolom, PLESKANJE in POLAGANJE TAPET. Hitro in kvalitetno, g 403-242_4034 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžago-vanje drevja do 22 m. višine, VAS ČAKA! g 73-120_4293 Po konkurenčnih cena h ČISTIM • talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in AVTO-SEDEŽE. g 632-437_4323 PIŠUAR SERVIS TV - VIDEO -AVDIO, kvalitetno popravilo naprav VSEH PROIZVAJALCEV! Smledniška 37, Kranj, g 323-159 ČISTIM itison, sedežne garniture ipd, g 311-139_4687 VOZILA Hirto in kvalitetno POPRAVILO žarometov in vetrobranskih stelel. g 74-211 4915 »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE - Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 3 sobno starejše STANOVANJE v Kranju, 78 kvad. m. prodam za 29.000 DEM, primerno za stanovanje ali poslovno dejavnost, g 74-462 od 17 do 18 ure. 4815 V Selcah, Alpski bloki, prodam STANOVANJE 42 kvad. m. centralna kurjava, nadstrešek za avto. g 76-704_4841 V pritljičju stanovanjske hiše prodam STANOVANJE v izmeri 85 kvad. m., možnost tiha obrt, cen3 500 DEM kvad.m., g 327-145 ali 211-248_4854 V Kranju prodam vseljivo STANO-ANJE 80 kvad.m. 600 DEM/kvad. m g 218-555 od 18 do 20 ure. _4855 Družbeno GARSONJERO v Šorli-jevem naselju menjam za večje lahko nekonfortno. g 213-854 4860 Menjam dvosobno STANOVANJE na Planini za 1 sobno kupljeno. _4879 V Kranju oddam v najem STANOVANJE 2 + 2, 79 kvad. m., telefon, CATV, cena 300 DEM + stroški. g 46-303 popoldan._4901 Prodam GARSONJERO 26 kvad m. v stolpnici v Šiški, g 311-937, od 15 do 17 ure._4924 Prodam 3 sobno STANOVANJE v Škofja Loki. g 61/271-634 od 20 do 22 ure._4933 1-sobno STANOVANJE menjam za večje, g 331-588_4946 Prodam stanovanjsko PRAVICO za stanovanje 36 kvad. m. Podobnik, Planina 34, Kranj (pri kurilnici) _4954 Menjam GARSONJERO 22 kvad. m. za večjo ali 1-sobno stanovanje, g 323-831_499^ V prtličju stanovanjske hiše prodam STANOVANJE v izmeri 85 kvad.m., možno tudi za tiho obrt. Cena 500 DEM kvad. m. g 327-147 ali 221-248_5006 ZAMENJAM 1-sobno (solidarsno-stno) stanovanje s centralno in teraso, pritlično, za enako ali večje v višjem nadstropju. Zlato polje 3 E, stanovanje št. 2! 5032 VOZILA DELI CITROEN GS, DIANA 6, AMI 8, poceni rabljeni rezervni deli in brez plačen odvoz in odkup vozil CITROEN. Kopač. Dobračevska 28, 64226 Žiri, g 691 -949_4717 Prodam STREHO in FIČOTA, regi~ striranega za dele. g 46-492 4797 CITROEN GS, DIANA 6, AMI 8, poceni rabljeni rezervni deli in brez plačen odvoz in odkup vozil CITROEN. Kopač, Dobračevska 28, Žiri, g 691-946_4864 Prodam CTX 80, ohranjen, registriran in dodatno opremljen, g 403-208 4900 VERTATSCHING BOROVUE t NOVA VOZILA • HITER SERVIS • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacije: 9943-4227-2338 INSTRUIRAM vse predmete za os-novne in serednje šole na območ-ju Radovljice, g 74-705 4929 MONTAŽA in POPRAVILA central-nega ogrevanja in vodovodnih inštalacij. Kladnik, Spodnji Brnik 24, g 421-184_4936 Vrtno ZEMLJO vam pripeljem na dom, g 58-094_4960 RTV- servis ORBITER, vam nudi popravilo televizorjev GORENJE, ISKRA na domu, ostale proizvode servisiramo v delavnici, na Opreš-nikovi 82, montaža TELETEKSTOV, SATELITSKIH ANTEN, g 216-945 Posredujemo izjemno ugoden nakup RENAULTOVIH VOZIL, g 061/156-244, int. 12, delovnik med 9. in 13. uro ter 14. in 16. uro. POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKI-RANJE parketa in plute, g 41-662 STANOVANJA Prodam večjo starejšo HISO v Bo-hinju.g 721-008_4720 Prodam HIŠO v Selški dolin, g 621-421, zjutraj ali zvečer 4772 GARSONJERO na Planini kupim. Šifra: GOTOVINA 4785 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE in GARSONJERO za večje 3-sobno ali 4-sobno. g 214-805 Prodam PEUGEOT 205, letnik november 1989, dobro ohranjen, g 310-528_4668 Prodam GOLF, letnik 1989, odlično ohranjen. Smledniška cesta 89, Kranj._4679 Prodam R 14 in ZASTAVO 750 g 217-341_4705 Prodam ZASTAVO 35.8.A, letnik 1988, ugodno. 067/22-501. 4730 Ugodno prodam VVV 1200 J, vozen, registriran, cena 850 DEM 41-664_4758 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989, odlično ohranjen. Registriran do februarja 1993. g 68-154 _4768 Prodam GOLF Dizel, letnik 1985, cena 65000 DEM, Bitanc, Zgornje Bitnje 34._ 4776 Prodam JOGO, letnik 1986. g 861-136_4777 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1984, deveti mesec, registriran do 8 januarja 1993. g 770-60 4778 Prodam VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1976. Naklo, Cesta 26 JulijaJ^ Prodam R4, staro 5 mesecev, rdeče barve, 9000 km, ugodno pro- dam. g 631-031_5029 Poceni prodam JUGO 45, letnik 1984, registriran, g 725-860 od 15 h. dalje._5035 Prodam GOLF diesel, letnik 12/1986. Pipanova 22, Šenčur, g 41 -350___- TRGOVINA m JELOVČAN 2 Delovni čas: 64220 ŠKOFJALOKA G R E N C 2 064/632-094 delavnikih od 7. do 19. ure ob sobotah od 7. do 18. ure ob nedeljah od 9. do 12. ure Sladkor 1/1 64,00 SLT Sladkor 50/1 59,80 SLT/kg Olje 11 122,20 SLT posebna ponudba: BOGATA IZBIRA ŽIVIL - ,. ZA VELIKONOČNE Ze,,m0 Vam Pr,)etne PRAZNIKE Praznike!_ Vodarn HYUNDAI LS, ter ZASTAVO 128, leltnik 1988 in prednji od-b'iač za FIAT UNO in AX, ter rezerve dele za 128 Štancar, Begunj- i*g_cesta 1, Tržič._4789 Prodam R 5 Campus, letnik 1991, u9odno. « 328-237, popoldan. 4790 pfodam ZASTAVO 1986/6. « 422-472 126, letnik 4793 Prodam ZASTAVO 128. « 46-703 _____4799 Prodam R 4, letnik 1984. « 324-245_ 4801 Ugodno prodam OPEL Record 2.0, star 12 let, kompletno obnovljen, ugodno prodam. Tone, « 217-901 r___4803 Prodam BMVV, letnik 1982, registriran do marca 1993, cena 8.500 °EM. Hrušica 159,« 871-323 _4805 Ugodno prodam JUGO 45, letnik registriran do oktobra. Informacije na « 78-984, od sobote ^alje._4806 Prodam R 5, letnik 1977 in Tomas l^SLC. « 403-093_4808 Prodam HONDO CRX Ninja, letnik ,u|ij 1990, brezhibno, črno, prodam. « 217-590 4811 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1983, ravnokar registrirana. « ?8_640_4814 VVV JETTA, letnik 11/1986, bele "arve, garažiran, odlično ohranjen, Prodam za 11.000 DEM. « 74-700 w _4816 ^odam zelo ohranjen R 12, letnik prevoženih 2800 km. po ge-°eralki, registriran do 27.7. 1992, ?6na po dogovoru. Suha 26, Škof-!H.oka._4818 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, cena po dogovoru 4822 Prodam FIAT 750 LE, letnik 1984, registriran do aprila 1993. « ^603 __4824 126 P, ugodno prodam. « 241-753 ,___4825 Prodam 4 5 CAMPUS, letnik 1988, Luže 43. _ 4826 Prodam JUGO 45, odlično ohra-Mgn. « 79-701_4828 Prodam Z 101 M, prevoženih 60000 kilometrov, brezhibna, registrirana do konca leta, cena 1.600 DEM. Triglavska 12, Drulovka, petek od 8 HPJ9, sobota od 8 do 12 ure. 4829 GOLF 78, objnovljen motor, prodam. Gole, Planina 73, Kranj. 4831 Prodam LADO Rivo 1300, letnik 1983, registrirano do 16. 3. 1993, ^eria po dogovoru. Kržišnik Šutna Igabnica._4836 ^elo ugodno prodam GOLF, letnik IgTj, « 75-470_4847 Prodam TOVORNI AVTO TAM •POL, letnik 1977 ali menjam za E!gbni avto. « 324-073 4853 n 4 GTL, letnik 1986. « 4856 ;rodam R ms2 ,rrodam BMVV 316, letnik 1979. « (služba) 57-461, Tome Ivan, Bene Hlj^pva 30, Radovljica._4857 Prodam odlično ohranjeno ALFO J*« 1-5, letnik 1987, temnosiva-me-a'ik, z vso dodatno opremo, predenih 40.000 km., garažiran, ce-?a 11 500 DEM. « 70-575 po 16 _4870 prodam ZASTAVO 128, letnik « 725-627 4871 ^odarn CITROEN AX, letnik 1987. j?!^« 78-731_4872 prodam ali menjam R 4 GTL, letnik ,a°6, regisriran celo leto. Božič, i^artov trg 3, Radovljica. 4874 j^RD Fiesta 1.1 IC, katalizator star mesecev, temno Prodam. « 51-179. rdeče barve 4875 rodam GOLF, letnik 1979, zelo dob ro ohranjen, cena ugodna, £9led po 16 uri. Kališka 8, Kranj 4883 Drulovka AGR0PR0MET CERKLJE tel. 064/421-283, 421-294 V PRODAJI ZOPET KRMILA ZA ŽIVALI IZ ME ŠALNICE KRMIL ČAKOVEC PO UGODNIH CENAH. V ZALOGI TUDI KLETKE ZA KOKOŠI NESNICE. SEMENSKA KORUZA ŽE OD 275 SLT/kg dalje. BTtTb o v i m a 1 KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1982, cena po dogovoru. Lužnik, Breg 43, Žirovnica. 4884 Prodam Z 101, Skala, letnik 1989, bele barve, lepo ohranjena, garan-žirana, registrirana do 10/1992, cena 5.000 DEM. Kunčič, Strahinj 89, Naklo._4888 Prodam KOMBI IMV, letni 1983, registriran do 9/1992 in FORD Tav-nus, letnik 1971, registriran do 11/1992_4892 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, regi-striran celo leto. Voje Janez, Ret-nje 2, Križe 4896 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1979._4897 Prodam FORD SIERRA, letnik 1984, rdeče barve, registriran do marca 1993. Skne Marjan, Hrastje 154, Kranj._4902 Prodam R 4, letnik 1977, registriran do sept. « 323-147 popoldan _4905 Prodam ohranjen JUGO 45, letnik 1989. « 45-532_4914 Prodam GOLFA Dizel, letnik 1986 in RAZNE DELE za kombi Citroen. « 312-255_4919 Ugodno prodam BMVV 316, letnik 1987.« 329-165_4920 Prodam RENAULT 18 TU, letnik 1983, ohranjen, registriran do 1/1993.« 213-414._4931 Prodam WV KOMBI diesel, letnik 1984. « 064/48-580_4932 Prodam Z 750, karambolirano, letnik 1979, ogled pri Robljek Bojan, Golniška 48, Mlaka-Kranj. 4934 HONDO Civic 1.3, hatchback, me-talik barve, letnik 1990, 17.500 km, prodam. « 242-437_4944 SUBARU Leone 1.6, 10/1989, pro-dam za 11.000 DEM « 76-524 _4953 Prodam OPEL Kadett, letnik 1991, registriran do 4/1993. « 51-595 in « 79-083 4961 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Stajic, Zlato polje 3, Kranj. _4975 126 P GL, letnik 1988, prodam. « 622-144_4985 Prodam osebni avto JUGO Skala 55, letnik 1989. « 84-180 4986 CITROEN CX 2400 Palas, letnik 1979, registriran do 8/1992, kiparsko in ličarsko obnovljen, temno rdeče barve, ugodno prodam. « 57-746_4987 Prodam VW 1200 J, letnik 1974. Registriran do februarja 1993. « 218-153_4995 Prodam Z 101, letnik 1983, celo leto registrirano. « 325-213. 4997 Z 101, letnik 1980 in DIANO, letnik 1977, oba registrirana in ohranjena, prodam. Snediceva 4, Kokrica - Kranj. _4999 Prodam HROŠČA, letnik 1974, re-gistrian, za 1.100 DEM. « 82-244 od 16 do 18 ure._5002 JUGO 45, letnik 1990 prodam. Spodnja Besnica 133. « 403-317 _5007 126 P, letnik 1978, registritan do februarja 1993, prodam za 900 DEM. « 632-465_5010 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Pot na kolodvor 1, Kranj, Čajič. _5012 Prodam Z 750, starejši letnik, registrirana, lahko po delih. « 328-245 Andrej_5017 Ponujamo vam možnost da vaše začetno ročno delo DOKONČAMO NAMESTO VAS, dopletemo pulover ali jopico, nakvačkamo pregrinjalo ali naštikamo namizni prt. Prinesite vaše nedokončane izdelke z materialom, revijami in vzorci na planino 3 Kranj. Potrudili se bomo, da bodo vaše ideje realizirane. « 211-917. Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. 5019 Prodam karambolirano Z 101, motor nepoškodovan.« 403-264 _5024 Prodam Z 750, letnik 1982, registri-ran za eno leto. « 58-206 5025 KOMBI WV TRANSPORTER 7 + 1, 2000 kub. cm, bencin, 83000 km, ugodno prodam ali menjam za osebni avto. «631-031 5028 ZAPOSLITVE Medicinska sestra nudi nego na domu. Šifra: STROKOVNO 4678 Zaposlimo 6 ZASTOPNIKOV. Delo je dinamično in poteka na širšem območju Gorenjske. Zaslužek cca. 40.000 SLT. Informacije na « 51-297 iod 14 do 18 ure. 4731 NATAKARICO sli NATAKAKRJA -kvalificiranega za strežbo v resta vraciji iščemo. « 064/57-428 ali 064/58-548 _ 5013 Nudim splošna KLEPARSKA DE LA « 75-814_5016 Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA za honorarno ali redno delo. «213-484 5027 ŽIVALI_ Prodam 8 mesecev staro brejo KRAVO ali pa KRAVO po 3 teletu. Zaloše 5, Podnart 4670 PRIPRAVNIKA iščemo IV., V. ali VI. stopnje (prodajalec, komercialni tehnik ali ekonomist) za raznovrstno delo v trgovski organizaciji Tel. 064/214-091 » ZIVINOZDRAVNIK Dr ALEXANDER RABITSCH BOROVLJE / FERLACH Waldstrasse 13, tel 9943-4227-2720 ORDINACIJA ZA MALE ZlVALI pon - pet od 16 - 18 ure in po dogovoru. Hišna lekarna odprla pon. - pet. od 8. - 12. ure in od 14. - 18. ure. V SPOMIN 13. aprila je minilo 10 let, i JHfai^ppHHk odkar seje poslovila od svojih domačih draga hčerka, sestra in teta JELKA VREČEK \ 1 Šipanova iz Šenčurja Vsem, ki se spominjate nje in našega očeta, ter obiskujete njun grob, iskrena hala. Vsi njeni DEKLE ZA DELO V ŠANKU, od 18. - 23. ure' honorarno ZAPOSLIMO. Zaželen lastni prevoz (okolica Medvod). « 061/612-918, Dušan Iščemo DELAVCA - ŠOFERJA C kategorije, prednost mlajši kandidati, ponudbe pismeno na naš na-slov. Trenča, Gasilska 5, Kranj. Zaposlim ZIDARJA in TESARJA « 41-208 in « 241-795 4834 Iščem žensko za urejanje VRTA in čiščenje DELAVNICE.« 47-083 Okrepčevalnica PRIMADONA Tre-bija, sprejme v redno DELOVNO RAZMERJE simpatično dekle Osebni dohodek cca 23.000 SLT. Hrana in stanovanje lahko v hiši. « 43-402_4886 Zapooslim NATAKARICO, nedelje in prazniki prosto, Krčma prin Ml-holu, Škofja Lokk. « 620-059 4893 Smo podružnica podjetja Prima Marketnig Partner za področje Gorenjske. Prodajamo sodobno ZAVAROVALNIŠTVO, ki je podprt s tujim kapitalom. Vsi zainteresirani za program ali za delo, pokličite na « 422-760 v petek soboto ali nedeljo_4912 Nudim VARSTVO otroka na vašem domu.« 325-839 4917 Zasebno podjetje iz Kranja ZAPOSLI sodelavca, ki zna samostojno opravljati spediterske storitve. Ši-fra: USPEŠNOST_4922 DROGA Portorož, išče NABIRALCE zdravilnih rastlin, na Gorenjskem. Ponudbe pošljite na naslov Faletič, Tuga Vidmarja 8, Kranj « 325-900_4956 Hišni svet alpska 13, Bled išče UPRAVNIKA. Pisne prijave na naslov: HIŠNI SVET, Alpska 13, 64260 Bled._4962 Honorarno ali redno zaposlimo MESARJA.« 50-348_4976 Iščem žensko za POMOČ v gospo-dinjstvu. « 403-274 Informacije proti večeru. 4980 Osebam z lastnim prevozom nudim honorarno terensko DELO. Visoke stimulacije in možnost redne zaposlitve. Kličite, v soboto od 9. do 13. ure. « 064/47-415 4984 Prodam 20 komadov OVAC. Ogled od 14 do 18 ure vsak dan. SPAHIČ, Štefetova 1, Kranj. « 217-716. Prodam večje in manjše PRAŠIČE. Kokrški log 10, Kranj - Primskovo. Prodam dva PRAŠIČA za nadaljno rejo, 40 do 60 kilogramov težka. Ostalo po dogovoru. Resmon, Zgoše 22, Begunje 4775 Prodam KRAVO s teletom in star TRAKTORSKI OBRAČALNIK - vile^_4787 Prodam vpreženega delovnega VOLA, star okoli 5 let, 700 kg. teže. « 85-371 po 19 uri._47JM Prodam KRAVO po izbiri. « 421-713_4792 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 130 kg, Struževo 3, Kranj. 4830 Prodam brejo TELICO « 45-708 Prodam PSE, lovske terjerje, stare 8 tednov z rodovnikom. « 218-077_4843 Prodam pašeno KRAVO simental-ko z drugim teletom. « 725-222 Ugodno prodam starejšo manjšo REZKARICO. « 725 222 4845 Prodam PRAŠIČE težke od 80 do 90 kg. « 242-288_4859 Prodam 5 ČEBELJIH DRUŽIN, « 217-204_4866 Prodam sedem dni starega BIKCA. Struževo 15. 4882 Prodam 100 kg. težkega BIKCA in KOKOŠI. Zgornja Bela 19 4885 Kupim simentalca TELETA do 1 tedna starega « 421 -670 4890 Prodam KOZO mladičem. « 77-879_4909 Prodam KRAVO simentalko pred drugo telitvijo. C v Radovno 2, Mojstrana__4921 Prodam KRAVO simentalko, 8 mesecev brejo, bo tretjič telila. Rozman Vinko, Smlednik 10, Smlednik Prodam nemške OVČARJE z rodovnikom, stare 7 tednov. Kovor 76/a, Tržič._4950 Prodam TELETA simentalca, po izbiri. « 79-690 Brezovica 3, Kropa. Kupim SIMENTALCA, do 10 dni starega « 061/841-108 4966 Prodam 2 nemški OVČARKI, stari 8 tednov, brez rodovnika. Hafner, Forme 35, Žabnica. 4967 Prodam tri mesece stare JARKICE na « 57-725_4973 Prodam brejo TELICO po izbiri. Jarc, Voklo 39. Šenčur. 4978 Kupim do tri tedne starega TELETA simentalca.« 403-686 4981 Prodam TELIČKO simentalko, sta ro 14 dni. « 45-291 4994 aViniranp ^ CEKIN MALI OGLAS POD ŠIFRO je posebna storitev malooglasne službe Gorenjskega glasa, ki oglaševalcu jamči anonimnost. Zato za male oglase "pod šifro" sprejemamo izključno pisne ponudbe na naš naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Na kuverti označite, na katero šifro se nanaša Vaša ponudba. ZAHVALA Tiho, kakor Je živela, nas je zapustila naša dobra, nepozabna teta, draga sestra in svakinja MARIJA DEMŠAR rojena I otrie, iz Dravelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom i? Železnikov, Na Kresu 7 in Dravlje. Bravničarjcve in Kumerdejeve ulice, prijateljem in sodelavcem DO Transglob. Ljubljana in znancem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili soža-Ije. ji poklonili toliko prelepega cvetja in sveč, jo prišli pokropit in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala njeni zdravnici dr. Nevenki Kolbe/.en. sestram zdravstvenega doma Šiška. p. Cviklu iz Dravlje za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem v Selcih, pevskemu zboru Ratitovec. zvonarjem v Selcih in Dražgošah, grobarjem in tudi vsem tistim, ki tukaj niso posebej imenovani. Se enkrat vsem in vsakemu posebej, iskrena hvala. VSI NJENI V Ljubljani, 10. aprila 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene. mame. sestre, babice in Mm 1 iW prababice FRANČIŠKE pm J ŠIFKOVIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Iskre Otoče, Števci in Iskra-Tec za podarjeno cvetje in izraže- na sožalja. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni Kranj, 9. aprila 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene hčerkice LUCIJE MEDLE Se zahvaljujeva vsem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nama in nama bili v pomoč. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, za pomoč in izrečena sožalja, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa vodstvu Chemo Ljubljana, sodelavcem Chemo Kranj, kolektivu Adrie Airways, osebju neotalnega oddelka klinike v Ljubljani, župniku za opravljen pogrebni obred. Družini Zupan - Ropret, pevcem, nosačem, sodelavcem Iskre TSD, ter sindikatu TSD. Vsem še enkrat, iskrena hvala. Žalujoča mamica in očka ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega sina in brata ALEKSANDRA ORLICA iz Britofa se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste ga imeli radi, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, se udeležili pogrebne maše in nam izrekli sožalje. Vsi njegovi Britof, 8. aprila 1992 SLOVENIJA IN SVET Skregani doma in na tujem Razen v Porabju so Slovenci v Avstriji in Italiji hudo razdvojeni na levo in katoliško usmerjene, tako eni kot drugi pa negodujejo nad nizko finančno pomočjo slovenske države. Domače politične razprtije se kot huda nalezljiva bolezen prenašajo tudi na zamejske Slovence, predvsem v Italiji in Avstriji, manj pa v Porabju. To se je pokazalo tudi na ponedeljkovi sen komisije slovenskega parlamenta za mednarodne odnose, na kateri sla bila razen predstavnikov mnogih slovenskih organizacij v sosednjih državah tudi minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. V Avstriji, kjer imajo Slovenci dve organizaciji. Zvezo slovenskih organizacij in Narodni svet. se prepirajo, kdo je glede finančne podpore države Slovenije na slabšem. Narodni svet očita, da je bila Zveza slovenskih organizacij v preteklosti privilegirana. Zveza pa ugovarja sedanji delitvi denarja, ko ima v rokah škarje in platno Narodni svet. organizaciji, podobno je tudi v Italiji, pa se ne moreta zediniti glede koncepta zastopstava manjšine v deželnih zborih. Ali samostojno ali prek obstoječih parlamentarnih strank. Slovenska manjšinska problematika dobiva nove razsežnosti. Hrvati bi radi Slovence, živeče na Hrvaškem, razglasili /a manjšino, da bi potem lahko uveljavili pravico do zaščite svojih ljudi v Sloveniji. Zelo ostri so Avstrijci, ki zahtevajo od Slovenija v Hannovru Minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig pozitivno ocenjuje sodelovanje 12 slovenskih razstavljalcev na sejmu industrije in trgovine v Httnno\rii. Slovenci smo prejeli skomj 150 ponudb za sodelovanje, natančnejše informacije o možnostih podpisa pogodb pa bo ministrstvo pripravilo v prihodnjih mesecih. Prvi stiki so bili vzpostavi/eni z najbolj razvitim delom Brazilije. Slovenija Si prizadeva, da bi postala leta 1995 partner prireditve : ugodnostmi in možnostjo predstavitve na 2200 kvadratnih minili LetOS se je Slovenija predstavila na 55 kvadratnih menih Slovenije priznanje nemške oziroma staroavstrijske manjšine, naše priznanje pa vedno bolj pogojujejo z ravnjo pravic Slovencev na Koroškem in z nasledstvom Slovenije pri Avstrijski državni pogodbi glede zaščite manjšin. Na to povezavo opozarjajo tudi Slovenci na Koroškem, slovenska stran pa nad tem ni navdušena Ministra Dular in Rupel sla povedala, da gre v tem primeru večinoma za premoženjska vprašanja. Papež in škof razburjata Konec aprila in v začetku maja bo Severno Italijo obiskal papež Janez Pavel II. Med drugim bo govoril tudi na tržaškem trgu Unita. Papežev obisk je razburil neonaciste in nasprotnike Slovencev zato. ker bo tega dne v Trstu veliko Slovencev, na prireditvi pa naj bi papež govoril tudi v slovenščini, sprejel naj bi predstavnike Slovencev, na trgu pa naj bi peli tudi slovenski zbori. Vatikan je bil prisiljen 'slovenski del" programa spremeniti. Slovencev ne bo sprejel, na trgu bo spregovoril le nekaj slovenskih besed, zbor pa bo zapel le dve slovenski pesmi. V Italijo pa bo odpotoval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in se sešel s papežem. "Tržaška siva javnost" pa je razburjena tudi zaradi tržaškega škofa Lorenza Bellomija. ki se je kot škof vseh vernikov naučil slovenščine, izdal pa je knjigo Meje in mostovi, ki je že prevedena tudi v slovenščino. V njej je škof med drugim zapisal, da j« na strani pozitiv ne poti v evropsko prihodnost in da so "drug jezik, kultura in tradicija dragocena priložnost za skupno in osebno bogatenje" • J. Košnjek NA HUDEM SPET STOJI ZNAMENJE - Pred približno četrt stoletja so v vasi Hudo pri Kovorju zaradi gradnje ceste odstranili staro kapelico. Krajani so z lastnimi prispevki in delom postavili novo znamenje, pri katerem so pripravili kratko svečanost na cvetno nedeljo popoldne. Med njo je blagoslovil znamenje kovorski župnik Ivan Kos, ki je slovesni dogodek izkoristil tudi za srečanje s krajani. S. S - Foto: Jure Cigler Negotova usoda tržiške klavnice Kranj. 15. aprila - Pred mesecem dni so zaprli klavnico v Tržiču. Škofjeloški Mercator - Meso-izdelki namerava predlagati tržiški vladi, da bi tam uredili klavnico za zakol bolnih živali z vse Gorenjske. Za preureditev klavnice bi potrebovali dobrih 100 milijonov tolarjev. S prenovo klavnice v Škofji Loki so povečali njene zmogljivosti za toliko, da ne potrebujejo več klavnice v Tržiču, je navedel osnovni razlog za zaprtje tega objekta Alojz Hajnrihar, vodja proizvodnje v Mercator - Meso-izdelki Škofja Loka Vseeno imajo načrte za nadaljnje obratovanje klavnice, za kar pa bi bila najprej potrebna obnova stavbe v skladu z novim pravilnikom o ureditvi klavnic. Predračun za ta dela znaša 103 milijone tolarjev. Pred odločitvijo o prenovi se morajo s tržiško občino dogovoriti tudi o spremembi dejavnosti klavnice. »O tem bomo govorili na sestanku s predstavniki tržiškega izvršnega sveta ta petek. Predlagali bomo. da bi klavnico v Tržiču namenili za zakole v sili, saj bi tak objekt potrebovali z zdravstvenega in ekološkega vidika za celo Gorenjsko. Tam bi lahko organizirali tudi zakole za živali zasebnikov in uredili centralno pripravljalnico pasje hrane. Samo klavnica za zakol bolnih živali namreč ne bi bila rentabilna. Za klasično klavnico pa naše podjetje ni več zainteresirano.« ugotavlja Alojz Hajnrihar. Več kot 30 delavcev iz tržiške klavnice - približno pol je domačinov - hodi sedaj na delo v Škofjo Loko ali Kranj. Ce bo dosežen dogovor o preureditvi klavnice, se bo nekaj delavcev vrnilo V Tržič. • S. Saje Amerika in Evropa opozarjata Srbijo in armado Roke stran od Bosne in Hercegovine Srbija in armada se morata v štirinajstih dneh umakniti iz Bosne in Hercegovine, Amerika pa je posredno opozorila tudi vse ostale, tudi Hrvaško, naj se ne vtikajo več v samostojno državo. Kranj, 16. aprila - To, da je ameriški zunanji minister James Baker sprejel bosansko-hercegovskega zunanjega ministra Harisa Silajdžiča kot prvega uradnega predstavnika republik bivše Jugoslavije, marsikaj pove. Za Ameriko je Bosna in Hercegovina neodvisna država, ki jo je treba varovati in tudi nagraditi, ker je edina od bivših jugoslovanskih republik spoštovala ameriški scenarij reševanja jugo krize. Po Bakerju Slovenija in Hrvaška tega nista počeli in je bil zato odziv Amerike v primeru Slovenije in še posebej Hrvaške kasen in mlačen. Hrvaško je Amerika potisnila v naročje Evrope in kasneje Organizacije združenih narodov. Ameriški ultimat Srbiji, Mi-loševiću, ki ga v Ameriki imenujejo "balkanski klavec", Jo-viću pa so pokazali pot v Beograd, in armadi je resen, podkrepljen z gospodarskimi in v skrajni sili tudi vojaškimi ukrepi, o čemer so v Beli hiši tudi že razpravljali. V primeru ameriškega opozorila, ki je usklajen z enakim ultimatom Evropske skupnosti in Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ne gre le za varovanje države, ki jo je Amerika priznala in očitno vzela pod svojo zaščito, ampak za veliko več. Srbski in armadni apetiti bi se lahko z Bosne preselili v Makedonijo pa še v ostrejši obliki na Kosovo, kjer bi slejkoprej zaropotalo, Amerika pa tega ne želi. Zato zahteva Srbiji, da mora dobiti Kosovo avtonomijo. Tretji razlog pa je ameriški strah pred islamom, ki bi Izetbegovi-ču pomagal, če mu drugi ne bi. V ta sklop držav pa sodijo Iran, ki spet dviguje glavo, Irak in Koliko {e vreden tolar V menjalnicah so bili v četrtek, 16. aprila, ob 12. uri teW naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodaji Gorenjska banka Abanka SKB Hida, lj. tržnica Aval Bled, Ljubljanska 8 Slov. hran. in pos. Kranj Partner, Kranj K.Z Sloga. Kranj Otok Bled, Ljubljanska 15 57,60 71,00 8,20 57.05 60,45 8,05 57,00 71,00 8,09 60,00 65,50 7,30 57,70 67,00 8,10 58,00 61,00 8,05 57,00 71,00 8,09 58,00 61,00 8,05 57,00 71,00 8,09 9.92 8.50 10.08 9.00 9,60 8,40 10,08 8,40 10,08 Libija, skratka države, ki Američanom krepko grenijo življenje. Bosna in Hercegovina pod vplivom teh držav Američanom in Evropi ne bi bila po godu. Srbija in Črna gora sta postavljeni pred dve izbiri: blokada in odvzetje pravice do nasledstva Jugoslavije ter izključitev iz OZN in evropske varnostne konference, ali opustitev apetitov po zgodovinskih mejah Srbije skladno z načelom, da je Srbija povsod, kjer je srbski grob ali živijo Srbi. Srbija in armada bosta morali dati mir, to pa je polom Miloševi-ča in njegove politike. • J. Košnjek V večini menjalnic je deviz za nakup že kmalu zjutraj zmanjkal0 Tečajnica o vrednostih mark in šilingov včeraj v gorenjskih m*" njalnicah potrjuje hudo devalvacijsko pričakovanje, ki je na Ur denarja nastopilo že v sredo. Obenem so se močno povečale m zlike med posameznimi menjalnicami in če slučajno prodaja'' ali kupujete marke, šilinge ali kaj s spiska trdnih valut, se Splfl prej temeljito pogledati in preveriti tečaje v posameznih menja1' nicah. Včeraj je za nakup šilinga znašala razlika več kot 1,50 l0* larja - v nekaterih menjalnicah je prodajni tečaj za šiling že p1*' bil magičnih 10 tolarjev, pri drugih pa so ga držali še vedno nJ 8,50. Še dosti večja razlika je pri nemški marki, saj so razlike k>( 10 tolarjev - zanesljivo pa je bil v sredo pravi šok, ko se je v nekaj urah menjalniški tečaj marke povečal s 55 na kar 71 tolarjev, v tj* stih menjalnicah, ki so marke sploh še imele. Na črni borzi je bJ' lo včeraj še huje: črnoborzijanci so vam marko ponujali po celo 75 tolarjev in tako izkoristili dejstvo, da je v večini menja'' nic včeraj deviz zelo hitro zmanjkalo. Ljubljanska borza: Včerajšnji promet na ljubljanski borzi izkazoval tako hudega preddevalvacijskega pričakovanja, kot # je pojavil v menjalnicah. Tečaji vrednostnih papirjev so se gled' na torek rahlo povečali. Včeraj je bil tečaj obveznice RSL 1 I 113,3, obveznica RSL 2 pa je dosegla tečaj 77,9. Obveznica mes" Ljubljana je ostala na tečaju 81,0, obveznica PTT Podjetja Lj"' bljana pa je skočila z 89,6 na 93,2. Promet na borzi je bil VČM zelo živahen, saj je bilo zgolj z obveznico RSL 2 dvakrat toli^ prometa kot vsega prometa v torek. Lastnika je zamenjalo za H milijona DEM obveznic RSL 2, skupni promet ostalih vredno*1' nih papirjev pa je tudi presegel znesek 1 milijon DEM. Rast teča-jev vrednostnih papirjev na včerajšnjem borznem sestanku doka' zuje, da se ukrepi Banke Slovenije glede tolarske likvidnosti nC poznajo preveč. Uradni tečaji: Po tečajni listi Banke Slovenije veljajo danes 27. aprila, naslednji srednji tečaji pomembnejših valut: šiling r po 7,23, marka 50,90, 100 lir je 6,76, švicarski frank 66,08 (1 ameriški dolar 84,46 tolarja. V tečajni listi Ljubljanske banke za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij pa od danes znaša tečaj marke 51,90 za nakup oziroma 52,80 za prodajo. Pri kof' kretnih poslih med podjetji je možno odstopanje in zanesljivo b" na podjetniški tečaj tujih valut vplivala mrzlica iz menjalnic. POHIŠTVO IZ NOVE Združena lesna industrija Tržič p.o. INDUSTRIJSKE PRODAJALNE Vabimo vas, na obisk in nakup v novo odprto industrijsko prodajalno v tovarniških prostorih ZLIT TRŽIČ vhod mimo stanovanjskega naselja Trajbah ob cesti na Loko. Prodajamo opuščene programe, ostanke masivnega in oblazinjenega pohištva iz izvoza, kosi pohištva z manjšimi napakami, stenske obloge, ladijski pod, lesena embalaža in vzorci pohištva. Možno je naročiti tudi embalažo in pohištvo po želji kupca. Prodajalna bo odprta vsak dan, razen nedelje, od 9.00 ure do 15.00 ure, od 21. 4. 1992 dalje. Veselimo se vašega obiska, saj smo prepričani, da boste izkoristili ugodne cene, in da boste zadovoljni z izborom pohištva za bivalne prostore. kolektiv ZLIT Tržič 20% 15 0 za elektromaterial TEM Čatež, ELEKTROELEMENT Izlake in ELEKTROMATERIAL Lendava za svetila in kopalniško opremo MEBLO - Kovinoplastika za vrtni program MEBLO -Kovinoplastika Z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA PA VSE CENE SE 5 % NIŽJE!