DR. JANEZ EVANGELIST KREK — l.n zadnji poti. Dne 13. oktobra t. 1. v soboto popoldne so položili k večnemu počitku velikega Jugoslovana, apostola za veliko idejo ujedinjenja Jugoslovanov, rnoža neumorne delavnosti, železne voljc in jeklene vztrajnosti. Dolgo vrsto let že ni vidcla Ljubljana pogrebne slavnosti, kakršna je bila v soboto. Vsa Jugoslavija je šla za Krekovo krsto. Krekova smrt — žalost za tem izredniin možem je združila vse stranke, vse organizacije, vse stanove. Krekov pogreb je bil pomeinbna maniiestacija za našo Jugoslavijo. Kdo iznicd naših narodnih nasprotnikov si bo upal odslej še trditi, da državnozborska deklaracija naših zastopnikov izza 30. inaja t. 1. ni istinit izraz trdne volje, hrepenjenja in stremljenja celotnega našega naroda? Pogreb je bil napovedan ob 3. uri popoldne. 2e dolgo pred 2. se je pričelo zbirati občinstvo na Mestnem trgu, ki je bil s kordonom zaprt, da prepreči prcvelik naval. Kmalo po 2. uri so začela prihajati odposianstva društev, korporacij in zavodov. Malo pred 3. uro so se zbrali zastopniki uradov in oblasti pred škofijsko palačo. Ob 3. uri so zapeli zvonovi ter naznanjali, da nastopa pokojni dr. Krek — svojo zadnjo pot. Cerkvene obrede je opravil pred škofijsko palačo, kjer je pokojnik ležal na lTirtvaškem odru, ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Po končanih molitvah je zapela »Glasbena Matica« žalostinko »Usliši- nas, gospod!« Nato so vzdignili krsto ter jo prenesli v stolno cerkev, kjer je opravil knczoškof ob navzočnoti duhovščine, zastopnikov oblasti, uradov, korporacij in društvenih zastopnikov molitve za mrtve, »Glasbena Matica« pa je zapela »Beati mortui«. Medteni se je zunaj razvrstil pogrebni sprevod. Na čelu sprevoda za križem in žalno zastavo so korakali zastavonoše raznih društev, nato oddelki gasilnih društev, šolska raladina nekaterih zavodov, nekatere bratovščine in venci, ki so jih nosili ali poklonitelji sami, ali pa moštvo mestnega pogrebnega zayoda. Za venci sta sledila dva cvetična vozova. Pogreb jc vodil knezoškof ljubljanski sam ob veliki asistenci. Njemu je sledil šesterovprežen galavoz, v katerem je počivala za steklom krsta z zemeljskimi ostanki velikega sina slovenskega naroda. Za krsto je šla dolga vrsta sorodnikov, za njimi Jugoslovanski klub pod vodstvom državnozborskega podpredsednika viteza Pogačnika, zastopnika »Češkega Svaza« posl. Stanek in Navratil. Deželno vlado je zastopal deželni predsednik grof Attems, deželni odbor dr. Lampe, občinski svet ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar z mnogimi občinskimi svetniki. Nato so sledili zastopniki uradov, zavodov, korporacij in društev. Za temi se je uvrstilt nepregledna množica ljudstva. Pred vilo dr. Kreka se je ustavil sprevod in »Glasbena Matica« mu je zapela žalostinko »Vigred se povrne«. Ob cestah, kjer se je pomikal sprevod, so delale Ijudske množice gost špalir; raz hiše v teh ulicah so plapolale črne zastave. Od Krekove vile se je poinikal sprevod k Sv. Križu. Tu je opraVil v kapeHci knezoškof pogrebne molitvc ter spremil truplo pokojnega Kreka do groba, ki se mu je odprl v bližini križa v sredi pokopališča. Po končanih molitvah je stopil predsednik »Jugoslovanskega kluba« dr. Korošec k odprtemu grobu ter se s krasnimi besedami poslovil od velikega sina slovenskega naroda. Zalosti se je topilo srce vsakomur ob slovesu, a samozavestno smo vzdignili glave, ko nam je v tolažbo zaklical govornik besede: »Levate capita, quoniam appropinuuat redemptio vestra!« V imenu »Češkega Svaza« je govoril predsednik Stanek in v imenu dalmatinskega »Gospodarskega Saveza« poslanec dr. Dnlibič. Nato so zadoneli glasovi »Blagor mu«. Množice so se razšle. Šel je od nas mož dela, sadove njegovega dela pa že vživa in jih bo vžival še v obilnejši meri narod slovenski. Večna slava dr. Kreku, proroku naše srečnejše bodočnosti! Krekovega pogreba so se udcležili tudi zastopniki »Zaveze avstr. jugoslovanskcga učiteljstva«, »Deželnega slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani in Ljubljanskega učiteljskega društva. »Zaveza« je izrekla »Jugoslovanskemu klubu« sožalje na nenadornestni izgubi.