g e o g r a f s k i  o b z o r n i k40 41
Geografija  
nekoliko drugače 
V mesecu marcu je bila v Zemlje-
pisnem muzeju GIAM ZRC SAZU na 
ogled razstava z naslovom Geografija 
nekoliko drugac(e. Na razstavi so 
bila predstavljena uc(ila in uc(ni pri-
pomoc(ki, ki jih je v letih svojega po-
uc(evanja slepih in slabovidnih izdelal 
prof. Roman Brvar.
Poučevanje geografije v šoli, kjer so 
slepi in slabovidni učenci, je izziv in 
hkrati velika odgovornost. K slepemu 
ali slabovidnemu učencu nikakor ne 
moremo pristopiti samo po ustalje-
nih poteh obče geografske prakse. 
Potrebujemo pristop na osnovi lo-
gopedagogike, torej specifični pristop 
pri poučevanju geografije v razredu, 
kjer je slep ali slaboviden učenec. V 
osnovi pa je ta način le del obče ge-
ografske prakse, drugačne so le poti 
in pripomočki, ki jih uporabljamo pri 
pouku.
Pouk geografije v razredu s slepimi in 
slabovidnimi učenci, ni čisto nič dru-
gačen, kot v večinski šoli. Drugačne 
so le poti in pripomočki, ki jih upo-
rabljamo pri pouku. Razstava je na-
zorno prikazala prav te posebne poti 
in pripomočke, ki so prilagojeni za 
delo s slepimi in slabovidnimi učenci. 
Dejstvo je, da se je z inkluzivno šolo 
odprlo kar nekaj bistvenih vprašanj: 
•  V kolikšni meri je okolje in večinska 
šola pripravljena na vključevanje učen-
cev s posebnimi potrebami? 
• Ali je večinska šola dovolj oprem-
ljena s specialnimi (geografskimi) pri-
pomočki, da lahko zadovolji individu-
alne potrebe vključenih učencev. 
• Kako so na vključitev pripravlje-
ni učitelji geografije? Ali poznajo za-
znavne značilnosti slepih in slabovid-
nih učencev?
• Ali učitelji geografije poznajo 
specialna učila in učne pripomočke, 
ki omogočajo izobraževanje slepih in 
slabovidnih učencev?
• Ali učitelji geografije poznajo te-
meljne značilnosti pristopa k slepe-
mu ali slabovidnemu učencu?
Kar nekaj konkretnih odgovorov na 
ta in podobna vprašanja, je nefor-
malno posredovala tudi ta razstava. 
Veseli smo bili spontanih misli večine 
obiskovalcev razstave, da je lahko ta 
poseben pristop k specialni tiflope-
dagogiki v marsičem lahko tudi obo-
gatitev za občo geografsko prakso. 
poročilo
Predvsem bi izpostavil naslednje: na-
zornost, širša uporaba materialnih 
virov, individualna priprava učnih pri-
pomočkov, več pozornosti čutilom, 
neposredno spoznavanje drugačno-
sti, uporaba specialnih znanj (komu-
nikacije, slepega desetprstnega pisan-
ja na računalnik itd.).
Predstavljivost slepega ali slabovid-
nega učenca je zaradi vidne okva-
re omejena, zato moramo pri pouku 
poiskati tiste preostale zaznavne poti, 
ki lahko vsaj do neke mere nadome-
stijo vidno zaznavo. Slepemu je po-
trebno okolje približati na način celo-
vite zaznave, sicer zanj ni vzpodbud-
no. Česar ne more videti, naj na pri-
meren način doživi.
Prav je, da se posebna znanja in izkuš-
nje iz specialnih ustanov prenesejo v 
občo pedagoško prakso. Tudi razstava 
Geografija nekoliko drugače bo lahko 
dober prispevek k boljši informiranosti 
učiteljev geografije v večinski osnovni šoli.
Roman Brvar
Presek skozi kraško površje   
(foto: Roman Brvar).
Večpredstavni tipni model   
(foto: Roman Brvar).
Večpredstavna magnetna tabla "Kaj pa 
vreme?" (foto: Roman Brvar).
Gubanje (foto: Roman Brvar).
Starostna piramida prebivalstva Slovenije 
- tipni model. (foto: Roman Brvar).