227. številka. Ljubljana, v sredo 5. oktobra 1904. XXXVII. leto labrnja vsak dan zvačar, iaimftl nedefc in praanike, tor velja po poeti prejeman aa avatro-Ofrako delala aavaalato»KtBapollatoiaK,am četrt leta 6 K 00 h, aa eden meeee I K 30 h. Za Ljubljano a poMIjanjam na dom za vse leto 24 K, za pol leta 13 K, za oetrt leta 8 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi aam poni plača aa vae leto S K, aa pol leta 11 K, aa Oetrt leta 0 K 50 h, aa eden meeee 1 K 90 b. - Za tuja a.i.i. toliko več, kolikor znafia pofitnina. — Na naročbs brez istodobne vpotujatve narofinine aa na ozira. — Za oznanila aa pladnja oi peteroatopne peUtrvrste po 1? h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, 6s ae dvakrat, in po 8 h, de aa trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole brankovatL — Rokopisi aa ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je i Knaflovin ulicah It. o, in sicer uredništvo v L nadstropju, apravniatTo pa v pritličja, -a Dpravniitvn naj aa blagovolijo potiljaU naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adminiatcativne atvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 86. Zakup užitninskega davka in učiteljske plače. L Dvorni svetnik in državni poslanec g. Fran JSuklje je sprožil misel, naj bi se desolatne gmotne razmere naših učiteljev uravnale z dobičkom, katerega utegne deželni zaklad imeti z zakupom užitnine od vina in mesa. Naglašal je, da bi ravno sedaj bil najpripravneji Čas, stopiti pred finančni erar s ponudbo, da dežela prevzame pobiranje užitnine proti pavšalnemu znesku v celi kronovini in da ni dvomiti, da finančni erar z ozirom na uravnavo učiteljskih plač sprejme primerno ponudbo, Če je dobro utemeljena. Podkrepiti ponudbo bi se Še dalo, če se poudarja, da je dežela Kranjska bila dolgo vrsto let prava pastorka med kronovinami, zastopanimi v državnem zboru Koliko je Kranjska dežela preveč plačevala na zemljiškem davku ; hudo prizadeta po potresu si je tako-rekoe morala sama pomagati iz gmotnih stisk; povodom prevzetja davka na žganje se deželi Kranjski ni prav nič gmotno stanje zboljšalo. Z velikim trudom in po zaslugi gosp. deželnega glavarja Otona pl. Detela je jedva toliko dobila, kolikor je donašal dohodek žganjske naklade deželi v lastni režiji, dočim so drnge kronovine bile bogato obdarjene. Gospod Suklje zaključuje svoje članke o uravnavi plač z nasvetom, naj se učiteljem dovoljujejo podpore, ker bi dobiček užitninskega zakupa deželi ne donašal zadostne svote v pokritje primerno regulovanih plač. Da je mogoče plače učiteljem uravnati,vsaj po predlogu barona Heina, hočemo v naslednjih računih dokazati. 25% zvišanje učiteljskih plač bi provzročilo povekšanje potrebščine za 207.000 K. Ta svota bi rasla od leta do leta in bi znašal maksimalni znesek morda 280.000 K. KaČunati je torej precej z zneskom 207.000 K in po preteku nekaj let z zneskom 280.000 K. Poglejmo sedaj prihodek državne užitnine za pretečenih 10 let, to je od leta 1895 de 1904. Zakupne vsote, katere je finančni erar prejemal iz tega davka, so znašale brez mesta Ljubljane, in sicer Leta K 1895 ..... 516.190 „ 1896 ..... 519.348 „ „ 1897 ..... 527.972 , „ 1898 ..... 541.254 „ „ 1899 ..... 558.230 „ a 1900 ..... 555.714 „ „ 1901 ..... 562.897 „ „ 1902 ..... 599.084 „ „ 1903 ..... 620.281 „ „ 1904 ..... 664.688 „ Poskočile so torej zakupne vsote v 10. letih to je od leta 1895 s . . . . 516.190 K do leta 1904 s . . . . 664.698 . za lepo vsoto 148.508 n Da se je ta uspeh dosegel, seveda ni zasluga finančnega erarja, temveč zasluga je to deželnega odbora, ki se je moral užitninskih dražb udeležiti z ozirom na 40% deželno doklado, katera se je deželnemu zakladu po zakupnikih oddajala od zakupne svote. K vsako leto v računskem zaključku deželnega zaklada iz zakupa užitnine izkazanem dobičku je prišteti tudi še 40% deželno doklado od zneska 148.508 kron, ki znaša 59.500 K. Leta 1891.se je pričel deželni odbor prvič udeleževati zakupnih dražb in da se to ni zgodilo brez prav povoljnega uspeha, kažejo zgoraj navedene številke. V Ljubljani obstoječi konzorcij privatnih zakupnikov, ki so po prejšnjem dogovoru posamezne okraje dražili, da so finančnemu erarj u pesek v oči nasuli, bi nikdar Čez svoto 500.000 kron za celo kronovino ne ponujal, in tako bi bil erar vsaj za 160.000 kron, deželni zaklad pa za 64.000 K na leto oškodovan, ne računši dobiček, katerega ima še pri sedanjih visokih svoiah dežela z zakupom. Ko bi deželni zastop ponudil finančnemu erarju kot zakupno svoto deset- letni povprečni znesek s 576.586 K bi gotovo erar ne mogel ugovarjati, ker ta znesek je povse primeren in ga erar nikdar več ne dobi, če recimo, preneha deželni odbor se udeleževati zakupnih dražb. V desetletju so bile zakupne svote do leta 1901. pod tem zneskom in šele s tem letom presegajo svote povprečni znesek 576.586 K, to pa radi tega, ker je moral deželni odbor z vso eneržijo na to gledati, da kolikor mogoče okrajev v zakup dobi, in ker je c. kr. fin. ravnateljstvo mendi boječ se, da bi deželni zaklad ne obogatel, začel agitacijo za odkupna društva po vsej sili. Dohodek državnega užitninskega davka je znašal v celikronovini, izvzema mesto Ljubljano, leta 1903 skupaj 856.005 K bruto. Za slučaj, da dobi dežela Kranjska celo kronovino za pavšalni znesek 576.586 K v zakup, kazal bi se uspeh za deželne finance sledeče: Dohodek držav, davka s 856.005 K 40% deželna doklada . 342.402 „ skupaj 1.198.407 K Erarju treba od tega oddati pavšalni znesek 576.586 K Režija za pobiranje užitninskega davka znaša okroglo..... 150.000 „ skupaj V primeri s prej izkazanim dohodkom . 726.586 K 1.198.407 kaže se torej čistega 471.821 K« Sedaj dobiva deželni zaklad 40% deželno doklado od zakupne vsote kron 664.698 z zneskom 265.879 K, torej bo deželni zaklad prejemal več kron 205.942 torej samo 1000 K manj, nego potrebuje prvo leto za ureditev učiteljskih plač po predlogi barona Heina. Deželni odbor se je že dvakrat obrnil s slično ponudbo do finančne uprave, a vselej zaman. Finančna uprava vsako tako ponudbo odklanja, sklicuje se na § 17. zakona iz 1.1877. To zakonsko določilo se pa glasi: Pogoditvena društva se ustanove: 1. S pogoditvijo, to je s prostovoljnim dogovorom, kateri se sklene a vsemi temu davku podvrženimi obrtniki enega kraj« ali več pod en okraj apadajočib krajev, ali pa a pretežno večino teh obrtnikov, kar ae tiče števila glav in velikosti obrta. Da se sklene pogoditev glede pobiranja užitnine za pavšalni znesek med finančnim erarjem in deželo kranjsko in da ae vendar drži igoraj navedenega zakonskega določila, je iz besedila »enega ali več pod en okraj apadajoČih krajev« razvidno,da tunitrebadruzega, nego malo dobrohotnosti finančnega erarja napram deželi, in razpišejo se odkupne obravnave za politične okraje in prepričan sem, da ne bo mogoče skupaj spraviti zadostnega Števila obrtnikov za pogoditev. Sioer pa kak pomen ima določilo, da je najprvo poskusiti pogoditev strank ? Prvič p&č ta, da je bolje, če si dele stranke dobiček, namesto da uživa privatni zakupnik ob brezdelju velike dohodke. No, ker v kronovini kranjski stopi v vrsto zakupnikov dežela, to je skupina vseh obrtnikov z vsemi drugimi prebivalci vred, pač ta ozir ne velja, ker dosežen dobiček se itak deli med prebivalstvo dežele v obliki javnih, vsem udom dežele pristojnih obče koristnih naprav medkatere je v sedanjem času gotovo šolstvo tudi šteti. Drugič namen, da se stranke med seboj pogodijo, da jim odpadejo sitnosti z naznanili itd. Ta namen se, kakor praksa kaže, ni nikjer dosegel, vsaj na Kranjskem ne.. Ravno nasprotno. Pogoditvena društva so, kakor skušnja kaže, izvor raznih več k t trajajočih prav dragih pravd; vsled nezadostnega nadzorovanja pobirajočih organov so stranke često oškodovane, — ravno sedaj je na Notranjskem sodnijsLa preiskava radi takih slučajev, — in končno kje na Kranjskem se nahaja društvo, kjer bi bile stranke pogojene? Pri vseh ae pobira davek na užitnino po da-oarjib, stranka morajo vae po predpisih naznanjevati, kakor pri zakupniku, k večjemu, da ae posameznikom, veljakom, daje več prilike tihotapiti, ker se pobirajoči organ, od tako stranke odvisen v svoji službi, ne upa postavno postopati. Namen odkupnih društev torej ni dosežen v nobenem oziru. V predstojećem razmotrivanju jo torej po številkah dokazano, da je mogoča ureditev učiteljskih plač po predlogu deželnega predsednika g. barona Heina, da je mogoče, da ae plače urede Že s 1. januvarjem 1906 in da vsled tega zvekšanja plač deželni zaklad ne bo obremenjen. Treba je v to le nokoliko dobrohotnosti ces. kr. finančne uprave, katere pa, žal, kranjska dežela si do sedaj še ni mogla pridobiti. _ Z« Z. Vojna na Daljnem Vztokn. Boj za Port Artur. Reulerjev urad porcča iz Cifua: Po poročilih, došlih iz Port Arturje, so Japonci zadnjič naskakovali trdnjavo z obupno odločnostjo neprestano štiri dni. Najljutejše so napadali Veliko gcro. Eden japonski bataljon, ki se je nahajal v nezaščiteni poziciji v dolini, so ruske granate in šrapneli uničili skoro do zadnjega moža. Korčno se je Japoncem posrečilo, nekaj topov spraviti v pozicijo na nekem nasipu. Toda tudi te pozicije Japonci niso mogli držati, ker je bila izpostavljena ognju notranjih forov, in ko so Rusi pričeli z napadom, s e je sreča preobrnila proti Japoncem, ki so bili skoro do zadnjega moža pobiti. Nadaljni japonski poskusi, si zopet n azaj priboriti izgubljene pozioije, so se takisto izjalovili. Kitajci, ki so v soboto dospeli ii Port Arturja v čtfu, pripovedujejo, da je bil učinek ognja ruske artiljerije LISTEK. Jesenske fantazije. V. Jelene. Razcvele so se rože . . . . ■ (Konec.) V takih urah se pa tudi spomnim včasi na domovino, na ono lepo, tolikokrat opevano domovino. »Domovina! Domovina!« Na te besede se prisega pri polnih čašah; v slavo domovine se pije in nazdravlja; a ko se drugo jutro kdo prebudi, se vpraša: »Kaj je domovina? Kaj je meni domovina; kaj mi je storila?«. Spomnim se vendar včasi nate domovina, v sentimentalnih urah, ko živim v daljini kakor prognanec; a ob spominu nate se mi vračajo dnevi, ki sem jih včasi prebil v tebi. Tako veliko in lepo je življenje, a kaj mi pomaga, ko mi je ukradena pot do njega. A danes, ko je padla jesen na zeir'jo, ko umira življenje okoli mene, ko so odpadli cvetovi, spomnil sem e tebe domovina; toda moje misli ne plavajo okoli tebe in se ne vdru-žejo v tebi — spomnil sem se svoje tihe ljubezni. Marta! Ali se mogoče še spominjaš nekdanjih dni, mogoče si jih pozabila, a jaz jih nisem; od trenotka, ko sva se videla, si ostala do danes v meni, ako ne ti, tvoja podoba! Mogoče se še spominjaš onega dne, ko sva sedela v grajskem parku; imela si višnjevo bluzo, okoli snežno-belega vratu pa si si navezala črno pentljo. Leca si bila takrat, Marta; občudoval sem te, govoriti nisem mogel; ko pa si se ozrla s svojimi trepetajočimi očmi vame, sem se sklonil k tebi in te poljuboval, ti si se pa smehljala, kakor se smehlja pomladnje jutro zemlji... A prišla je jesen, zatrepetalo je listje in rumenelo; odnašali so ga vetrovi ... Tudi midva sva se razšla, ti si šla v življenje, jaz pa sem ostal dokler se nisi izgubila v daljinah; bila si srečna; jaz pa sem si hotel pregnati misli in tožbe iz nekdanjih dn>; začel sem živeti, živeti po svoje! Hipnim trenutkom živeti, je bilo moje geslo, kar pride, pride; naprtil si bom vse hladnokrvno na svoja ramena in brodil naprpj . .. Usoda, ne usoda, — ker usoda je pojem, ki so si ga izmislili ljudje, ki ne morejo živeti — sam sem prišel v tuje kraje, tujec v divje življenje, široka pot je bila odprta pred mano, šel sem po nji, kakor gre po nji tisoče ljudi, ki pa jih ne vodi isto kar mene, nje vodi veselje, mene pa obup nad vsem! Sčasoma se mi je tudi obup za-studil; grem po poti, ki mi je draga. Ne menim se za filistre, ki se križajo, ko zvedo o moji poti! Ljudje božji, ali vam je znano ono čuvstvo, ki se polazji človeka, ko ga zaŽeno filistri s smehljajočimi obrazi iz življenje, iz vsega! Ljudje, sodite me! Jesenski vetrovi so se uprli v morje, ki se je razburilo, valovi se pene; galebi hreščeče letajo aemtertje, vse je tako mrtvo, le adajinzdaj ae zamaje ob obali ribiški Čoln. Valovi butajo ob breg in adi ae m», kakor bi čul iz valov otožno pesem. Marta, ko bi čula ti to otožno pesem, ko bi ti gledala to umirajoče življenje, gotovo bi se spomnila mene, ki živim v tem življenju... Iz daljnega kraja, kjer pojo otožno pesem valovi, ti pošiljam spomine, Marta, spomni se lepih hipov, ki sva jih preživela skupaj. Jesen! Jesen! Jesenski vetrovi, ki se dvigate in uničujete življenje, uničite še to, kar živi brez pojma in smisla, uničite prazne nadeje" Mogoče, da se kdaj še vrne življenje, toda, ako se živi brez upa in nadej bodočnosti, uničite jesenski vetrove vse, vse ... III. Mogočno je šumelo morje, dvigali so se valovi in penil«, butali v bregove, kjer so se odbijali, se valili nazaj, kakor mogočna reka in se zadeli skupaj z drugimi; visoko kakor v vodometu je brizgala voda; neizmerno planjavo je pokrivalo belo razpenjeno vodovje, ki je šumelo; vmes pa je tulil veter, ki je dvigal valove; vae to šumenje in vrvenje pa je donelo ko smrtna pesem po prirodi. Ne mene se za morje in vihar je hodil ob bregu E^on; le včasi mu je splaval pogled po megleni morski daljavi, a zopet se je ozrl in gledal mirno predse. Egon je bil slikar; prišel je iz dalnje domovine, da se izobrazi v svoji stroki, da se vrne kdaj domov slaven in znan, veselil se je evoje lepe bodočnosti, ki se je pred njim širila, kaker solnčen vrt poln najraz-košnejšega cvetja; želel si je prostosti in neodvisnosti, a kmalu je spoznal, da si človek ustvarja včasi ideale in oilje, ki upa vanje z vso močjo svoje fantazije, a vendar ve, da si je sezidal svoje gradove na peščenih tleh, prepričan je, da nima moči, da bi jih kdaj izvedel in uresničil, a vendar upa in upa, dokler ne stoji pred nerazrešljivo sfingo, ki ga trešči v prepad! O svojem življenju, o bodočnosti, o delu, ki ga misli posvetiti domovini, vedno sanja, sanja kakor je sanjal Bacon v Utopijah o lepi Atlantik«, ko je bil prepričan, da ne eksi-stuje, da ni in da ne bo nikdar ek-sistovala. Egon je odšel od doma v misli, da bo dobil v kratkem času zaslužka, in ruskih brzostrelnih pušk naravnost strahovit. Vso Veliko goro so pokrivala razmesarjena človeška trupla in zemlja je bila prepojena človeške krvi, ki je tekla kar v potokih. V enem edinem jarku je ležalo 300 Japoncev in 200 Rusov. Japonci so res deloma odrezali dovod vode v trdnjavo, kar pa nima baš velikega pomena, ker imajo v Port Arturju še druga sredstva za dobivanje vode, katerih se pa Japonci ne morejo drugače polastiti, kakor ako zavzemo trdnjavo. Tudi z živili je trdnjava bogato preskrbljena, edino zaloga mesnih konzerv je že precej pičla, vsled česar ss vsak dan zakolje 30 oslov. »Daily Telegraph« zatrjuje, da so bili zadnji boji pred Port Arturjem najbolj krvavi v celi vojni. 22. in 23. kimavca so Ru3i vdrli iz trdnjave in napadli pozioije japonskega polka št. 36, ki nosi ione Kongava. V obupnem boju na življenje in smrt, ki je sledil, je bil ves polk skoro popoln uma uničen. Od 4000 mož je OBtalo živih samo 11 mož in eden podčastnik. »Birževija Vjedomosti« poročajo iz Č'fua, da so Japonci vsled zadnjih bojev strahovito izmučeni in utrujeni. To okolnost je porabil general Steselj in ukazal posadki, da nai za Japonce popolnoma nepričakovano vdere iz trdnjave v smeri proti Golobjemu zalivu. Rusom se je posrečilo japonske voje pregnati iz vseh preje zavzetih pozicij. Ta boj seje vnel 30 septembra i n je trajal ves dan. Ti boji so Japonce popolnoma utruiiii; 1 t. m. so poslali h generalu Steslju posebnega odposlanca s prošnjo, da bi jim dovolil nekaj ur premirja, da bi mogli pokopati, oziroma sežgati mrliče in obvezati ranjence. General Steselj je ti prošnji ugodil. Neodločnost in slabost Japoncev. Poročevalec »Daily Telegrapha« v Sinmintinu sklepi iz prejetih informacij, da so Japonci, ki so sprva, kakor se je zdelo, hoteli z veliko hitrostjo navaliti na Mukden, opustili namen prodirati proti severu, in čakajo, da doba nove voje na pomoč, kadar pade Port Aftur. To so znaki neodločnosti in slabosti. Zadnji dve diviziji ste 3. m. m. zapustili japonska pristanišča, a še dosedaj nista dospeli na bojišče. Sodi se, da ste bili morda poslani Dred Port Artur, kjer so imeli Japonci v zadnjem času toliko izgub, da bi morale izostati vse resne akcijo, ako bi ne dobili pravočasno novih vojev na pomoč. Z mandžurskega bojišča. General b^akeljberg je svoje pozicije spremenil. Preje je bil njegov voj na desnem krilu, sedaj pa ae nahaja na levem pri Fulingu. Njegova armada, ki ima nalogo, straŽiti cesarske grobove, je v zadnjem času dobila več svežih evropskih vojev na pomoč. V Mukdanu in njegovi okolici vlada popoln mir. General Kuro-patkin nima namena prodirati proti jugu. Njegov načrt temelji sedaj v tem, da bo skušal, čim pričio Japonci zopet prodirati, njihovo armado s številnimi malimi napadi kolikor mogoče oslabiti in jo izvabiti proti severu, kjer bi jo objela vsa ruska moč. V ruski armadi vlada trdno prepričanje, d i se Port Artur vzdrži še več mesecev. Ruska in japonska armada. »Bsrliner Tagblattu« se javlja iz Makdena: Zdravstveno stanje ruske armade je dobro. Mnogo bolnih in ranjenih vojakov se je že vrnilo k fronti. Posamezni bataljoni so veliko močnejši, kakor pri Liaojangu. Vsa armada je še nerazdeljena in ji poveljuje general Kuropatkin sam. Kitajci so vasi vzhodno in južno od Mukdena večinoma zapustili, ker pričakujejo, da se na tem mestu v najkrajšem času vname bitka. Japonci so se močno utrdili in se pripravljajo, da prezimijo v Liao-jangu in Hajčengu. V bitkah pri Li-aojangu in Jentaju so Japonci imeli skupaj 10 divizij z dotičnimi rezervnimi brigadami, neposredno po bitkah pa so imeli samo še 140 000 mož. Ruske varnostne odredbe, Kakor poroča »Dai!y Telegraph«, je general Kuropatkin odposlal večji oddelek jahajoče artiljerije z 80 topovi h kitajskim cesarskim grobovom z nalogo, da prepreči, ako bi Japonci poskušali obiti ruske pozicije. Hunguzi kot japonski vohuni. Po poročilih iz Mukdena rabijo Japonci, ki operirajo zapadno od Mukdena, Hunguze za ogleduhe in vohune. Ti so Japonoem sporočil', da se nahaja v onih arajih številna ruska konjenioa, ki razvija v svojih operacijah izredno živahnost. Z ozirom na to si baje Japonci ne upajo prodirati proti severu zapadno od Makdena. Viborški polk. »Berliner Tagblatt« priobčuje poročilo iz Mukdena, da je dobilo pri Viborškem polku, čigar imejitelj je cesar Viljem, 97 mož zaslužne križca za hrabrost, s katero so se borili v bitki pri Liaojangu. Oklopnica „Orel". »Neue Freie Presse« priobčuje tole brzojavko: 30. m. m. je obtičala oklopnica »Orel« v kronštatskem zunanjem pristanišču na neki skali, ne da bi se kaj poškodovala, ker je plula samo s hitrostjo pol vozla. Oklopniea se je še isti večer vrnila v luko. Admiral Birilev je v svojem dn vnem povelju izrazil svojo nezadovoljnost, da »Orlu« niso pomagale ostale v zunanjem pristanišču usidrane vojne ladje »Oleg«, »Žamčug«, »Kamčatka« in »Ne tronj menja« (Noii me tangere) Križarka »Žemjug« je 1.1, m. odplula iz Kronštata, da se v Litavi pridruži ostali baltiški eskadri. Viharna seja v moravskem deželnem zboru. Brno, 4. oktobra. Na dnevnem redu današnje seje je bilo prvo branje nujnega predloga, ki ga je vložil posl. Stransky zaradi splošne, enake in tajne volitve v deželni zbor. Socialno demokratična organizacija je napovedala velike demonstracije. Vsled tega je bilo preskrbljeno za izredne odredbe, da se prepreči motenje dežel-nozborskega zasedanja. Že dolgo pred sejo je policija zasedla vse ceste in dohode do deželne zbornice. Opoldne je hotelo par tisoč delavcev priti k zbornici, a ker jim tega policija ni pustila, so razgrajali in psovali policijo, demonstrirali za splošno volilno pravico ter peli delavsko pesem. — Seja se je otvorila ob 12. uri. Deželni glavar je izjavil, da je odredil, da se izdajajo le za en dan veljavne stopnice na galerijo, a brez vstopnice se ne sme nihče pustiti na galerijo, da se ne ponovijo tako burni prizori kakor zadnjič, ko je bilo treba sejo zaključiti. Poslanec dr. Stransky je začel utemeljevati svoj predlog. Pri glasovanju o nujnosti je prišlo do burnih demonstracij z ga lerije, kjer so bili češki narodni socialisti. Vsi nemški poslanci so glasovali proti nujnosti, vsled česar se je klicalo z galerije „pfuju. Deželni glavar je dal med velikim hrupom izprazniti galerije. Nato so se razvile demonstracije po mestu, kjer so razni govorniki na javnih krajih govorili za splošno volilno pravico. Voz deželnega poslanca in podžupana Rohrerja so ustavili ter bi bili starca pretepli, da ga ni rešila policija. Položaj na Češkem. Praga, 4. oktobra. Danes je bilo posvetovanje Čeških deželnih poslancev. V teku debate se je vsestransko razpravljalo o političnem položaju in o postopanju Čeških strank v pretečenem deželnozborskem zasedanju. Sklenilo se je, da se pošlje jutri k deželnemu maršalu knezu Lobkovicu deputacija s prošnjo, naj postavi na dnevni red prve seje točko o podporah vsled ujm prizadetemu prebivalstvu. Jutri se zberejo na posvetovanju češki agrarci, ki sodijo o položaju zelo pesimistično. V Četrtek se vrši zopet shod vseh Čeških deželnih poslancev. Od nemške strani se ponavlja, da se obstrukcija v češkem deželnem zborn za nobeno ceno ne ustavi poprej, dokler ne ustavijo Čehi obstrukcije v državnem zboru. V dobro poučenih krogih so mnenja, da bo predstoječe zasedanje češkega dež. zbora trajalo le dve ali tri seje. Jutri je shod vseh nemških deželnih poslancev, da sestavijo obstrukcijski odbor ter mu poverijo vodstvo obstrukcije. da si otvori lasten atelje, da bo njegovo ime zaslovelo; slikal in predstavljal si je trenotek, ko bo dobil za BVOJo si.ko prvo nagrado, ko bodo hodili k njemu kupci, ki si bodo podajali kljuke; potem se bo vrnil v domovino in časopisi mu bodo peli slavospeve: »Vrnil se je naš svetovno« znani umetnik!« Toda bridka mu je bila prevara! Kakor dninar je moral hoditi po ateljejih in prositi službe, da bi mogel živeti; slednjič je vendar dobil male zaslužke in še to kratke; zavidal je pomočnike sobnih slikarjev, ai imajo vsaj trajen zaslužek. Cel dan je bil v ateljeju in delal za druge; ko se je zvečer vračal, Šel je v svojo podstrešno sobico in sanjal; toliko lepih načrtov mu je rojilo po glavi, a ni imel po celodnevnem delu toliko moči in eneržije, da bi se lotil, da bi izvedel kateri svoj na črt; čutil je, da je postal suženj; večkrat se je lotil dela, a naenkrat je vrgel paleto v kot, zagrabil klobuk in bežal, kakor bi ga preganjale fu-rije ven iz mesta .. . Hodil je ob mordki obali; potem pa je šel v gostilno in do poznega jutra popival a prijatelji; dopoldne pa je šel 8 težko glavo v atelje . . . Na plesu, ki so ga priredili tamošnji slikarji se je Egon seznanil z znanim slikarskim mecenom mar-kijem de Rochefort in njegovo hčerko Suzano. Egonov prijatelj slikar Vianeck^, ki je bil znan s Suzano, pripovedoval ji je o Egonovih razmerah; nji se je zasmilil ubogi umetnik, šla je k svojemu očetu, govorila nekaj časa z njim potem pa šla k Vianeokemu in mu zašepetala na uho. Vianecky gre k Egonu in mu v daljšem pogovoru po ovinkih svetuje, naj pleše s Suzano, ki se z njo do sedaj pravzaprav ni upal! E^on v prihodnjem plesu poprosi Suzano za ples in lahno sta se zavrtela po plesišču .. . Ona je uprla svoje črne oči v Egona, ki mu je raz lice sijala tiha žalost, okoli ust mu je pa plaval nasmeh, ki je pričal vse preje, kakor veselje in zadovoljnost! V pavzi ga Suzana vpraša, bi li hotel slikati njen portret! Egon z veseljem pritrdi v to, saj bi mu bila s tem omogočena pot v lepo bodočnost! Suzana pravi, da bo o stvari govorila i očetom in mu potem naznanila! Vesel se je vračal proti jutru Egon domov z upi v novo srečo. Drugi dan dobi od markija pismo, ki mu v njem naznanja, da naj pride k njemu, da mu naslika hčerko Suzano . .. Odslej je Egon hodil vsak tsden k markiju in delal portret. .. Večkrat je sredi dela prenehal in nepremično zrl v Suzano, a potem pa zopet nadaljeval mirno svoje delo; govoril ni mnogo, občudoval je le njo ... Za hip mu je postalo življenje lepo in svobodno, ali vedno boljin-bolj so se ga polaščali obupi! Čatil se je že bolj nesrečnega ko preje ... Zahajal je ob morje in sanjal! Bilo mu je, kakor da mu je uničeno življenje, upati ni mogel ničesar več; kar mu j*5 bilo najhuje, bilo je, da so bili v nj m uničeni vsi lepi mladostni upi ... Na morju pa je divjal vihar in tulil smrtno pesem. Kakor polje smrti leži narava, nad njo pa plujejo jesenski vetrovi, rože umirajo, življenje gine in lepi upi padajo v grobove ... Dogodki na Balkanu. Sofija, 4. oktobra. Notranja ma-cedonska organizacija je priobčila da nes spomenico o vseh dogodkih v Macedoniji od leta 1903. Spomenica obsega veliko knjigo z dvema zemljevidoma ter so v njej opisani kronole gično vsi vstaŠki boji in bolgarskemu prebivalstvu prizadeta grozodejstva. Na koncu knjige izjavlja notranja organizacija, da bo boj za osvobojen je nadaljevala toliko časa, da bo mednarodna vojaška vlada odstavila sedanjo turško vlado, da se zajamčijo deželi zako nite razmere in prebivalstvu človeška eksistenca. Sofija, 4. oktobra. Eden urednikov „ Večerne Pošte44, Daskalov, ki prepotuje vsako leto tiste pokrajine v Macedoniji, kjer divja vstaja, je opisal zelo objektivno položaj bolgarskega prebivalstva v Macedoniji. Najmanj je vplivala dosedaj reformna akcija v Tetovu in Gostivaru. Odkar so odpotovali od tam avstro ogrski orožniški Častniki v Skoplje, je ondotno bolgarsko prebivalstvo izpostavljeno nečuvenim grozodejstvom Arnavtov. Ropi in umori so na dnevnem redu. Arnavti nalagajo popolno samovoljno kmetovalcem davke, ki jih kmetje navadno tudi plačujejo, da se obvarujejo ropa in požiga. Naj-zloglasnejši med arnavtskimi roparji je Hazir, o katerem je povedal konzul v Skopljem Daskalovu, da je izvršil že 40 umorov. Avstrija vohuni okoli Srbije? Bel grad, 4 oktobra. L:sti prinašajo nekako čulno vest, da se je skupni fiaanČni minister Burian pripeljal v spremstvu nekega podpolkovnika in nadporočnika generalnega štaba ponoči iz Zemuna v Bsl-grad na ogrski ladji »Zriny«. Ob svitu se je peljal mimo srbskih postaj ob srbskem bregu. Listi izražajo sumnjo o Avstriji. Parlamentarni položaj v Italiji. Rim, 4. oktobra. Kakor znano, so poslanci skrajne levice nedavno zahtevali na svojem shodu, naj se zbornica skliče pred določenim časom. Zbornični svet je zahtevo soglasno odklonil. Opozicija hoče, da se skliče parlament pred časom, da z razgrajanjem in škandali provzroči ministrsko krizo ali pa vlado prisili, da zbornico razpusti. Francija in Vatikan. Rim, 3. oktobra. Bivšega francoskega ministrskega predsednika Emila 011 i vi era je sprejel papež v da'jši avdijenci. Ollivieru je papež tako imponiral, da se je izjavil po avdijensi napram nekemu dopisniku, naj si francoska vlada pač prav dobro premisli, preden se spusti v konflikt s takim (?) papežem. Papež Pij X. se bo neupogljivo uprl vsakemu podjetju, ki bi kršilo pravice (?) vrhovnega pastirja katoliške cerkve. Nova trgovinska pogodba z Italijo. Rim, 4. oktobra. Trgovinske zbornice v Apuliji so sklenile glede določene množine vina, ki se še sme letos izvažati v Avstro-Ogrsko, izjavo, v kateri pravijo, da vsa Apulija slovesno protestuje proti pogodbi, ki se mora v vsakem pogledu, posebno pa še glede vina, imenovati bolestno razočaranje. Trgovina z južnim sadjem, ki je po novi pogodbi prosta carine pri izvozu v Avstrijo, nima za Apulijo nikakega pomena. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 4. oktobra. Predsedoval je župan Iran Hribar. Za overovatelja zapisnika je naprosil občinska svetnika dr. Tavčarja in Senekoviča. Naznanila. Župan je prečital dopis deželne vlade, ki naznanja zahvalo ministrskega predsednika kot ministra notranjih zadev za čestitko ob priliki cesarjevega godu. Zahvala se je vz*la stoje na znanje. Nadalje se je spominjal smrti erg. Janeza N.Gnesde in Ir.Gotia. V znak sožalja bo se občinski svetniki vzdignili s sedežev. Hrvatski Sokol v Gospiću je poslal sledeči dopis: Slavno zastopstvo! Naša nam braća pripovie- daju kolikima ao oduševljenjima i iskazima ljubavi bili primljeni od braća filovenac\. Na tem iskrenom iskazu simpatije bratskog nam na roda slovenskog najsrdačnije Vam se zahvaljujemo. — Žalimo, da bi nam se skoro pružila prilika u bie-lom Zagrebu ljubav ljubavlju vratiti. — Uc hrvatski pozdrav: Zdravo! Sij Pavelić, tajnik. Cena mesa v Ljubljani. Ker se je vsled suše pridelalo malo klaje, so padle zadnji Čas cene živini Vkljub temu pa drže ljubljanski mesarji cene mesu na tisti visini, kamor so jih navili spomladi. Župan se je vsled tega obrnil p emeno na mesarsko zadrugo. Mesarska zadruga mu je na dopis poslala sledeči odgovor: Slavnemu mestnemu magistratu v Lubijani. Vsled tus'avnega dopisa z dne 3 t. m., št. 16271, radi znžanja cene govejemu mesu, Vam sporoča za druga sledeče: Na sestanku velikih mesarjev so sklenili poročati sledeče slavnemu mestnemu magistratu: 1) Kar se tiče tega, da je živina v ceni na eejmih v Ljubljani, kakor tudi na deželi padla, to ni istina, ker mOMl biti slavnemu mestnemu ma gistratu znano iz zadnjih dveh sej mov, od 8. m. m. in letnega iz mit ničnih poročil, da tako malo živine kakor jo je bilo dosedaj, že dolgo ni bilo. Ker so vsled deževja vsa jesen ska dela zadržana, tudi kmetje ne morejo Živine tako hitro prodati, ker jo še rabijo za delo. 2) Kar se tiče pomanjkanja krme, hočemo navasti nekaj faktov v koliki množini s? prodaja krma iz dežele. Sledeči kupci: Albin Anžič tu za neko dunajsko firmo; Kises! iz Maribora in R >ž?čba istotam; Oblak s Vrhnike in Gržiša iz Šant Pet.-r na Krasu, vai ti skupaj so ja že čez 200 vagonov izpeljali. O pomanjkanju krme ni veliko govora. I i teh razlogov za sedaj ne mo remo cene mesu znižati. Pač pa upamo, da bodemo do 1. novembra t. 1. v stanu poročati slavnemu mest nemu magistratu o primernih (V cenah mesa. Mesarska zadruga v Ljubljani, dne 30 septembra 1904 Josip Kozak, načelnik zadruge. Ta dopis se je sprejel z mrmra njem Župan je pripomnil, da mesar ska zadruga mesto odgovora na njegov dopis le ž njim polemiiuje. Za sedaj še ne priporoča represaiij, a Če se do 1. novembra ne uvedejo obljubljene primerne cene (obč. svet Sanekovič: Kaj so »pr.merne cene« Da se mar dosedanje še zvišajo!) bc treba varovati koristi občinstva. ObČ. svetnik Velkavrh pravi, da se mu Čudno zdi, da mesarji nočejo priznati, da so cene živin padle, dasi je splešno znano, da se sedaj kupuje mnogo ceneje živina vseh kategorij. Škof s pritožbo pogorel. Ljubljanskemu škofa se je svoje časno naročilo, da mora ob svojem sretu v j§ «ntpeterskem predmestju napraviti ti »k in ograjo, kakor mor«* po stavbnem in regulacijskem redu napraviti to vsak »navadni« ljubljanski posestnik. Ker pa se škof Bonaven tura menda ne šteje med navadne posestnike, ki imajo poleg pravic tudi dolžnosti, se je proti magistrat nemu naročilu pritožil na deželn odbor. Deželni odbor je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil ter pritrdil vsen tozadevnim sklepom občinskega sveta Priziv Fr. Barage. Znani Ljubljančan, sobni slika Fr. Baraga, se je nalezli revmatizma ter mu je baje zdravnik rekel, da 1 mu dobro storile močvirne kope (toda ne v ljubljanskem barju). Mol se je obrnil na magistrat, naj mu da primerno podporo v ta namen Na magistratu pa nimajo za močvirne toplice nič preliminiranega, ter sc Baragi prošnjo odklonili. Baraga je poiskal višjo inštanoo ter izjavil, da bi se zadovolj 1 tudi s kopelmi »pr Slonu« ali na Prulah. Tudi priziv se je odklonil, ker ni priložil ne zdrav niškega, ne ubožnega spričevala (Poročevalec podžupan dr. vit. Blei weis) Poraba dotacij na mestnih soleh. Obč. svetnik D i m n i k je porošal o porabi dotacij na raznih mestnih šolah za leto 1903 04 Vse dotacija so se odobrile, kaker j h je določil šolski odsek, litrski šoli ae je dota oija zvišala od 50 na 60 K in za knjižnico od 20 na 40 K. Poročevalec je nadalje naznanil, da je Kranjska hranilnica znižala običajni prispevek slovenskim mest nim ljudskim šolam vsaki aa 200 K, zato pa zvišala za ta znesek prispe vek nemškim šolam. Primanjkujoči 9QT Dalja v prilogi, -^m ■ Priloga »Slovenskemu Narodu" št 227, dne 5. oktobra 1904. znesek se mora slovanskim šolam ivišati na dotaciji. Župan je pripomnil, da nam je to, recimo s*mo nelepo ravnanje, pouk, kako eut o N*moi v deželi proti nam. (Klic: Src nimajo!) Elizfsbetna ustanova. ObČ. svetnik dr. Krek je poročal o oddaji Elizabetne ustanove letnih 400 K za učenke umetno-obrtnih šol. Oglasilo se je šest prosilk. Ustauova se je podelila učenki Jo9ipini Ein-s p i e 1 e r. Prošnja za odpis plačila za večjo porabo vode. Lastniki hiše v Gradišču, v kateri je hotel Fantini, so vložili prošnjo za odpis plačila 155 K 16 h za večjo porabo vode. Lastniki se izgovarjajo, da je večjo porabo zakrivil gostilničar. Prošnja se je odklonila. Vojaški SBomenik v „Deutsch-Wagramu". Ker se bliža stoletnica bitke s Francozi pri Wagramu, namerava on-dotna občina postaviti na bojišču spomenik ter se je obrnila s prošnjo za prispevek tudi na ljubljanski magistrat. Prošnja se je odklonila, Češ, da imamo že dovolj nepokritih stroškov za spomenike doma. (Poročevalec obč. svetnik Pro s en c). Prošnja odbora za razstavo vajenskih del v Ljubljani. Isti poročevalec je poročal o prošnji odbora za prireditev lokalne razstave vajenskih del v Ljubljani za prispevek in za brezplačno prepustitev velike dvorane v „Mestnem domu". Razstava se priredi s pomočjo vlade in lokalnih faktorjev od 4. do 18. decem bra t. 1. Fiuaučui odsek je županovega mnenja, da je prav ume»tno take razstave prirejati, kar se je pokazalo nedavno tudi na Duuaju. Dovoli se 200 K subvencije, ter se tudi dvorana brezplačno prepusti. Proti it. arnijolske demonstracije na kolodvoru. Podžupan dr. vitez B i e i w e i s je mterpeliral župana zaradi znanih demonstracij na južnem kolodvoru in zaradi pisave v „Laibacher Zeituug" o Leni. Ta pisava je bila taka, da smo dolžni reagovati. Iz te pisave so ostali nemški listi celo zadevo po svoje povečali. Vprašal je župana, ali je kaj proti temu storil. Ž u p a u je takoj odgovarjal ter poudarjal, da ga veseli, da se je stvar na tem mestu sprožila. On je bil takrat odsoten na počitnicah, ter je šele iz listov o celi zadevi zvedel. Čudom se je čudil, ko je dobil dotično notico v uradni „Laibacherici". Takoj je uvidel, da je to tako poročanje, kakršno je pri tem uradnem listu običajno, kadar je treba pasti po Slovencih. Ta list opisuje, kakor da so Slovenci volkovi, ki planejo pri vsaki priliki po nedolžnih nemških ovcah. Na podlagi policijskih poročil je takoj spoznal, da je ta deček ^kadet Malitsch) izzival, ter je vsled tega prišlo do rabuke. Sodno še to ni dokazano, pač pa skoraj zanesljivo iz uradnih aktov mestne policije, Takoj je napravil dopis na deželno vlado zaradi poročanja v uradnem listu. Prosil bo pri deželni vladi, naj se objektiv-neje poroča. To se mora tembolj zahtevati že radi tega ker „Laibacherica* še do danes ni popravila neresnice, da se je v kazino streljalo, dasi je župan v tej zadevi ustmeno in pismeno posredoval pri deželni vladi. Obč. svetnik dr. Kušar je predlagal, da se postopa „milo za drago", ter da se prepove Nemcem vsak javni nastop takoj v prvi instanci, kakor se je to zgodilo ljubljanskemu „Sokolu" v Kočevju in v Dravljah na Koroškem. Izjemne razmere zahtevajo izjemnih sredstev. Naj se v praksi tako postopa, kakor postopajo Nemci proti Slovanom drugod. Zupan je odgovoril, da ni za pred govornikovo načelo „zob za zobu. Mestna občina tudi nima pravice prepovedati nastopov Nemcem, ker si je to pravico pridržala deželna vlada. Magistrat sme deželno vlado le opozoriti na posledice. Opozarjal pa bo pri takih prilikah vselej deželno vlado. Obč. svetnik dr. Triller je tudi proti dr. Kušarjevemu načelu, ker bi tako nastopanje občutili obmejni Slovenci od Nemcev. Vlada bi se tega slastno oprijela. Taktika bi bila jako slaba. Boljše je, da se postavimo na etično stališče ter zahtevamo od Nemcev izven Kranjske, da se vsled našega pravičnega nastopanja proti nemški manjšini daje tudi našim bratom na meji enakopravnost. Obč. svetnik dr. Kušar je odgovarjal, da, odkar se spominja, seje Slovencem vedno krivica godila. V Celju napadajo Slovence z gnilimi jajci in nožmi. Nemci ne poznajo pravičnosti. Umazano perilo. Občinski svetnik L en če je inter-peliral zaradi najnovejše odredbe, da morajo perice posebej voziti v mesto oprano perilo in posebej pobirati umazano. Perice nimajo več v dosedanji baraki prostora za odkladanje amaza nega perila. S tem so prišle v zadrego perice, pa tudi stranke. Dosedaj je več peric skupaj najelo voz, ki jim je perilo pripeljal v mesto ter obenem naložil umazano perilo. Za voz so plačale 1 gld. 80 kr. Sedaj pa je treba vozniku čakati v mestu ves dan, za kar računajo 5 do 6 gld. Te večje izdatke si bodo perice vzele od strank s podra* ženjein pristojbine za pranje. Vprašal je župana, kaj ga je napotilo, da je izdal to naredbo. Župan je odgovarjal, da je to zadevo mestni rizik dr. Kopf iw a sprožil že leta 1896, ker se z umazanim perilom raznašajo razne nalezljive bolezni. Potrebna bi bila sploh mestna parna pralnica Sicer pa je po novem stavbnem redu skrbljeno, da ima vsaka hiša tudi svojo pralnico. Vrhutega pa se bodo perice sčasoma same privadile novemu redu, ko bodo uvidele, da je to mogoče izvesti. Proti vsaki novotariji pa je itak običajen upor. To se je pokazalo pri vodovodu, pri elektriki itd. Mestni magistrat ima dolžnost, skrbeti za zdravstvo. Obč. svetnik L en če je pripomnil, da se perilo bolnikov z nalezljivimi boleznimi itak pobere in razkuži v bolnišnici. Odredba naj se prekliče. Istega mneuja je bil tudi občinski svetnik Velkavrh, ki je opozarjal, da hišni posestniki ne puste strankam prati v domaČih pralnicah, ker se preveč vode porabi, ki jo morajo potem posestniki plačati. Stranke ne znajo z vodo gospodariti. Kje pa bodo stranke tudi sušile perilo. Naj se postavi nova baraka pericam z dvema oddelkoma in perice bodo rajše plačevale višjo pristojbino. Obč. svetnik Šubic je pozdravljal novo odredbo ter poživljal magistrat, naj vztraja pri sanitarnem napredovanju. Obč. svetnik Kozak se je izrekel za Lenčetov predlog. Župan je izjavil, da bi se dalo govoriti za iu proti. G. Perdan je ponudil, da postavi barako na svoje stroške. Lenčetov predlog se je odstopil policijskemu odseku v nadaljno proučevanje. Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. oktobra. — Klub narodno-napred-nih poslancev ima v petek ob 9. uri dopoldne sajo in se člani opozar jajo, naj se je zanesljivo in pravočasno udeleže. — Za bi.gor dežele — to je deviza »ljudskega zastopnika« dr. Schweitzerja in zato je umestno, da pogledamo, kako uresničuje to sv je načelo. Znano je, da je on med klerikalci eden tistih, ki so najbolj navdušeni za cbstrukcijo. Vsled tega je v zadnji seji zahteval, da se morajo vsa takozvana drobna poročila tiskati in 48 ur pred sejo razdeliti med poslance. To je edina stvar, ki jo je dr. Sohweitzer dosegel v teh letih, kar je poslanec, to je edino, kar je doslej ta dr. Schweitzer storil a a blagor dežele. Ta njegova »za sluga« ima eno srečno stran, da jo je mogoče predočiti javnosti v številkah. Odkar obstoji deželni zbor, so se vedno tiskslaaamo večja in važnejša poročila, taka, pri katerih se mora poslancem dati prilika, da preštudirajo detajle. Vsa druga poročila se niso tiskala, nego so se ustmeno opravila. TuM najzabi-tejii klerikalni gorjanec je doslej razumel, če je poročevalec ustmeno predlaga), naj seda učiteljski vdovi N. N. 100 kron miloščine, ali kaj podobnega, in nikdar ni bilo treba takih poročil tiskati. Odslej naprej bo seveda drugače, kajti zakon določa tako, kakor je zahteval dr. Sohweitzer, in če se je dosihdob ta zakon puščal v nemar, ni b lo to v redu, čeprav se je s tem deželi prihranilo mnogo tisočakov. Ker dr. Sobweitzer ni zadovoljen s tem po stopanjem, se bode moral seveda ta zakon natančno izpolnjevati, saj bi sicer vsak čas lahko vstal kak tak duševni velikan kot je dr. Sohweitzer a'i Čdčov I'rance ali kravar DrobniČ, in bi zalučal dež. glavarju ali dež. odboru očitanje v obraz, da tepta postavo. In ker niti dež glavar niti dež. odbor ne more dopustiti takega očitanja, se bodo odslej vsa poročila morala tiskati. S«daj je vprašanje, koliko utegne to veljati? Ca pogledamo v sapisnike minolih deželnoiborskih zasedanj, vidimo, da je bilo povprek v vsakem lase- danju po 500 ustnih poročil, največ seveda o prošnjah, katerih dobiva dež. odbor na kupe. Nekatera teh poroč 1 so kratka, druga pa so daljša, ker je treba večkrat kak predlog utemeljiti. Povprek ae lahko računa, da velja tiaek vsakega poročila 20 kron. Krajša poročila bodo seveda cenejša, daljša pa dražja, ali povprek se sme računati, da bo vsako poročilo toliko veljalo. Pri 500 poročilih bo torej imela dežela okroglo 10.000 K popolnoma nepo trebnih izdatkov v enem aa-ui e m z a s e d a n j u s a m o zatisek tistih poročil, glede katerih itak med poslanci ša nikdar ni bilo nobenega nasprotja. 10 000 kron ae bo torej v vsakem zasedanju skoai okno vrglo. To je lepa perjpek tiva. O.m nastanejo v dež. zboru normalne razmere, pride na vrsto na tisoče zaostalih poročil, poleg teh pa še tiita, ki se vsako leto po navijajo. In najhujše je, da tega ne bo več konec, ker je postava na strani dr. Sohwditzerja in bo da žsla imela vsako leto ta nepo trebni izdatek, ter bo sčasoma še na stotisoče razmetala aa tisek teh brezpomembnih po ročil. A kaj hočemo. Postava je postava — dr. Sohweitzer pa ima zaslugo, da je opomnil dež. zbor na to postavo in deželi Kranjski ukradel na stotisoče gotovega denarja, ki bi SO pač lahko bolje porabil To je doslej edina zasluga, ki si jo je pridobil dr. Sohwditzer za blagor dežele. — Žlindra« „Slovenec" prežvekuje na vse načine dogodke v petkovi seji in izkuša iz njih kovati kapital. Pri tem se ravna po stari metodi rimskih klerikalcev, po tisti metodi, po kateri je svoj čas dr. Susteršič s sleparijo z žlindro poizkušal kmetijski družbi ukrasti pošteno ime in jo spraviti ob veljavo med narodom. Prav po tisti metodi sleparijo klerikalci sedaj, ali ljudem, ki imajo od žlindre umazane roke, že davno nihče več ne verjame. — „Daničarji" — cvet slovenskega dijaštva. Pri deset letu ci »Danic**« se je njenim članom pela od vseh strani slava o njihovi katoliški značajnosti itd. Kako ta izgleda, naj potrdi sledeči slučaj: V lepi vasici na Gorenjskem živita obČespo Štovana zakonca, ki imata pa le de narni blagoslov v hiši. Gjspodar tega precejšnjega premoženja ima srečo, da je stric cvetu slovenskega dijaštva, navdušenemu »Daničarju«. Ta je pred dvemi leti rabil denar za Dunaj in dobil ga je od srečnega strioa, kojemu je obetal, da bo šel v lemenat in bo stričevi duši pomagal do zve-ličanja. Opeharjeni stric se je sicer od začetka jezil, da je izgubil pri Bogu blagoslovljenega priprošnjika, a ko ga je cvet »DaniČar« prepričal o duševnem sorodstvu »Daničarjev« zU-menatarji in o svoji zvezi z dobrimi Marijinimi otroci, katerih skupne molitve nebeški Oie tudi ne zametuje, mu je usipal stric dve leti svoje trde tolarje v požrešno malho. Toda oh! nesreče! —stričeva žena ima tudi sorodnika, nadarjenega in pridnega abi-turijenta, ki bi rad šel na Dunaj uresničit svoje ideale Toda ubožnost in očetova trd st, ki hoče imeti po vsi sili »gospoda« v hiši, ga pri težkem potu popolnoma ovirata. Obrne se torej ubogi abiturijent na premožno teto, ki bi mu bila slednjič Že pripravljena pomagati na trnjevi poti, a v tem času pride ovet »Da-Čar« po svoj obu'm in presenečen izve, daje mogočno zvonenje tolarjev v nevarnosti. Toda pr šedši ravno od •Daničarske« desetletnioe, kjer se mu je utrdilo katoliško prepričanje in pokazalo uspešno delovanje v bla gor slovenskega naroda — sačne pravo katoliško značajno politiko in v sveti jeti nsd umazano konkureneo pana strica in teto ter zmaga. Lahkega srca in težkega lepa odide ure} sniČevat svojo ideale. Zadaje dtA pride abiturijent k teti po podporo, a zavrne ga, češ, da ne drli nič na 11 ga in naj gre v lemenat, da ie reši avojo duio večnega pogubljenja. —Nesrečnež odide na pol obupan — a mi upamo, da ga značajnost in eneržija njegova ne privedeta v srečen kraj »reševanja duš« ampak v nevarno bližino cvetu slovenskega dijaštva Res ovet, slovenskega dijaštva so »Daničarji« in dobri aveti in ideje njihovih častilcev ao jim pokazali pravo pot do — prave blaženosti. — Pijanemu Mauringu na Igu seveda ni ljubo, da njegove verne ovčice zvedo, kake kozlarije hodi uganjat v Ljubljano, kako za izpre Šane krone svojih župljanov kupuje fige in rožiče ter jih seje med predmestno otročad, kako se opoteka v sumljive hiše itd. Ztto pa je preučeno nedeljo a prižnioe proklel »Slovenski Narod« ter povedal, da je ta list brati tolik greh, ki ga ne more ne on, ne škof, ne papež odpustiti. Posledica njegove pridige je bila, da so ljudje naravnost iz cerkve Šli v gostilno, ki ima »Slovenski Narod«, da se prepričajo, kak je ta prepovedan sad. — „Tejater" na Jezici. Prijatelj našega lista nam piše: V nedeljo sem bil z večjo družbo v Klecah, domov smo š!i čez Jezico. Pri-šedši mimo farovžs, smo slišali neko grozno cviljenje in rjovenje, tako da so otročiči začeti strahotna jokati. V prvem trenotku smo mislili, da se je v farovški štali utaborila kaka mena terija, a neka ženiea nas je poučila, da Marijine device »tejater spilajo«. Ženiea je bila tudi tako prijazna, da nam je preskrbela vabilo na tO »ju bilejno Marijino stavnott«. Iz t?ga vabila smo rasvideli, da je na sporedu poleg rasnih teroijalskih pesmic tudi »idila v štirih večjih gledaliških prizorih«, »Grad in koča«, ki jo je »aklanfa'« katoliški »pa)*nik« S Ivin Sardenko. Vstopnina pa je za sedeže v 1 vrsti pred farovškim hlevcm na Jež ci znašala — 70 kr, ; .rej toliko, kakor pri kaki pr«d#tavi v deželnem gledališču v Ljubljani. A nikar misliti, da je bil dobiček namenjen kaki dobrodelni atvari. Kaj še. Vabilo sploh nič ne govori o porabi tega dobička. Z ozirom na to smo ustavili nekaj fantov in jih vprašali, kako je bilo. Fantje so nam povedali, da je Len-kioa Urbančsova prav čedno pela, vse druge umetnioe, same kravje dekle in oigarariec, pa so po sodbi teh fantov pele in igrale kot pošasti. In za tako predstavo se je pobiralo za sedež pred hlevom 70 kr.! Tudi ao nam fantje povedali, da je vso stvar priredil neki kaplan, ki potrebuje drobiža, ker pojde v Rim študirat In vendar so bili fantje prav zadovoljni, č*š, da je »tejater« imenitna stvar. Ko ao namreč hodile punice zvečer k skušnjam in od skušenj, si jih fantje čakali in marš kako »veselo urico« doživeli. Ratl.;Ž.li so nam prostodušno, kako dobro so se imeli pri ttm spremlje-vanju in mi se nismo nič čudili, da si žele, naj bi kaplan še večkrat priredil kak »tejater« in posebno gledal da bi bilo zvečer mnogo — skušenj. P—J. —■ Nemški turnarji na Jesenicah« Poroča se nam z Jesenic: Tukajšnji nemški hujskači se trudijo na vse mogoče načine, da bi razburjali naše prebivalstvo. V sladki zavesti, da jih povsod ščiti vlada in njeni organi, si dovoljujejo najnasram-nejše provokacije. Zadnjo nedeljo so tukajšnji turnarčki napravili »Schau turnen« in k temu povabili tudi bratce is Beljaka in Ljubljane, ki so jim baje obljubili veliko udeležbo. Zato je v nedeljo pri dopoldanskem vlaku pričakovala neštevilna množica slovenskega ljudstva turnarjev, da si jih bližje ogleda. K sprejemu so došli tudi jeseniški, osi roma savski heilovoi, med njimi seveda tudi nadrevident v državni službi g. Querch. Vlak pride in is njega izstopi samo par znanih ljubljanskih nemčurjev. Slovencem se je smilila uboga peščica nemških ju nakov, zato s« jih pustili pri miru, zlasti ker so ae vedli dostojno in ni bilo slišati nobenega heilanja. — Popoldne se je pripeljalo kakih 15 turnarjev is Beljaka. Ti so kazali večjo bojevitost in s glasnimi »heil« zapu stili vagone, najbrle so pozabili, da niso v Beljaku No, pozdravili so jih gromoviti »abzug«-klici in žvižgi. Tur- narčki so jo potem hitro odkurili, samo nadrevident Querch se je še vsajal na kolodvoru in z vsemi mogočimi priimki zmerjal Slovenoe. Plačilo mu ne odide. Tudi zvečer ob 1/«7. je bil kolodvor napolnjen. Nemci so peli v vagonu »Wacht am Rhein«, katero pa so zadušili »abiug« in »pe-reata klici Vagon sta straŽila dva orolnika, ki sta Že pri prejšnjih vlakih z nasajenim bajonetom skrbno pazila, da se kakemu turnarČka ne skriti las na glavi. Ko s % se jeseniški tur narji vračali nazaj na Savo, hotela je množica za njimi, toda orožniki so jo z bajoneti potisnili nazaj, nakar se je mirno razšla. Splošno se je mislilo, da so se tuji turnarčki Že vsi odpeljali in da bo sedaj konec izzivanja. Toda zmotili s no se. O polnoči je bila na kolodvoru slučajno družba kakih 10 Slovencev, kar so jo primarširali heilovci s Save. Ko so videli malo peščico Slovencev, so dobili korajžo in jih začeli zmerjati s Schufte, Pakaž, itd. Nato so se z bojnimi »heil« klici zagnali vanje. PriSlo je do praske. Heilovci so bili vsi dobro oboroženi s palicami in revolverji. Slovenci, ki na kak boj niti mislili niso, so bili brez palic. N»to so orožniki naredili zopet mir. \i bhžnje okolice se je med tem že nabrala večja množioa, klici »pereat« in »abzug« nemčurji so odmevali po c^lih Jesenicah. Heilovci so jo na to odkurili v varstvu orožnikov na Savo. Nedeljska demon-straeija je pač jasna slika naših razmer. M;d heilovci je bilo veliko Stavilo inženerjev in drugih oseb v dr žaeni frluibi, ki so pomagali provo ostati. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, ali je država poslala te ljudi sem grad t železnico ali uganjcl protislovensko politiko. Ti ljudje bi morali biti zadovoljni, ker se jim tu v vsakem oziru predobro godi; no, sedaj so postali prešerni in sj šopirijo, kakor da so neomejeni gospodarji cele Gorenjske. Kamor človek pride, ne sliši od t-h ljudi drugega kot grdenje slovenskega prebivalstva Toda zapomnite si zadnjo nedeljo ! Prvikrat se je zgodilo, da so Jesenice javno demonstrirale proti vašemu iz-zivanju in če ne bedete brzdali svojih strupenih jezikov, se vam zna zgoditi prihodnjič kaj drugega! Držite se svoje službe, uaš narod pa pustite pri miru! — Slovensko gledališče. Naša opera je začela sezono s sijajnim uipehcm, da si v naših razmerah ni lepšega misliti. 2e to, da je bilo sploh mogoče, uprizoriti »Huge-note«, ki se sicer poje le na velikih odrih, pomeni napredek, kajti za to opero je treba solistov različnih strok, kakršnih doslej še nismo obenem imeli. »Hugenotje« so največje in najznamenitejše delo, kar jih je ustvaril Meverbeer. To je opera, polna ognja in smele fantazije, dramatske sile in blestecih barv, sijajnih efektov in mogočnih kontrastov, ter prepletena a krasnimi arijami, plemenitimi reci* tativi, odličnimi ensembli in zbori. Ta intam je kaj forsiranega in je hrupen efekt dosežen na škodo lepoti, a i vendar priča vsaka nota, da je to opero ustvaril genijalen glasbenik. Posebno tnamer to je v tej operi slikanje tnačajev. Železni Marcel, fanatični St. Bris, ideslna Valentina iu plemeniti Raoul so karakterizirani z nedosežno plast ko. To lepo delo se je uprizorilo s najčastnejŠim uspehom. Doživeli smo Že mnogo jako lp h opernih predstav; sinočnja spada v vrsto tistih, ki jih štejemo za najboljše. To je predvsem zasluga neumornega in vstrajnega dela kapelnika gospoda BeniŠka, ki zna z železno eneržijo in zanesljivostjo voditi solista in en-semble. Glavni vlogi sla bili v rokah src spe S k a \ o v e in g O r I e 1 s k e g a. Gospa Sialova \* distingu'ra.ia pevka in igralka, ki zna vsako vlogo spraviti do polne veljave. Tako tudi si noči. Uvedla je svojo partijo lepo in sigurno ter z bravour pela svoj veliki recitativ in romanco. G Orželikega glas ima neko opojno t plotu in neko srčnost, vaied katere najde vedno pot do srca. Iivršl je svojo vlogo z v -rvo in ognjem. P v s*bno kra*n) je pel veliko romanco in sploh v v*- m četrtem dejanju. V ostalih vlogah so nastopile skoro same nove mi či, in reči se mora, da je bilo obftineUo prijetno presenečeno. GiČ. Klemen-tova je elegantna igralka z lepim, dobro izšolanim glasom in sigurno ter pravilno koloraturo. Njeno frazi ranje in vokahairanje je vseskoz precizno. Gdč Stol zov a je imela samo nekaj akordov peti, ali čim je zapela je obrnila nase občno pozornost. Ka, kor zvon se je dvignil njen krasni alt in dal dotičnomu tercetu barvo in življenje. — Oospodiina K liderova je bila jako zal paže in je slavnoznano kavatino v prvem dejanju tako lepo in pravilno pela, da ji gre vse | riznanje. Bsritonist g. O u i-; d n i k je imel malo hvaležno vlogo, ali že v tej vlogi je pokazal, da je opera ž njim pridobila znamenito moč Njegov gladki, sonorni, v vseh legah krasni, odlično izšolani organ je vzbudil občno zanimanje. Oosp. Ourednik prednaša z umetniškim okusom in zna predstavljani značaj izvrstno karakterizi rati. Basist g. Peršel je kot Maroel pokazal, da je jako dober pevto in igralec. Prgodil je vseskoz značaj trdega Marcela. Njegov glas je mo čan in simpatičen Za prednašanje hugenotske bojne pesmi bi bil gotovo zaslužil poseben aplavz, (rosp. B e t e 11 o se je v vlogi ftrcfa St. Bris jako srečno vpeljal. Da ga njegov glasovni materijal usposoblja tudi za velike partije, to je sinoči očitno dokazal in treba je le, da se izvežba se v igri. Gosp. Le bed a je pel več manjših partij. V teh letih, kar je bil odsoten iz Ljubljane, je prav znatno napredoval in po sinočneir« nastopu ne dvomimo, da bo porabna in dobra moč slovens&e opere. Zbor, ki irva v »Husrenctih« jako veliko vlogo, se je vcbGe pr*v hvalevredno obnesel. Nek.jkrat se je sicer pojavilo nekoj negotovosti, pač zato, ker zbera skoro nikdar ni k orkestralnim izkušnjam, ali te regotovosti utegne j-, pri prihodnji predstavi izginiti. Končno je pohvaliti tudi g Dobrovo! nega, ki je kot režiser spretno rešil svojo r.alogo. V proslavo cesarjevega gedu je bilo gledališče slavnostno razsvetljeno in so se pred stave udeležiti različni dostojanstveniki. Pr hodnja predstava »H-jgeno tov« bo v petek. — Iz pisarne „Dramatičnoga društva11 se nam poroče, da nase občinstvo še nikdar ni po kazalo tuko izredno živega in sploš * n*ga zanimanja za slovensko gleda lišče kaker letos Z današnjim dnem 80 oddane vse 1 o ž e 06 na;encnikom, abonentov na sedeže je pa 77, česar dcslcj še nobena gledališka sezona ni dosegla. — V telovadbi se poučujejo šolarji in dijaki v »Narodnem demu« vsak torek in četrtek od 5. do 6 ure. Mesečni na 1 K; sinovi članov »Sckoi&« polovico. Revnim učencem se lia podlagi prošnje, potrjene od šolskega vodstva, mesečnina zniža, oziroma oprosti. Obisk ob na ve denih urah po deželnem šolskem svetu ni zabranjen. — Z jugoslovanske umetn. razstave v Belgradu. ..Slobodna Recr poroča, da si je kralj Peter v nedeljo 2. t. m. že v tretjič ogledal jugoslov. umetniško razstavo. Pri tej priliki so se definitivno določila ona dela, ki jih hoče kialj nakupiti. Kakor smo že poročali, je kralj odločil za nakup slik vsoto 45.000 dinarov. Ker se ta vsota porazdeli v enakih delih na vse štiri umetniške oddelke — na srbski, hrvatski, slovenski in bolgarski oddelek — odpade tudi na naše slovenske umetnike okroglo 12.000 dinarov, kar je brez dvoma lep denar. Za razstavo se baje kaže vsak dan večje zanimanje in občinstvo jo kar trumoma poseča. Ker bi se pa razstava imela že 8. t. m. zaključiti, se zavzemajo listi za to, da bi ostala otvorjena še do 23. t. m., ali vsaj do 18. t. m. V nedeljo 2. t. m. je sklical srbski odbor za izdanje jugoslov. umetniškega almanaha srbske književnike v Belgrad na posvetovanje, da se potrebno ukrene glede književnega oddelka v tem almanahu. Mislimo, da je tudi slovenski pododbor že v tem oziru kaj ukrenil. — Umrl je v starosti 81 let za sebnik g. Fran KopHva, oče mestnega lizika g. svetnika Ivana Kopfrve. N. v m. p.! — 25(etmco svoje poroke praznuje jutri, dne 6. oktobra krojaški mojster in načelnik krojaške zadruge g. Fran J el očni k. Čestitamo! — SOletnico svojega plodonosnoga in vrtnega uČiteljevanja je obhajal dno 25 i« 26 m. m gospod nadučitelj pri Sv. Ju/jU V Slovenskih gr ricah Matevž RajŠp. Vz^rjit je, lahko rečemo tri «ene racije slovanskih sinov in hčera v prid in korist narodu. Vedno in povsod se }« skazsl kot zvtstega sina matke Slave. Nj bi WU bilo usojeno uživati še mnogo let na strani svoje gospe soprege vse sadov* svojega plodonosnega delovanja ter se odpečiti v zasluženem pokoju vseh muk in težav težkega narud nega in kulturnega dela. — Iz Lozic v Zgornji Vi« pati« Vinska letina se je pri nas popolnoma izvrstno obnesla gUdo množine, kakor tudi kakovosti Letina je enaka oni kta 1887 Ker so cene tudi primerama drugim letom, ko je bilo vino dosti šibkejše, dosti nizke, opozarjamo gg. vinske trgovce, kr-čmarje in druge, n^j ae potrud jo k nam, kjer ae dobi dobra vinska kap Ijioa po 12—14 gld. hektoliter. — Slov nci na Dunaju se shajajo v kavarni „WienM I. Franzens-ring št. 20. nasproti univerze. Dva iztisa »Slov. Naroda- sta tam na razpolago, dalje „Slovenec", „Edinostu, „Ljubljanski Zvon", „Ježta in „Slovan". Kavarna „Wientf je prva slov. kavarna na Dunaju. Naš list je tudi na razpolago v kavarni „Central" I. Herrengasse, „Bethoven", IX., Alerst. ali Landes-gerichtsstrasse. — Zaboden rekrut. Sinoči se je peljal v Pulj mornarski novinec Janoš LajoŠ, katerega je baje v ku peju med Ltijo in Ljubljano iz sedaj še neznanega vzroka z nožem sunil v sgornji del leve roke neki pomožni železniški čuvaj in ga tako ranil, da je moral pretrgati pot in iti v tukajšnjo garnizijsko bolnico. Dozdevni čuvaj je ub'1 v kupeju eno okno, vredno 2 K 40 vin — Tatvina. V nedeljo je bilo Frančiški Tometovi iz odklenjenega kovčega na Opekarski cesti št. 10 med njeno odsotnostjo ukradenih 28 kron. Tatvine sta baje sumljivi dve neznani ženski, ki sta ob kritičnem času bili v oškodovančini sobi. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 71 Slovencev, 29 Hrvatov, 10 Grkov in 9 Maoedonoev. — Na Dunaj je šlo 20 Hočevarjev kostanj peč.— Na Westtalsko se je odpeljalo 40 rudokopov, v HmSioo 30 Hrvatov, z Jesenic je prišlo 30 Ogrov, iz Bohinja 17 Maoedoncev, iz Hdba pa 40 Hrvatov. — Našla je Jožefa Rozmanova denarnico z malo stoto denarja. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri, v četrtek, v prostorih »Punt'gamake pivnice« na Turjaškem trgu društveni koncert za člane. Z>četek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Brzoparnik. „Kalser Wilhelm der Grosse,, je 4. t. m. Z|Utra| srečno dospel v Nt\v York. Zastopnik tega društva je gospod Edvard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35. — Hrvaške novice. — Sodni svetnik Kačie v Zagrebu, ki je bil tblolžen, da seje pregreši nad nekim dekletom v preiskovalnem zaporu, je bil oproščen, vendar pajj sodni dvor predlagal, da se premesti. — Jaroslav Kocian, znani virtuoz, pride tekom t. m. konetrtovat v Zagreb — »Vienac« začne zopet izhajati. Odbor »Hrvatske Mat ce« je sklenil, da začne s 1 ja nuarjem prh. 1. zopet izda,ati za svoje člane po enkrat na mesec le poslovni list »Vienac«. — Po neprevidnosti ustrelil prijatelja. V Virovitici je prišel občinski revizor Soštarič na trgatev v vinograd prijatelja Lakoša. Vrh vinograda ga je čakal prijatelj Bištek, da ga prziravi s streli v znak veselja. Streljal je z revolverjem v zrak, a ker se enkrat ni hotelo iz-prožiti hotel je pogledati v naboje, pri tem pa ae je revolver sprožil ter je krogla priletela S >štar ću v oko, da se je mrtev zgrudil. — Cene mesa na Hrvaškem. V Virovitici je goveje meso po 48, ovčje po 32 in telečje po 52 vinarjev. — S a m o j 1 o M o s k o v i ć, ki je hotel podkupiti urednika »Obzora«, je svoj naklep priinal ter odložil občinsko odborništvo. — Slovenci v Ameriki. — Zaradi pijančevanja je bil obsojen v Jjlietu Slovenec Martin Lujar v trimesečno ječo. V ječi ga je zadela kap. — Umrl je v Jo Metu Martin StefaniČ. v New-Yorku pa krojač Josip Š tiru iz Tupalič. Prvi je bil v Ameriki IG let, drugi pa 20 let. * Najnovejše novice. — Afera Koburg-Mataš ić. V prihodnjih 24 urah se mora pokazati, ali je sporaznmljenje med princezinjo Lnjizo in njenim možem mogoče ali ne. — Maščevanje nad vojno ladjo. V New Yorku je neki nezado voljni delavec navrtal vojno ladjo „Con neetient" ter luknje umetno zamašil. Ko je prišla ladja iz pristanišča na široko morje, je vdrla skozi luknje voda v spodnje prostore. — Trpinčenje otrok. Vojno sodišče v Hanovru je obsodilo majorja Sydowa v 4mesečno ječo ter se od pusti iz službe, ker je trpinčil svojo 121etno hčerko. Zaradi istega hudodelstva je bila nedavno tudi majorjera žena obsojeoa v 4mesečnoi ječo. Major se je onesvestil, ko je zaslišal svojo obsodbo. — Turčija je naroČila pri Creuzotu tri torpedovke za 517.500 K. — Nadvojvoda Oton. Dočim zatrjujejo nekateri dunajski listi, da se je nadvojvoda Oton od avdijence pri cesarju odpeljal naravnost k vojnemu ministrstvu, da se prijavi za nastop službe s 1. novembrom, ko postane general kavalerije, poroča „Zeit", da so take vesti neresnične. Izključeno je baje, da bi bil nadvojvoda še kdaj nastavljen v vojaški službi; temuč bo le kot zasebnik negoval svoje zdravje. — Pruski častnik — slepar. V DraŽdanih so zaprli ritmojstra bar. Grabowa; sina pruskega tajnega lega cijskega svetnika, ker je osleparil razne osebe za več stotisoč mark. — Ladja „Draga", last kralja Aleksandra in kraljice Drage, je bila te dni na dražbi za 21.000 dinarjev prodana. — Zaroka španskega kralja. 18letni kralj Alfonz se je baje zaročil z nadvojvodinjo Marijo Antonijeto Meklenburg-Sohvverin. * Miši, ki plešejo valček, niso tako dolge kot s.ve miši, so pa mnogo bolj vitke. Na obeh koncih telesa so črnobelo pisane, na sredi pa so čisto bele. Vrteti se znajo na nogah okrog svoje lastne osi. Kadar jih kdo splaŠi, ne ubeže, ampak začno plesati." Telefonska in brzojavna poročila. Jesenice 5. oktobra. Tovarniški inžener Enderes je napadel akademika Pretnarja sredi trga ter ga pobil na tla. Ljudstvo je silno razburjeno. Dunaj 5. oktobra. Različni tukajšnji listi trde, da postane nadvojvoda Oton generalni in spektor konjeništva namesto grofa Alojzija Paara Cesar je po poročilih teh listov nadvojvodi Otonu baje posebno naklonjen, kar se je pokazalo s tem, da ga je vzlic zadnji aferi obiskal. Budimpešta 5. oktobra. Zadeva princezinje Lujize vznemirja še vedno vse krege Princ Ko-burg, čuvši, da je ovaden hon-vedskemu ministrstvu, je izjavil, da se za ta slučaj odpoveduje vsem svojim privilegijem in da je ministrstvu na razpolaganje. Med ttm je prišla tudi na pešpolk št. 27. ovadba, ki zahteva, da postopa častni sod proti princu. Med drugimi je to ovadbo podpisal tudi oni S zel les, ki je svoj čas napravil atentat na spomenik generala Hentzija. Princezinja Lu-jiza se je poslancu Visontavu brzojavno zahvalila, da se zanjo zavzema. „Ujsaga je edini list, ki piše proti princezinji. Zdaj pravi, da je Mattachich bil res udeležen pri ponarejanju menic na korist princezinje Lujize, češ, da sta to priznali grofica Fug-ger in tudi princezinja L uj iz a Rusko-japonska vojna, London 5. oktobra. Kuroki se trudi, d t bi s svojo armado obšel rusko levo krilo in prišel Rusom za hrbet, a Japonci so se začeli pomikati tudi proti rusfeemu središču. London 5 oktobra. Japonci v Mandžuriji dobivajo neprestano nove oddelke vojaštva Napravili so že več mostov čez reko Liao, in ker so se pred Rusi začele pojavljati tudi bande Hunguzov, se sodi, da začno Japonci kmalu z odločilnimi operacijami. Narodovo zdravilo, laso se sme imenu vat bolesti uteBujoČe, mifiice in živce krep-čujoCe, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspeSno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehla jenja. Cena steklenici K 1-90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOL L. c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-Iauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—14 Težko Je razumeti, da daje toliko mater svojim dojencem že v Četrtem do pe tem mesecu kar gosto kravje mleko, ki ga ne morejo prenašati, ker obsega kravje mleko za polovico več sirastih snovi, nego materno mleko. Sele s tem, da se kravje mleko pravilno razredči in mu pridene ne koliko Kufekejeve moke za otroke, ki zmanjšuje strjenje mleka v želodcu v večjih kosmih, se doseže zadojence primerno živilo. Kufekejeva moka za otroke vpliva tudi prav ugodno na otroke, ki trpijo zaradi neprimernega preživljenja s nerazredčenim mlekom na motenjih želodca in čreves. labotn«, nervezrt in malo-rvns oseb«, bledita«, iloke in otroke, ki slabo liffUdajo, okrepča isisana to vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani na Dunajski cesti. — 8 Zunanja naročila po povzetju. 16 sttjeno in te/^eče naprgutja J&j£o bek jo in nežno. Dobi se povsod. Sarg ova glicerin-mjila so aa odrasle kakor za otroke nainežnejse starosti I«vratno elalilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra. Scbauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 18 ,£c Griffon' najboljši cigaretni papir. 31 Dobiva «e poviod. 671 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las drlujr sastjboljie priznana Tanno-cbinin Mtura katera okrrpeujr laalaer, edetra-njuje lisaste in preprečuje Izpadanje la«. t •telalezalea z navodom 1 14. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeia cesta it. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefevega jubiL mostu 37—40 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dua. bone 4. oktobra 1904. Bi al•■•>«■! pmplrjl. 4 2*/t majeva renta .... 4*29/# srebrna renta .... 4#/, avstr. kronska renta . . 4% . Elata , . . 4*/t ogrska kronska „ . . . »*V, . alata n . . . 4% posojilo dežele Kranjske . 4Vs°/t posojilo mesta SpOet . *Ys7e ■ - z*dar • 4»/«•/. bos.-herc. žel. pos. 1902 4*/, Češka dež. banka k. o. 4#/# . „ . ž- o. . 4•/,•', zst pisma gal. d. hip. b. 4* / . peit. kom. k. o. £. 4-/a*/ff aast. pisma Imaerst. hr. 4Vt#/. »» ■ odrske cen. daš. kr....... 4!/t*/» pi»- of1"* B-P- Da>- • 4 V, 7, obl. ogr. lokalftih že- 41 , obl. češke iad. baake . 4#/# prior. Trst-PoreS lok. žel. 4*/# prior. dol. žel..... S»/# „ juž. žel. kap. •,!/, . 41 , avst. pos. aa žel. p. o. . IrOka Srečke od 1. 1860", . . . . . „ n 1864..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisUe . » i» »aa, • „ ogr. hip. baake . . . „ srbske a frs. 100*— . „ turške...... Basilika srečke . . • . Kreditne B . . • • laomoške , . • . • Krakovske „ • . . • Ljubljanske • . . . . A.Tst. rad. križa „ . . . . Ofr. w , Rudolfove Salceurške Daaajske Um »•im<-* Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Ar-.tr. kreditne banke . . Ogrske 9 ... Zivnestenske „ . . Premogokop v Mostu (Brttx) Praske žel. indr. dr. . . . Trborllske prem. družbe Avstr. orožne tevr družbe . Češke sladkorne družbe . . Valnt«. C. kr. cekin ...... 20 franki....... tO marke....... Severeigns...... Marke ...»»,«• Laški bankovci..... RnbUl ........ Dolarji........ ' Dan« 99-70 9990 99 65 ' 99-85 99-60 99-80 119-55 11975 97-80 98- - 119- 119-20 9950 101-— 100 25 101*25 j 100" - 100 - . 100-90 10190 99 60 100- 99-60 99 90 j 10150 10250 1 107 — 108*— 100-50 101-50 100-50 101 10 10010 101 — 100-— 101 — 10075 101-75 98-50 99 — 305 90 307*90 101 — lOi-— 184 — 186 50 263-- 267 — | 1S1*— 163 — 310 — 320 — 297-— 308 — 272 — 276 — 93 — 97 — 13450 135-50 20 70 21-70 479 — 489 — 78*— 83 — 85- 90 — 69 — 71- 53 85 55 8* 29-10 30 — «5-— 70 — 77- SI — 633 — 643-— M 50 87 50 652 50 653*50 ,t649 — 1659 — 677 — 678-— 783 — 784 — 249 — 250 — 661' - 665* — 483-25 484 25 243* — 2445 — S27-50 5U8 50 1 31&-— 318* — 512'- 514 • - 174*— 178- 11-34 11 38 19 04 1907 23-48 2356 W94 24" 117-40 117 60 9.M6 95 35 253 75 254*75 4-84 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 5. oktobra 1904. Termlnt. Plenica za oktober . . . za 60 kg K 1011 * „ april .... m f>o m m 10*54 Ri , oktober 1904 . „ 60 „ m 7 40 s „ april .... , 60 „ „ 787 Koruza w maj .... , 60 „ „ 739 Oves , oktober . . . M „ , 674 , B april .... „ 60 „ , 117 EtVIstlv. nespremenjeno. Darila. U ravrufitvu našega Hata ao poslali: Za druibo a v. Cirile In Metoda Oosp. Fran Jesih ter zbrana dražba pn Hafnerju daruje 10 kron. — Gosp. Anton Stemberger v B anici preostanek 40 v naročnine na „Narod". — Skupaj 10 kron 40 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik: Dražba Članov ^Merkurja" in drugi v restavraciji pri „Ćrnem orlu" 5 K 10 v- — Živeli! Zahvala. Odbor učiteljskega društva za ormo., okraj se zahvaljuj* vsem onim, ki so na ti ali oni naCin pripomogli, da je druStfeni koncert v Ormožu dne B m. m. tako krasna uspel. Največja hvala gre v prvi vrsti sL občinstvu od blizu in daleč* iz Štajerskega in Hrvatskega, ki nas je v tako mnngobr nem številu posatilo; posebno fie dičnei : pevstoemu druHvu „Vtla- iz Varaždina, ki se je rade volje odzvalo, za krasne vi Hvala bodi izrečena tudi vsem gospicam za požrtvovalno prodajo Šopkov in Šaljive poBte, kakor vsem cenjenjm vrlim pevkam in čvrstim pevcem, katere jo tako sprt: vodil gospod Domicijan Serajnik. Hvala enkrat vsem! Na Hamu 28. septembra 1904. Anton Porelaisr, nadučitelj, Umrli so v Ljubljani: Dne 30 septembra: Marija Kočar, delavčeva žena, 30 let, Kolez-jske ulice St. 12, jetika — Ivan Ootz, posestnik, 69 let, Sv Pttra cesta St 29, Pneumonia. Dne 1. oktobra: Valentin Marinko, d« I.i-vec, 56 let, Žabjak it. 6, Carcinoma ventriculi — Jera Aroiič, trg. uradnike h i, 10 dni, KI čavničarfeke u ice St. 3, pljučnica. — (Ivid Selan, ključai iev sin, 1 mes , Tržaška cesta H 22, črevesni kat*r. — Matja Schneller, posest nik, 37 let, Radeckega ceata St. 11, Deme.t | para!ytica 2. oktobra: Friderik Anton Dorotka, pl Erenwal, zasebnik, 63 let. Zaloška cesta st. 11, D abetes. Meteorologično poročilo. Viiias nad morjem 306 2. Kred uji zračni tlak 736 0 mm Okt Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 4. 9 zv. 733 6 128 al. jug oblačno 6. 7. zj. 736 6 123 brezvetr. oblačri' i 2 pop. 7350 17 H si. jvzhod pol. obl ar Srednja včerajšnja temperatura: 13 1 nofmale: 12 3". Padavina v wm 19. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zoan-cem, da je Vsegamogočni nago iskreno ljubljeno soprogo, cz roma mater, hčer, sestro, svakinjo in teto, gospo Ivano C em a ž ar poseBtnico včeraj, 4. oktobra, ob 6. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sv zakramenti za umirajoče, v 39. letu njene starosti, poklical k sebi v boljSe življenje. Truplo drage rajnke se v če-Crtek, dne 8. t. m, ob 4. uri po-poludne prenese iz niso žalosti v KonjuSnih ulicah St 4 na pokopališče k Sv. Krištofu v rodbinsko rake v. Sv. mase posmrtnice se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Drago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 5. oktobra 1904. Jurij Čemalar, soprog. — Ivan, Anton, Rudolf sinovi — Minka, Vera. hčerki. — Ana Laurln, mati. Ana Šoštarič, sestra. — Alojzij 8oStari6, svak. — Vel vnuki In vnukinje. Brez posebnega obvestila Zahvala. Povodom smrti naSega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, deda, tasta, ozirome brata, gospoda Ivana Gotza hiS. posestnika nam je doSlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne, izreči za nje, kakor tudi za Številno spremstvo pri pogrebu svojo naj-iskrenejso zahvalo. 2376 Žalujoči ostali. s mizico, trimo in 2 slikama se poceni proda. Naslov pove upravništvo „Slov. 8884-1 Naroda". eii ta m Sadna razstava v Radovljici je odprta le še kratek čas! Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 30 vin. 2787—8 I 00 co 00 CM (jazbečar\ popolnoma rmen, (jelenove barve\ 6 mesecev star, se zaradi preselitve proda za 20 kron. Vpraša naj se pri Anton Slejk.ii. lovcu kneza \Vindiscbgratza, lMaiiinn pri Rakeku. 2862 - 3 Vinske sode od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2260-17 Fran Cascio Veflf®^*5 ulice šrtt* !Oa 2 učenca poštenih staršev, sposobna za trgovino se takoj sprejmeta pri tvrdki ADOLF GU3TIN, Novomesto tgovina z železnino in špecerijo. starejšega izvežbanega in vestnega pomočnika žrtosninske stroke, ki naj je veš6 knjigovodstva; dalje mlajšega pomočnika ž- lezninske stroke, ki je veš5 slovenščino in hrvaščine. Ponudbe rsa Ignacija Jellenc, tr eovca v Karlovcu Hrvatsko. 2826—3 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital 14 1,000*000, Zamenjava iu ekskemptuje Baje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečke proti vnovcuje zapale kupone. 2anxrzri.l lzg-u/bi. Vinkuluje in devinkuluje vojaško ženitninske kavcije. £«koiupt iu iukaMo menle. ttff Baria« naročila. ~JtM Podružnica v S P LJETU. <2£5= Denarne vloge * prejem« =^^> v tekočem raCunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—114 Promet s čeki in nakaznicami. Lepe, mlade pse prepeličarje ima naprodaj 28«2—l SREČKO OŽBOLT Trstje pri Prezidu na Hrvaškem. Ugledna, premožna ti d z dežele, želi dopisovati z gospodom, Slovencem, starim od 40 do 45 let. 2859 3 Ponudbe pod šifro „št. 100" na uprav. „Slov. Naroda" do 20. oktobra. <4\ Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take priložnosti! 500 komadov za 1 gid. 95 kr. Krasno pozlačena, precizijska ura, ki točno gre in ki se zanjo 3 leta jamči, z jako primerno verižico ; moderna svilnata kravata za gospode; 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode z iniit. žlahtnim kamnom; eleg. par. broša za dame (novost); par butonov s simili briljanti, jako podobno; 1 jako fino žepno zrcalo; eleg. usnj. mošnjiček; par manSetnih gumbov; 3gumbi za sraice, vae duble-zlato s patentiranim zaklepom ; nikljast pisalnik; fin album s najl. slikami; 3 šaljivi predmeti za stare in mlade; 20 stvari za korespondenco in 400 drugih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, za samo 1 gid. 95 kr. Razpošilja se proti pošt. povzetju ali če se denar pošlje naprej. Razpošiljamica ur A. LIBAIff, Krakov 11. NB. Za neug:ijajoČe se denar vrne. 2881 za podgane, dihurje, krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 2553—5 STREL v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene Jako nizke. Zgodovinska povest iz f rancosKih časov na Kranjskem Dobi se edino-le pii Lav. Schwentnerjn v Ljubljani Iztia po 14 1-60, po pošti H. ISO. 1669-11 Rabite samo velenjske salonske brikete najboljše, najcenejše in najprimer-- nejše kurivo za peči. - Prodaja jih samo trgovina z lesom St. & C. Tauzher v Ljubljani, Dunajska cesta št. 47. 2739-B Po visoki kralj, deže-n* vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo Apatovačka kiselica naravna alkališko-murlatiško-Htijska slatina, bogata ogljikove kisline izvrstna kristalno cista namizna voda. Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov In požiralnika! trganju In revml, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obfstnih In boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenadkriijivo sredstvo pri spolnih in mnogih dragih Ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjakoviĆ Odlikovana na mnogih strokovnih razstavah s 15 zlatimi svetinjami. „Upviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice" p Zagreb, Ilica št. 17. , ______ .... ____ 487-67 Dobiva oe po vseh lekarnah, drogerljah, reetavra-|cljah In gostilnah. Zastopnik za Kranjsko: C. ME\'ARDI v LJubljani. Mesečna soba lepo incblovana, se odda v bližini vojašnice pešpolka št 27. Več se izve v Ravniharjevih ulicah št. 4, I. nadstr., desno. 2862—2 m^mmm m um mm __i lili ■ — i n_ ■ ■ — ■ - - ■ ■--- Na prodaj je več sto kosov stoječega lesa hrastov in smrek ob državni cesti. VeČ pove upravništvo -Slovenskega Naroda". 2804-3 i Več let obstoječa ilddllld (z mešanim blagom) se proda oziroma da takoj v najem pod najugodnejšimi pogoji. Lokal leži poleg glavne ceste blizu železnične postaje na najlepšem prostoru v večjem farnem okraju na Dolenjskem. Gotovine treba takoj najmanj 2000 K, za ostanek se eventuelno počaka proti dobremu poroštvu. Vse drugo po dogovoru. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2832—2 Naznanilo. | _8 Naznanjam svojim veleča-stitim p. n. gostom, da odslej naprej ne bom imela v svojih gostilniških prostorih več plesne godbe in se bom trudila postreči gostom z izvrstnimi pijačami in jedrni, kavo in čajem. Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Antonija Keršič hišna posestnica in gostiln čarka v Spodnji Šiški štev. 64. Kupujte naravnost od izdelovalca! najpopolnejše 2724—5 Mi&e gaseče za dimeljno in popkovo kilo, suspenz ori je, dobro prilegajoče se, trebušne pasove, nogovice in povoje za krtico (krČno žilo), držalce in ortopediške zravnal c e za skrivljeno hrbtenico. Umetni deli telesa in bandaže vseh vrst. . Edina solidna izdelovalnica ^Bohuslav Pecka bandažist in ortopedist v Pragi Juiiffiiinnoi ii trlda 34 11. Zgodovinska povest las francoskih v p« »i u take ii (ponatis iz „Slov. Naroda") PT je izšla! Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Izt?8 pO K l'60, po pošti K I-80. V najem se vzame posestvo z večjim lepim travnikom na peščeni zemlji blizu železnice. Hiša mora imeti klet in 4 do 5 sob. 2802-3 Ponudbe pod „Posestvo" uprav-niStvu „Slov. Noroda". Poštna pomožna uradnica blizu Trsta želi svoje mesto preme-niti na Kranjsko ali Goriško. Ponudbe pod „A. 50", Trst 7, poste restante. 2857—3 z mesarijo in s staro, dobro obiskovano gostilno, blizu farne cerkve in velikega rudnika je naprodaj. Več se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". 2879 -1 Od c. kr. vlade konc. privatno učihsča Eme Schlehan Šivilje se takoj sprejmeje 2865—3 Sv. Petra nasip štev. 35. 50 mm visoke in ravne knpi K ARO L JELOVŠEK na Vrhniki. 2822—3 Nova hiša naprodaj. Iz proste roke prodam novo hišo j pripravno za vsako trgovino, oddaljeno t komaj par sto metrov od premogokopa, kjer se obeta najlepša prihodnost. Več se izve pri lastniku Tomo Koprivcu, Zagorje ob Savi. 28781 v Ljubljani Židovske ulice št. I. Sprejem učenk vsak dan od 9—12. ure dopoldne. Kroji se prodajajo po meri. Sprejmem takoj 2 mlada trgovska pomočnika ki naj bi bila dobro izurjena v trgovini z mešanim blagom. Nastop lahko takoj ali pa v 6 tednih. Sprejmem tudi 2732-6 2843-2 Išče se dobro ohranjen iz dobre hiše, ki bi imel veselje do trgovine. RUDOLF ZORE Jesenice, Gorenjsko. (jardinera), za 8 oseb in več, ter za vprego tudi z 1 konjem. Ponudbe na: Matija Wasmeyr v Vipavi. 2823 -3 Javna zahvala. Podpisani čutim prijetno dolžnost, izreči slav. generalnemu ravnateljstvu banke „SLAVIJE" v Ljubljani za izplačano popolno zavarovalnino, do katere nisem imel po pravilih iste najmanje pravice, najtoplejšo zahvalo, obenem pa vsakomur ta zavarovalni zavod najbolje priporočam. A nt. Rož i 6 2880 Dedjavas, pošta PISece. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravaateljstro drž. železnice v Beljaku. Izvod Iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, M?rij ne vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih. Ženeva, Pariz Čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šaaobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.', Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. nri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da-n»ja čez Amstetten, L'psko. Prago (direktni voz I. in II. razredi), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-rnosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta. Solno^rada čez Klein-Reiiiing, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki; Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. url 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki; Ob 6, uri 49 m z utraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. □ D □ LZZI CZZ3 CZZ] Ll L! I ! 2833-2 Nov sistem. Trgovci, uradniki, učitelji, ki si hočejo pridobiti zadostnih dohodkov, naj se obrnejo k zavarovalni stroki. V tem specialnem slučaju se bo dala vsakemu lajiku prilika, da se stroki popolnoma priuči, da lahko potem zdržema brez posebnega napora do-seza dobre uspehe. Pod ,Nov sistem' upravništvu Slovenskega Naroda". i □ [CZZ]|CZZl|Ll51[ZZ3iCIZ]|CZZ]l l!ZZ]|[ZZ3)^DiCZZ])CZZiT^5 □ o D i JQ U^VJS 26 A^^/5//.^75:^^ Ameriški skrofa na lesk z varstveno znamko „GI-lc5 "k>vl©4* 2 2444—3 5£da najlepše likano perilo. Dobiva se povsod v rdečkastih zavojih a 100 gramov vsebine. .... ^umberškP, belgijsko in šle^ijsko platno .... v vseh širinah 1289—19 namigni prti, serviete, brisalce, žepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Švicarske vejenine. +>QyilQ 3a opreme nevest * w f * • W ^a hotele in restavracije...... po izvirnih tvornis^ih cenah. zborno blago/ Velika ijbera/ foton Sarc v Ljubljani, Sv- Petra cesta št 8. Sezonske novosti! kožuhovine - klobuki * venci trikot-perilo »nogavice* rokavice t. t. d. 2312-2 se prodajajo zaradi skorajšnje preselitve po prav nizkih cenah .. v trgovini modnega blaga J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg. Od nčvembra naprej Prešernove ulice. m co Q3 t CO >CO teli Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9-40 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure .Union' v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji £jubljana9 Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pende I) ure z donečim bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gid., vdelani v različnih oblikah (fac,onah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. „Cene niso pretirane". ~M Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. m Si i« m m 3 $ m m klavir dobro ohranjen, se proda takoj za nizko ceno. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2809-2 v likanje na lesk se sprejema v Flo-rijanskih ulicah it. 15, II. nadstr. 4 Perj g za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HIT1! 940 Pred škofijo št. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjai trg. 2877 Slikovita I Gospodične ki se žele izobraziti za domačo porabo in v krojnem risanju po najnovejšem sistemu o o o sprejema FR. JESIH Ljubljana, Stari trg št. 12. 55 Grenčica Florian" in liker «-«■ „Florian" najboljša kapljica za želodec. ■nm« Premnogo priznanj in diplom. Hugo Vit Jung Uvoz Trst. Izvoz Razpošilja se carine prosto in popo'noma brez vsakih stroškov. Najboljša kava 5^5pVi6k: Caj 1 kg. po K 4-90, 6 - 8-, 10-, 12*-. Namizno olj o ^ (25 kg. po okoli 30 K) Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (25 kg.) po okoli 2& K) Vi H 51 (sodček primeroma 30 litrov) V lil rt dalmatinska, istrijanska, italijanska Brundizij), rdeča (krvna) ali bela, pristno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim. Skrbna postrežba. 1011 26 Cenik zastonj in poštnine prosto. Jrartc Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta I. 1 Ančnikovi hiši zraven ,Figovca' priporoča slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne krile, nakovala, privijake žage in kotle za klajo in žganje- Portland in Roiiiaiireinriit železniške šine in traverze, poljski maveo. 1109—25 MI/urMko, trNarnko in l*JJu-vil i car ribo orodje ter vse druge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. dor hoče ohraniti svoja obuvala elegantna in trdna naj rabi le 2448-6 najbljože čistilno sredstvo za boljša obuvala iz usnja. Edina tovarna: Frftz Schulz jun., Akt.-Gos. Eger I. B., Leipzig. Naprodaj povsod • * * * + * * Velika zlata državna odlika Redilno, lahko In Izredno ceno ljudsko živilo za vsakogar 2 2693—2 Dobi se v = zadevnih trgovinah. Candol-Cacao Izdelovalnica živil IVAN HOFF .. .. STADLAU .. .. Pozor! 11 Radi preselitve- prodajam odi g te© modno in svileno blago I g K mnogobrojnemu obisku se priporoča I Ernest Sark Stari trg štev. I. Modna trgovina se nahaja od I. novembra nadalje v sedanji Schwentnerjevi trgovini na vogalu Židovske ul.ce in Dvornega trga. 2451-10 Hozod Največja zaloga, nnniPOU za Pleskarje, sobne VjrUpiUOV slikarje, zidarje in mizarje. 1 altov Pristnih angleških, za uar\VY| vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po V, in 1 kg. •1 41 Jantarjeve glazure yn nori A Edino trpežno in pvJUC, najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pCde; najcenejše in najboljše. D on i rl r\ I *\ pripravnega za vsa-napiUUId, ko vrstne prevlake. Rrunoliriflza barvanJe narav- Dl u 11 v 11 ■Hi nega lesa i pohištva. najboljša in najcenejša tvrdka za naročeianje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, Oljnatih barv v tubah dr. Schonfelda. F~irnA75) prirejenega iz lanenega ■ II I lw£a 0jja- pristen, kranjski. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Ginoo alabastrskega in stukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. RaTV Qllhih kemičnih, prste-Dd,vi oul 1,1 "inih i rudninskih. K16 j 3 za mizarje in Bobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 2422 - 12 j' 3 Olj & x>r»oli prahu. ADOLF HAUPTMANN I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja. HHHHHB LJUBLJANA. aaa mm tAl I »iiiiioUJoiio 1. l§St. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*. ■