I"H J, 27. M Alte \ LKTO XXIi; S T. 12 CENA: 0.r,0 DIN JO Metalka gradila v Ptuju in poživila poslovni utrip? piujsko gospodarstvo potrebuje močnejšo trgovino I Ugotavljamo, da šibka tr- govina ovira razmah naše yustrije. Hitrejša moderni- Ljcija in širjenje trgovskega Lrežja ter preselitev zalog jjlaga iz industrije v trgovi- L bi koristilo tudi industri- ji in vsem kupcem, ki želijo jitrcjšo dobavo blaga. Pred (edavnim so o tem razprav- jali na slovenski gospodar- ji zbornici. Poleg omenje- nih stvari so ugotovili, da bi morala trgovina v prihodnje še uspešneje opravljati vlo- ^ posrednika med proizvod- jjo in potrošnjo. Ugotovilev slovenske go- spodarske zbornice, da je škodljivo z neekonomskimi idministrativnimi ukrepi še naprej omejevati razmah tr- jovine, menda velja tudi za »tujsko občino. Že dalj časa ie zanimajo za poslovni pro- !or v Ptuju renomirana odjetja kot Metalka, Pre- fana, Elektrokovina, Peko, Slovenija avto in druga. S trgovanjem na veliko želijo razširiti svoje poslovanje na našem območju, pa tudi prek meja republike. Geografska lega in Vplivna območja Ptu- ja takim težnjam ustrezata. Gospodarski razvoj v svetu in pri nas gre v smeri vse večjega povezovanja obmo- čij, in najbrž se ptujsko go- spodarsko slabo razvita ob- čina tem tokovom ne bo mo- gla upirati, vsaj v interesu njenega nadaljnjega družbe- nega in gospodarskega raz- voja ne. Tu je treba omeniti, da prostor v urbanističnem ali kakem drugem pogledu ni povsod smotrno izkoriščen. Nezazidane površine in niz- ke zgradbe v slabem stanju bi lahko z novozgrajenimi trgovskimi lokali renomira- nih, že prej omenjenih tr- govskih hiš, spremenili v do- nosne objekte, ki bi lepšali videz mesta in poživili nje- gov poslovni utrip. Ptujska občina za uresničitev takih teženj nima dovolj denarja, možno pa jih je realizirati s sredstvi zunaj občine. Za poslovne prostore se zanima- jo že prej omenjene trgov- ske hiše. Ptujska trgovska podjetja so sicer v zadnjem času lepo napredovala. Povečala so promet, zgradila in obnovila mnogo lokalov. Mnogi meni- jo, da bi združena lahko na- redila še več, predvsem bi bila zmožna večjih potrebnih investicij. V zadnjem času so so sestali predstavniki treh ptujskih trgovskih podjetij, da bi se dogovorili o sode- lovanju ali celo o združitvi, a kot je videti, brez uspeha. Tako še vedno ne vemo, kaj bi lahko storile vse tri tr- govske organizacije z zdru- ženimi močmi za razmah na- še industrije, za naše gospo- darstvo nasploh in nazadnje za našega potrošnika. V koliki meri v ptujski ob- čini nerazvita trgovina za- viralno vpliva na gospodar- ske tokove, je bilo slišati tu- di na minuli seji ptujske ob- činske skupščine. Odborniki so se namreč zavzemali za to, da naj predvsem Metalka gradi v Ptuju in da je zgre- šeno, da odklanjamo vsako konkurenco. Predstavniki ptujskih podjetij so se prito- ževali, da ne morejo več pro- sjačiti reprodukcijskega ma- teriala po vsej Jugoslaviji. Metalka bi jim po konku- renčni ceni dostavila repro- dukcijski material na dvori- šče podjetja. Iz bazenskih skladišč bi lahko zalagala do- mače gospodarstvo. Ptujska podjetja morajo namreč vsak dan dovažati ogromno re- produkcijskega materiala v veliki vrednosti iz oddalje- nih mest. Izrazili so mnenje, da so gospodarske organiza- cije zainteresirane za Metal- ko, manj za trgovine s pla- stiko ali elektrotehniko. V razpravi je bilo rečeno, da v naprednih deželah zjutraj vozijo avtomobili reproduk- cijski material iz trgovin v proizvodnjo, nazaj pa že iz- delke. Ptujski trgovini to še ni uspelo. Zahtevali so tako trgovino v Ptuju, da bodo v njej lahko kupili kaj več. Trgovina naj zalaga proiz- vodnjo. Opozorili so tudi na posle- dice, ki bi nastale v primeru, če Metalki ne bi dovolili gradnje v Ptuju. Metalka je zainteresirana za to področ- je in če ne bo mogla graditi v Ptuju, bo v Ljutomeru. Gospodarske organizacije bo- do morale svoje potrebe ute- meljiti in zahtevati od obči- ne, da stvari uredi. Ne bi smeli poslušati samo tistih, ki bodo morda trenutno pri- zadeti, je bilo večkrat pove- dano, ZR iANES NA SEJi SO {RMOŽ Danes, v četrtek, 27. mar- ta, bo v Ormožu skupna seja obeh zborov občinske skup- ščine, za katero je predla- 5an naslednji dnevni red: 1. Pregled sklepov in odo- tetev zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo upravnih orga- nov za leto 1968. 3. Odlok o proračunu ob- fine za leto 1969. 4. Odlok o upravnih tak- sah v občini Ormož. 5. Odlok o določitvi pri- spevka. ki ga plačujejo go- zdarske organizacije v si^upne rezerve gospodarskih "''ganizacij v občini Ormož. Sklep o določitvi roka ^^ prijavo premoženjskih IPi'edmetov. Sklep o sprejemu za- %čnega računa sredstev ločine za gospodarske inve- sticije za leto 1968. S. Odlok o sestavi svetov ^očinske skupščine. 9- Odredbe o določitvi dne- volitev kmetov v zbor delovnih skupnosti skupšči- občine Ormož. 10. Odlok o prenehanju ^^Ijavnosti odloka o brez- '^'Stnem prevozu učencev os- •^^vnih šol v občini Ormož. . Sklep o razrešitvi in r^enovanju člana občinske line komisije. Vprašanja in odgovori. Yeč o seji bomo poročali P^il^odnjič. J. S, V BISTRIŠKI OBČINI KONČANI ZBORI DELOVNIH SKUPNOSTI v ponedeljek so se v bistri- ški občini končali zadnji zbori delovnih skupnosti pred volitvami za odbornike v skupščino občine. Zbori so pokazali, da so bi- le predh(»dne priprave na vo- litve res temeljite ter, da ni bilo več dodatnih predlogov za kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti pri skupščini občine. Tako je bil na vseh zborih samo en do- datni predlog, in sicer v to- varni Impol. Na teh zborih pa so se delegati tudi še zad- njič pogovorili o kandidatih za poslance republiških zbo- rov. Udeležba je bila povsocj solidna in presega osemde- set odstotkov. Se najboljša udeležba pa je bila v naj- večjem podjetju v občini v tovarni Impol. Na zborih delovnih skup- nosti so se domenili tudi o poteku v^olitev, ki bodo po delovnih organizacijah de- vetega aprila. -b Naloge poslancev ne bodo lahke občinske skupščine v volilni enoti, ki obsega mesto Ptuj in vzhodne Halo- ze, kandidira v republiški zbor republiške skupščine socialistične republike Slo- venije dosedanja ooslanka LOJZKA STROPNIK iz Ptuja. Sedaj sodeluje v od- boru republiškega zbora za zdravstvo in socialno politiko ter je predsednica odbora za trgovino. V zvezi z njenim bodočim delom v republiški skupščini misli, da so v ospredju pred- vsem vprašanja, ki so dozo- rela v zadnjem času in ki ter- jajo hitro in temeljito reši- tev, to so vprašanja dokonč- ne ureditve pokojninskega sistema, vprašanje pokojnin- skega zavarovanja kmečkega prebivalstva, vprašanja šol- stva — predšolskega varstva kot specialne zadeve, medtem ko všteva med splošna vpra- šanja nadaljnjo deetatizaci- jo v odnosih med republiko in občinami, povečanja dele- ža občin pri dohodkih ter ureditev trgovine s kmetij- skimi pridelki. Kandidatka misli, da so zgornja vprašanja zelo po- membna predvsem za njeno volilno enoto, ker boleča od- prta vprašanja staroupoko- jencev naravnost kličejo po rešitvi, kakor je tudi zelo aktualno vprašanje pokojnin- skega zavarovanja kmečke- ga prebivalstva. Ureditev trgovine s kme- tijskimi pridelki zanima vse kmečke proizvajalce in je to zelo pomembno vprašanje našega podeželja. Zato bo morala republiška skupščina posvetiti tem zadevam vso skrb, da bi jih pravilno in hitro rešila. Teh vprašanj namreč ni mogoče več odla- gati, ker je njih rešitev več kot dozorela. Razumljivo je, da republi- ška skupščina ne bo mogla mimo drugih pomembnih vprašanj, kot so delitev do- hodkov med republiko in ob- činami, Se vedno šolstvo, če- prav je bilo na tem področ- ju v zadnjih mesecih mnogo storjenega, predšolsko Var- stvo ter druge pomembne družbene zadeve. Lojzka Stropnik 50 LET ZVEZE KOMUNISTOV Letos praznujemo eno naj- pomembnejših letnic v rtaši jugoslovanski zgodovini, pet- deset let Zveze komunistov. Proslave so vse leto. Osred- nje proslave v Sloveniji bodo med 21. aprilom in 25. ma- jem. Priprave na slavje so pov- sem temeljite. Tako so komu- nisti sprejeli načelo, naj ne bi tega praznika proslavljali samo komunisti, mladina in sod temeljite. Tako so komu- praznujejo, ampak, da bi po- stal to praznik vsega delov- nega ljudstva. Tak značaj do- loča vloga in pomen revoluci- onarnega delavskega gibanja v obrambi delovnih ljudi in narodov Jugoslavije pred sindikati, ki letos prav tako antinacionalnimi in fašistič- nimi režimi stare Jugoslavi- je. Obenem naj letošnje pro- slave tudi poudarijo pomen delavskega gibanja za ohra- nitev neodvisnosti ter za vse- stranski družbeni naprdek. Tudi v bistriški občini že teko priprave na letošnje slavje. Tako skupaj z mladi- no in sindikati pripravljajo v okviru medobčinskega brat- skega sodelovanja osrednje slavje. Od 15. do 25. aprila bodo svečane seje vseh osnov- nih organizacij Zveze komu- nistov. Na nje pa bodo pova- bili bivše skojevce ter druge revolucionarje in bor- ce Najzaslužnejši člani orga- nizacije bodo dobili prizna- nje in skromne nagrade za svoje dolgoletno in ix)žrt«o- valno delo. Svečana seja občinske kon- ference skupaj s sindikatom in mladino bo 26. aprila. V maju bodo vidnejši komuni- sti imeli razgovore z mladi- mi. Ob tem pa bo ves čas tekla akcija sprejemanja no- vih članov v Zvezo komuni- stov, predvsem mladik. VREME Za čas od petka, 28. marca, do nedelje, 6, aprila 1969. Polna luna bo v sredo, 2. aprila ob 19.45. Napoved: Aprilsko vreme bo: vetrovno, čas sončno, čas plohe. V sre- dini tedna, v času ob polni luni, bo dež in sneg. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 27. MARCA 1 Ta ieden v republiški skupščini v tem tednu se sestane j o republiški, prosvetno-kul- turni in organizacijsko-po- litični zbor. Vsi trije med drugim razpravljajo o zako- nodajni politiki republike. Pomanjkljivosti v današnji republiški zakonodaji so na- mreč v prvi vrsti posledica, da je zvezna zakonodaja zlasti na področju temeljnih in splošnih zakonov presegala svoje ustanovno določene okvire. Zato naj bi tudi re- solucija, ki jo bodo zbori sprejeli, odločneje poudari- la originalnost urejanja od- nosov v republiki kakor tu- di pravice in dolžnosti re- publiške skupščine in vseh drugih republiških organov, da se zavzamejo za dosledno izvajanje ustavnih načel o funkciji federacije in re- publike na zakonodajnem področju. Republiški in prosvetno- kulturni zbor obravnavata zakonske predloge, ki se nanašajo na revalorizacijo, stopnjo amortizacije in spre- membo zakona o uporabi amortizacijskih sredstev do- ločenih področij. Predlog za- kona o stopnjah amortiza- cije osnovnih sredstev de- lovni organizaciji npr. pred- videva, da delovne organi- zacije s področja šolstva, kulture, znanosti, socialne- ga varstva ter športa obra- čunavajo amortizacijo v le- tu 1968, enako kot v letu 1967, za leto 1969 pa smejo zmanjšati obračunano amor- tizacijo do zneska v pretek- lem letu. Zbora poleg predloga o petletnem investicijskem programu za izgradnjo os- novnošolskega prostora v letih 1969—1973 razpravlja- ta še o programu izobraže- valne skupnosti SRS za leto 1969 in osnutek zakona o glasbenih šolah, ki naj bi pravno uredil status teh šol. Republiški in organizacij- sko-politični zbor pa imata med drugim na dnevnem redu še zakonski predlog o pravosodnem izpitu in osnu- tek zakona o varnosti cest- nega prometa. V organizacij- sko-političnem zboru obra- vnavajo tudi problematiko inšpekcijskih služb v SR Sloveniji. Odbor za zdravstvo in zdravstevno zavarovanje so- cialno zdravstvenega zbora med drugim obravnava pro- blematiko krvodajalstva v Sloveniji. Za kritje vseh po- treb po konzervirani krvi in njenih proizvodih, kakor tu- di za ustvaritev nujnih za- log krvne plazme bi za našo republiko namreč morali konzervirati letno 20.000 li- trov krvi, za kar je potreb- nih 75.000 krvodajalcev. Gle- de na vse večje potrebe ne zadošča več ozek krog krvo- dajalcev in le malo število delovnih skupnosti, ki so do- slej nosile glavno breme. Krvodajalstvo in skrb za ustvarjanje zadostnih koli- čin krvi za vsakdanje potre- be in za rezerve bi moralo postati del zdravstvenega varstva in splošna družbe- na obveza, ki terja širši koncept, trdnejšo oporo in sodelovanje politično-terito- rialnih enot, družbenopoli- tičnih organov in organiza- cij. NEENOTNOST V IZRAELSKI VLADI Nov izraelski premier Gol- da Meier in generalni sekretar vladajoče stranke Mapai sta sporočila, da se bosta sesfala z ministrom za obrambo Mo- šo Dajanom, da bi dobila od njega pojasnilo v zvezi z iz- javo, ki jo je dal v Haifi, ko je rekel, da se počuti v stran- ki Mapai kot tujec in da jo bo verjetno zapustil pred vo- litvami, (ki bodo v jeseni). Izjava je sprožila živo reagi- ranje. Ptujsko kmetifstvo |e proizvafalec surovin brez predelave in trgovske mreže v občinski zbor občinske skupščine Ptuj kandidira do- sedanji podpredsednik SO Anton Žagar. Glede na to smo mu postavili nekaj vpra- šanj, predvsem iz kmetij- stva, ki jih bo treba v bo- doče rešiti. VPRAŠANJE: V kmetij- stvu je ptujska občina v glavnem proizvajalec kme- tijskih pridelkov in živine. Glede na to iz občine odide akumulacija. Nujno je, da začnemo misliti na predela- vo. Govor je že o gradnji klavnice. Kaj mislite o pre- delavi drugih kmetijskih pri- delkov? A. ŽAGAR: Kmetijstvo je v občini pomembna panoga. Od njega še vedno živi 48 odstotkov občanov. Da je glede na druge ekstenzivna panoga, nas poučijo nasled- nji podatki: gospodarstvo v občini Ptuj je v letu 1968 u- stvaiilo 106 milijard, 283 mi- lijonov družbenega brutopro- izvoda, od tega kmetijstvo (družbeni in zasebni sektor) 38 milijard 417 milijonov ali 36,1 odstotka od celotnega družbenega brutoproizvoda: od tega zasebni sektor le 15 milijard 900 milijonov, ali 14,8 odstotka. Zgornja raz- merja nam povedo, da ima- mo v kmetijstvu še vedno zelo enostavno strukturo pro- izvodnje, da je predvsem proizvajalec surovin in da nima dobro organizirane tr- govske mreže za svoje pro- izvode in da je priprava in dodelava kmetijskih proizvo- dov za trg na nizki stopnji. V proizvodnji živine pred- stavlja v slovenskem merilu ptujska občina pomembno proizvodno območje. Pretež- ni del živine odhaja iz ob- čine v živi teži in se s tem izvaža znatni del akumulaci- je drugam, kjer živino kolje- jo in nadalje predelujejo ter prodajajo. S tem izostaja u- strezna zaposlitev delovne si- le v občini. Prav zaradi tega so realna prizadevanja, da v Ptuju zgradimo primerne klavniške kapacitete, ali pa, da se čvrsto integrira naša proizvodnja živine in trgov- ska mreža z obstoječo klav- niško industrijo izven Ptuja. V najkrajšem času bodo mo- rale biti sprejete realne In za ptujsko živinorejsko območ- je najprimernejše odločitve, v nasprotnem primeru bomo že jutri morali dovažati me- so in mesne proizvode od drugod, ne glede nia to, da imamo najmočnejše živino- rejsko področje in največje živinorejske farme v Slove- niji prav na našem območju. Podobno je glede drugih kmetijskih proizvodov. Mi- slim predvsem na sadjarstvo, vinogradništvo, povrtninar- stvo in drugo. VPRAŠANJE: Dokler ne bo v občini in v širšem smi- slu urejena trgovska mreža, ki bo cenila in odkupovala predvsem domače kmetijske pridelke, ni mogoče misliti na napredek v kmetijstvu. Kaj bi morali glede tega stori- ti, kako zbližati kmetijske pridelovalce s trgovsko mre- žo, s potrošnimi centri, brez zahtevnih posredovalcev? A. Žagar: Trgovina s kmetijskimi proizvodi je v zadnjem času na širšem ob- močju, lahko rečemo v ju- goslovanskem merilu, zašla v slepo ulico. Izhod iz nje je po mojem mnenju mogoč, če se trgovske organizacije čvr- sto povežejo v zaključeno ce- loto s kmetijsko proizvodnjo. Za dosego tega cilja ni ve- dno potrebno združevanje. Zelo uspešno je lahko tudi pogodbeno povezovanje na daljši rok. V v.sakem prime- ru pa morajo ukrepanja po- gojevati višjo kvaliteto v proizvodnji, predelavi in tr- govini. Višje kvalitete pa ni razumeti vedno v boljšem blagu, marveč tudi v nižji ceni, v večjem izboru in v stalnosti na ti-gu. VPRAŠANJE: Z regulacijo Pesnice je storjen prvi korak h kultiviranju Pesniške do- line. 2e odplačujejo stroške regulacije, hlevi pa zai'adi nerentabilnosti travniške in živinorejske proizvodnje ni- so polni. Kakšne so možnoiiti za nadaljnje urejanje doline v žitorodno področje? A. ZAGAR: z regulacijo Pesnice je opravljeno delo šele do polovice. Odpravlje- ne so poplave, s tem pa o- mogočene melioracije. Z do- datnimi naložbami bi akti- virali sredstva, ki so bila vložena v regulacijo. Zato je realna načrtna akcija za po- stopno izvedbo melioracij- skih del v Pesniški dolini. Za takšna dela bi bilo po- trebno vložiti po hektarju 500.000 starih dinarjev. Zna- no je, da bi bilo možno do- biti za to tudi kredite. S ta- ko dodanimi investicijami bi Pesniško dolino usposobili za najintenzivnejše izkori- ščanje v poljedelske in živi- norejske namene, kar prene- se tudi določeno zadolžitev. VPRAŠANJE: Kmetijski delavci in kmetje se čutijo zapostavljene. Želijo odloča- ti, samoupravljati ... Brez ozira na obseg zemljišča so prejšnja leta v velikem šte- vilu sodelovali kot kooperan- ti pri KK Ptuj. Število ko- operantov je močno padlo. Posebno v oddaljenih krajih želijo samostojne zadruge. A. ŽAGAR: Razmišljanje o malih zadrugah in še to v oddaljenih krajih je po mo- jem mnenju brezperspektiv- no in negospodarno. Ce gre za sodelovanje v samouprav- ljanju in soodločanju, je to možno in tudi sicer potreb- no uvesti in doseči v obsto- ječih organizacijah in tudi v tistih, ki bodo nujno morale slediti, da bi dosegli racio- nalno organizacijsko obliko, ki bo tudi ekonomsko naj- bolj primerna. Nesmotrno bi bilo podirati nekaj, kar še ni zaživelo in postaviti novo, za kar vemo, da ni boljše. VPRAŠANJE: Kmečka mla- dina odhaja iz vasi. Mnogi vidijo rešitev v zaposlovanju v tujini. Doma ostaja osta- rela delovna sila ter neobde- lana zemlja. Kakšne so mož- nosti za izboljšanje tega sta- nja? A. ŽAGAR: Mlade ljudi je možno zadržati na vasi, če se jim jasno pokaže in omogoči perspektiva. Perspektivno za mladega človeka — kmeta na vasi — je lažje delo kot nekoč, jasni proizvodni in tržni pogoji, možnost meha- nizacije kmečkega dela in u- vedba popolnega starostnega in zdravstvenega zavarova- nja. Vse drugo si bodo mla- di ljudje na vasi uredili sa- mi. VPRAŠANJE: AH so kakš- ni izgledi za mehanizacijo zasebnega kmetijstva. Kako je s krediti v ta namen? A. ŽAGAR: Mehaniziranje zasebnega kmetijstva je po- seben problem, ker imamo z.Lo razdrobljeno posest. Kme- tijo, ki sestoji iz velikega šte- bi bila rentabilna. Zato',, ramo s perspektivnim niziranjem zasebnega ^ tijstva z vso resnostjo^ mišljati o zdi-uževanju p? sti znotraj kmečkega g^ darstva — o komasaciji ^^ Ijišč. Komasacija pa je ^ dolgotrajen in za marsikč poseg življenjskega poj^ Krediti za mehanizacijo niso urejeni kot bi to žel v zadnjih treh letih pa sg marsikaj spremenilo. Mis^ da ni več daleč čas, ka našemu kmetu omogoča pod ugodnimi pogoji mel nizirarti kmetijstvo; raztt se, tistemu, ki ima tako i sest in proizvodnjo, da jo možno mehanizirati. VPRAŠANJE: V kmetij, občini, kot je ptujska, ne smelo š^ati kmetijsko n braževanje. To vpi-ašanjej lo zanemarjamo. Osemle! konča okoli polovica uče cev. Glede na to jih velit ostane doma na kmetija Staro geslo »za kmeta bo^ dober«, je ob uvajanju 'm dobnega kmetijstva preživel in nesprejemljivo. A. ŽAGAR: Izobraževanj kmetov je pomembna nali ga. Zato bo potrebno « preje pravilno izobliko\'i takšno izobraževanje. Najbi je potrebno začeti že v ose« letki, izoblikovati pa bo p trebno tudi primerno oblii poklicnega izobraževanj Menim, da je nujno potvd no poiklic kmet tudi izobra beno izoblikovati in zato fa mirati primeren način šoli nja. Samo nedokončana l snovna šola je za kmeta pi malo. Zato je družbi na p dročju kmečkega izobraževi nja naložena zahtevna nak ga, ta pa najbrž ne bo uia ničljiva v kratkem času. Z.1 Anton Žagar podpredsednik SO Ptuj lOR/lLSKA SKUPINA PR0SVETNE6A DRUŠTVA »JANEZ »TRSTENJAK« S HUMA JE GOSTO- VALA V PODGORCIH Poročali smo že, da je igr^ ska skupina prosvetnega dnj štva »Janez Trstenjak« i Huma pri Ormožu naštudiU la v letošnji zimski sezrt Finžgarjevo igro »Razvali® življenja«. Poleg dveh stav, ki so ju imeli v šoli' Humu, so v nedeljo gosto^ tudi v Podgorcih. Nabito P® na dvorana in topel gostoljubnih Podgorčanov ! bilo za igralce najlepše P" znanje za trud, ki so ga žili v to igro. Z igro »Razvalina živi? nja« nameravajo gostova tudi v nekaterih drugih ^ jih ormoške občine. Člani prosvetnega društ* na Hum.u bodo priredili j soboto že tradicionalni seli večer« s humorističfij' programom, z zabavo s p' som in zvrhano mero doD, volje. J- ^j^jK — ČETRTEK, 27. MARCA 1969 STRAN 3 Hitiogočiti republikam, da same rešujejo probleme ^ j^di Šarman, direktor Zavoda jpcialno zavarovanje iz Ptuja, ^diciira za zveznega poslanca socialno zdravstveni zbor. Lili smo ga za odgovor, kake jpcre ga Čakajo pri reševanju ^Jih problemov, ki jih ni v socialnem zavarovanju ^ zdravstvu. ,2avedam se bodočih nalog jj odgovornosti do volivcev, ki jj bodo male glede na število ijj^in, ki jih bom predstavljal , socialno zdravstvenem zboru, gj^e na širše območje bo po- lena še močnejša povezava z ^lilci, brez katere ne bo mogo- h dosledno izvajati nalog. Ra- •jnam na pomoč občinskih jonferenc SZDL, ki naj koordi- jirajo delo predvsem pri sesta- jflju z volilci. Želim, da me fjlilci kličejo ob pravem času a pravi kraj. Smatram, da je naloga zvezne iapšČine sprejemati le temelj- it zakone In predpise, manj pa bnkretne, posebno glede zdra- istva in socialnega varstva. Več i!a b-odo Imeli v bodoče repu- iliškl poslanci. Njihove naloge iwio zelo odgovorne. Od repu- lliških poslancev bodo lahko , pčakovall In zahtevali koa- betnih rešitev določenih pro- ifemov. J Menim, da bo treba v bodo- , i bolj konkretno pristopiti k I ifevanju socialnih problemov I I otroškega varstva. Pri tem J le mislim, da na področju j Iravstva nI več problemov. V . fcavstvenih zavodih bo treba j »ditl predvsem samoupravlja- le, s tem v zvezi pa tudi vpra- »nje osebne in kolektivne od- lovornostl zdravstvene službe J zdravstvenih delavcev do abčanov. Na področju socialnega zava- rovanja je odprto še vprašanje Snovnega zdravstvenega vars- ki naj v bodoče pomeni vsesplošno zavarovanje. Pred- vsem mislim na nujno ureditev osnovne zdravstvene zaščite 'mečkega prebivalstva. Nereše- no je vprašanje vsklajevanja po- kojnin In obveznega pokojnin- '»f^a zavarovanja kmečkega •••ebivalstva. Ponovno pa poudarjam, da je haloga zvezne skupščine, da za omenjena vprašanja sprejme le temeljne predpise In s tem omo- goči posameznim republikam, da rešijo probleme dokončno posamezne republike z republi- škimi predpisi in samoupravni- mi akti za to določenh služb.« ZR Adi Šarman, direktor Zavoda za socialno zavarovanje, kandi- dira za zveznega poslanca v socialno-zdravstveni zbor. desetletnica tp ^RiA IZ ORMOŽA Trgovsko podjetje Zarja ^ Ormoža bo letos junija Proslavilo 10-letnico svojih prizadevanj za razširitev l^ovske mreže v ormoški in v zadnjem času na območju sosedne re- JJiolike Hrvatske. V ta na- so že izvolili poseben J'"lPrav]jalni odbor, ki bo ^ičel v kratkem s prvimi JSanizacijskimi priprava- Pripravljajo se na skro- ^fio, vendar svečano pro- ki bo potekala v zna- ^•iju do sedaj do.seženih ^Pehov in novih načrtov j razširitev trgovske de- '^^nosti. J, S. Predsechilk SO Ormož Franc Novak: O nekaterih značilnostih delovanja (JNaaaijevanje) Nemali so bili napori ce- lotJiega občinskega mehaniz- ma, ki se je v takih pogojih često srečaval s konflikti, ki jih je povzročalo tako sta- nje. Nezavidljiv je bil polo- žaj skupščine, prav tako pa tudi celotne občinske poslan- ske delegacije v republiški skupščini ob izvajanju te najvišje samoupravne funk- cije v občini. Upoštevajoč to dejansko stanje in realne pogoje, ka- kršni so bili v zadnjem ob- dobju v okviru pristojnosti, ki izhajajo iz ustave in za- konov, je občinska skupšči- na sprejela srednjeročni pro- gram razvoja občine v letih 1966—1970. Z osnovnimi ele- menti tega programa se v okviru pristojnosti občine za- gotavljajo pogoji za odstra- njevanje težav pri našem na- daljnjem vsestranskem in skladnejšem razvoju. Pri tem so bila upoštevana gi- banja, ki so jih do leta 1970 predvidevale posamezne de- lovne organizacije iz eko- nomske baze, to pa predvsem zaradi usklajevanja posa- meznih interesov s skupnimi interesi. Dinamika doseda- njih gibanj je pogojevala možnost nadaljnjega razvoja predvsem v porastu proiz- vodnje in življenjskega stan- darda ter nadaljnji razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov. Osnovni smotri so bili usmerjeni predvsem v razvoj dejavnosti družbene- ga standarda v reševanju problemov stanovanjske iz- gradnje, .šolstva, zdravstva, kulture, socialnega varstva V gospodarstvu pa so bili ti smotri posvečeni predvsem, kmetijstvu, industriji, grad- beništvu, trgovini, gostinstvu in drugim dejavnostim. Eden najbolj kritičnih pro- blemov se je odražal v gi- banju zaposlenosti in v po- litiki zaposlovanja. Težke proizvodne možnosti, ki so nastale ob novem načinu go- spodarjenja, so bistveno spremenile pogoje in možno- sti za zaposlovanje. Število zaposlenih v družl^nem sek- torju gospodarstva vse od leta 1965 rapidno pada Skupno število zaposlenih se je od leta 1965 zmanjšalo za 12 odstotkov. Vse panoge go- spodarstva razen industrije so zmanjševale število zapo- slenih. V negospodarstvu pa so povečale število zaposle- nih le prosveta in kultura ter zdravstvo, vse druge pa- noge pa so prav tako obč^ut- no zniževale število zaposle- nih. Tako je območje ormo- ške občine tudi kar se zapo- slenosti in zaposlovanja ti- če, zdrknilo na zadnje mesto po zaposlenih prebivalcih v občinah SRS ter na prvo mesto po odstotku nezapo- slenih prebivalcev. Analiza možnosti zaposlovanja delov- ne sile v severovzhodni Slo- veniji, ki jo je izdelal Eko- nomski center v Mariboru in jo je kritično obdelala tu- di naša občinska skupščina, pa razen možnosti v pospe- šenih migracijskih tokovih, intenziviranja terciarnih de- javnikov in oživljaja vlaganj v infrastrukturo, nista na- šla nekih večjih možnosti za večje zaposlovanje na tem območju. Nujna moderniza- cija kmetijstva pa bo spro- ščala novo maso sedaj la- tentno zaposlene delovne si- le. (Nadaljevanje prihodnjič) OPM ORMOŽ SE ZA- HVALJUJE VSEM, KI SO PRISPEVALI ZA OB- DARITEV ŽENA 08 NJI- HOVEM PRAZNIKU Čeprav malo pozno in ča- sovno odmaknjeno od pra- znovanja dneva žena, vam tokrat poročamo, da je Dru- štvo prijateljev mladine Or- mož pripravilo za 8. marec v ormoški kino dvorani zelo uspelo in prisrčno proslavo dneva žena, ki je obsegala kulturni in zabavni del pro- grama. Ormoške delovne in- dru- žbenopolitične organizacije, katerim so se pridružili tudi zasebni obrtniki, so prispeva- li za obdaritev žena lepa praktična darila. Obdaritev je bila izvedena na zelo po- srečen način in polna najraz- ličnejših presenečenj. Društvo prijateljev mladi- ne Ormož se javno zahvalju- je vsem, ki so prispevali da- rila in izkazali s tem skrom- no in zasluženo pozornost ormoškim ženam ob njiho- vem prazniku. Cisti izkupiček te prosla- ve so namenili socialno šib- kim otrokom za počitniško letovanje na morju. J. S. Odmevi na iX. kongres med komu- nisti Kandidat za zveznega po- slanca v družbenopolitični zbor Alojz Kores je bil tudi delegat na IX. kongresu Zve- ze komunistov Jugoslavije. Zanimalo nas je, kakšni so njegovi vtisi in kaj bodo morali komunisti narediti, da bi se resolucija tega kon- gresa tudi čim hitreje uve- ljavile v vsakdanjem življe- nju. — Kakšni so, tov. Kores, vaši vtisi z IX. kongresa? Prvič sem sodeloval na zveznem kongresu ZK. Mo- ram reči, da so moji vtisi iz- redni. Predvsem me je na- vdušila izredna delavnost kongresa in pa žeija večine k čim hitrejšemu napredku tako ekonomskemu kot druž- benemu v naši državi. Seve- da so bili tudi zastopniki takšnih idej, ki niso popolno- ma v skladu z našimi hote- nji, vendar smo vse take pri- mere zatrli v kali. — Sodelovali ste v družbe- no-ekonomski komisiji, ki je bila za vas najzanimivejša? Takih tem je bilo več. Ven- dar bi odvojil od ostalih de- bato in tisti del resolucije, ki govori o razvitih in neraz- vitih področjih naše domo- vine. Prikazana je bila skrb za hitrejšo rešitev nerazvi- tih oziroma manj razvitih področij. Seveda pa smo si bili vsi edini, da bi se naj sredstva v te namene trosi- la racionalneje in da bi bila bolj ekonomsko pogojena. Razen tega je pomemben sklep, da se bo v bodoče tu- di lahko izvedelo, kako so bila ta sredstva za ekonom- ski dvig manj razvitih pod- ročij potrošena, kar do sedaj ni bila praksa. — Kakšna bo sedaj prva naloga bi.'3triških komunistov po IX. koni^resu Zveze ko- munistov Jugoslavije? Osnovna naloga bo čim temeljiteje seznaniti komu- niste in občane s hotenji re- solucije in sprejetih sklepov. To pa bomo dosegli tako, da bodo vse osnovne organiza- cije Zveze komunistov v ob- čini seznanjene z materiali kongresa, predvsem pa z re- feratom predsednika Tita. Druga naloga pa bo ta, da bodo komunisti in vsi drugi tudi v vsakdanjem delu in življenju znali v praksi nove sklepe tudi uresničevati. Kajti za nadaljnji napredek naše domovine in za uresni- čevanje teženj gospodarske in družbene reforme je se- daj po devetem kongresu to najvažnejše. -b Alojz Kores Obrat »Jeruzalem«, Ormož Obnova zasebnih vinogradov in sadovnjakov Po razpravi in sklepu, ki ga je sprejel upravni odbor obrata »Jeruzalem« Ormož bodo v letošnjem letu pri- stopili k izdelavi elaborata za obnovo vinogradov v za- sebni lasti. Obnova bo etap- na in bo trajala več let. Ta ukrep je nujen in je sklep o obnovi zasebnih vinogra- dov praktično že precej po- zen. Ce pogledamo stanje vino- gradništva (zasebnega) v or- moški občini, vidimo, da je nad 50 odstotkov vinograd- niških površin, ki so v glav- nem neurejene in prepotreb- ne obnove. Pri sedanjih ce- nah moštu na teh površinah ni mogoče zagotoviti in go- voriti o rentabilni proizvod- nji. Posamezne lege. na katerih so zasajeni vinogradi, bo treba urediti tako, da bodo imeli ustrezen izgled ter v prvi vrsti možnost za stroj- no obdelavo. V podjetju Slovenija vino, obrat »Jeruzalem« Ormož razmišljajo tudi o obnovi sadjarskih kompleksov in nasadov, ki so več ali manj brez pretiravanja v kritič- nem stanju, v popolnoma ekstenzivni proizvodnji in 2 nemogočim ekonomskim iz- računom, ki je ob izredno nizkih cenah sadju tem bolj kritičen Na obratu »Jeruzalem« Ormož lahko opazimo plo- dove dela bivšega samostoj- nega podjetja, ki je uspelo obnoviti izredno velike kom- plekse vinogradov in tudi nekaj sadjarskih plantaž in če je sedaj beseda o obnovi v zasebnem sektorju, je ta misel toliko bolj spodbudna in vredna pohvale. J. S. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 27. MARCA 1 Poslanski kandidati iz ormoške občine: Prosvetno kulturni zbor zvezne skupščine; Vlado Ožboll Priprave na bližnje volitve v predstavniška telesa se bli- žajo h koncu. Zabeležili smo nova imena za poslanske kandidate, ki nas bodo pred- stavljali v predstavniških te- lesih in njihovih organih, kandidate, ki bodo v našem imenu in za nas kreirali ter realizirali politiko našega nadaljnjega razvoja na vseh področjih gospodarske ter družbeno politične dejavno- sti. Kot ste opazili, vam pri- čenjamo v današnji številki predstavljati poslanske kan- didate iz volilnih enot in ob- močij, ki jih »pokriva« naš list. Izmed poslancev, ki izha- jajo iz območja ormoške občine, bomo danes kot prve- ga predstavili Vlada OŽ- BOLTA, po.slanske^a kandi- data za prosvetno kulturni zbor zvezne skupšrine. Rodil se je 14. septembra 1927, po poklicu učitelj — ravnatelj osnovne šale pri Veliki Nedelji ter že šesto leto v funkciji predsednika občinske konference SZDL Ormož. Na zadnjih skupščin- skih volitvah je bil izvoljen za poslanca prosvetno kul- turnega zbora skupščine SRS. V NOB je stopil leta 1943 in postal v tem času tudi član SKOJA in KPJ. Med NOB je bil vršilec najrazlič- nejših dolžnosti in aktivno vključen v napredno giba- nje, ki je vodilo k enotnemu cilju: osvoboditvi in novi izgradnji naše domovine. V ormoški občini živi in dela že šestnajst let. Dolgo časa je bil učitelj na nižji gimnaziji in osnovni šoli pri Tomažu, ravnatelj osnov- ne šole pri Miklavžu in sedaj ravnatelj pri Veliki Nedelji. Ves čas opravljanja svojega rednega kulturno prosvetne- ga poslanstva je vršil razne družbeno politične funkcije v ZKPO, ZK in SZDL. Ob tem je dodobra spoznal de- lo, probleme in s skupnimi napori vseh družbeno poli- tičnih dejavnikov v ormo- ški občini iskal zanje tudi najustreznejše rešitve. Za svoje dosedanjo druž- beno politično aktivnost in sodelovanje v NOB je bil od- likovan z redom za hrabrost, redom zasluge za narod in redom dela. Da bi Vlada OZBOLTA bli- žje predstavili tudi volivcem v sosednjih občinah, smo vam tokrat posredovali le njegov življenjepis. Razgo- vor z njim bomo objavili v eni izmed naših prihodnjih številk, sočasno pa vam bo- mo predstavili tudi vse dru- ge poslanske kandidate iz or- moške občine. J. S. Vlado Ožbolt Z zbara volivcev no Zg. Polskavi Pretekli četrtek so imeli v Zg. Polskavi zbor volivcev združen s predavanjem pro- fesorja Koropca o zgodovini Polskave. To je bilo že dru- go predavanje profesorja in je zajelo obdobje od leta 1500 do prve svetovne vojne. Na občnem zboru je poda- la svoje letno poročilo kra- jevna skupnost in izvoljen je bil nov odbor. -b BISTRIŠKI MILIJONAR- JI 2e konec januarja je po- tekel rok prijav tistih, ki so v letu 1968 zaslužili več kot dva milijona starih dinarjev. Da bi izvedeli, koliko ima bi- striška občina svojih »mili- jonarjev« smo se ustavili na upravi za dohodke. 21aenkrat, čeprav še niso prišle vse prijave, jih imamo 134, kar pomeni tri več kot leto prej. Verjetno pa je šte- vilo večje, ker je republiški zakon nekoliko milejši, kot je bil predhodnja leta. Zanimivo je še to, da ima tudi letos ista oseba v bistri- ški občini najvišji osebni do- hodek kot v preteklem letu Znaša pa obakrat čez 60.000 starih dinarjev. -b Zakaj izkupiček od kazni za prekrške v re- publiški in ne v občinski proračun? V Ptuju premalo sodnikov za prekr- ške Tudi v lanskem letu je število prekrškov naraslo. Sodniki za prekrške pričaku- jejo, da bo število prekrškov naraslo tudi letos. Da bi po- slovanje spravili na tekoče, bi morali namestiti vsaj še enega sodnika za prekrške; doslej delajo na tem področ- ju trije sodniki. S tem bi se izboljšal učinek izrečenih kazni. Kazen, ki jo dobi sto- rilec šele po preteku pol le- ta ali pa še več po storjenem prekršku, prav gotovo nima pravega učinka. V Ptuju bi morali lani rešiti 7.171 za- dev. Nad 2.100 je ostalo nere- šenih zadev iz 1967. leta Za- radi omenjenega stanja so re- šili le 5.325 zadev in še od tega 668 zadev za Ormož. Med drugim je bilo pravno- močno izrečenih 339 varstve- nih ukrepov odvzema vozni- škega dovoljenja poklicnim voznikom motorih vozil, traktoristom, šoferjem ama- terjem in motoristom, za- radi vožnje ali poskusa vožnje z motornim vozilom pod vplivom alkohola; od tega za čas od enega do treh mesecev 324 vozni- kom, treh do šestih mesecev 15 voznikom. Zaradi drugih kršitev prometnih predpisov je bilo izrečenih 26 varstve- nih ukrepov odvzema vozni- ških dovoljenj za čas do treh mesecev. Izrečenih je bilo 78 var- stvenih ukrepov odvzema predmetov, ki so bili upora- bljeni ali pridobljeni s pre- krški. Predmete so odvzeli predvsem raznim krošnjar- jem, ki prodajajo slike, perje, preproge, oblačila . . . Od- vzetih je bilo tudi nekaj no- Naročajte TEDNIK žev in boksarjev ter raznega starega, večina neuporabnega orožja (puške, pištole, nabi- jači . . .), ki so jih imeli sto- rilci brez orožnega lista. Od- vzeli so tudi nekaj denarja, ki je bil pridobljen s prekr- škom. Prekrški pri mladoletnikih so nekoliko narasli, pred- vsem v kršenju prometnih predpisov, manj pa prekr- ški zoper javni red in mir. Kaznovali so 171 mladoletni- kov. Pri prometnih prekr- ških so storili največ prekr- škov pri vožnji z mopedom brez vozniškega dovoljenja, pri prekrških zoper javni red in mir, za manjše pretepe, nespodobno vedenje in mote- nje nočnega miru in počitka. Izrečene kazni nanje vzgoj- neje vplivajo kot na polno- letnike. Sodniki za prekrške so iz- rekli največ kazni od 100 do 500 dinarjev in sicer 1.528, od 10 do 50 dinarjev 1.362 in od 1000 do 5000 dinarjev šestnaj- stim kršiteljem. Največ za- pornih kazni je bilo izrečenih od 15 do 30 dni (41) , od 7 do 15 dni (37), nad 30 dni pa (1). Z zaporno kaznijo je bilo kaznovanih 84 storilcev. V lanskem letu je bilo vplačanih nad 35,5 milijo- nov starih dinarjev denarne kazni. Celotni znesek so od- vedli v proračun SRS. Šte- vilka je presenetljivo velika. Še bolj pa preseneča dejstvo, da denar pobere republika, sodnike pa mora plačevati občina. 35 milijonov starih dinarjev tudi za ptujski ob- činski proračun ni mačji ka- šelj. ZR Lepsiobeii glede zaposlova- nja Letos se je iz bistriške ob. čine zaposlilo že okoli 100 ob. čanov. Delo išče predvsem mladina in žene. Kdaj izbolj. šanje življenjskih pogojev n nezaposlene. Za letošnje leto je predvi, deno, da se bo v bistriški ob. čini povečalo število zaposle. nih za okoli dva odstotka. Dosedanji podatki za letos, nje leto pa kažejo nekoliko hitrejšo rast ob upoštevanju tistih, ki so se letos iz bistri- ške občine zaposlili v tujini Na novo pa so zaposlile nekaj novih moči tudi bistri, ške delovne organizacije. Tako je Impol sprejel devet, 2TP Poljčane-Pragersko de- set in LIP Poljčane deset no- vih delavcev. Vendar so vsi, razen tistih, ki jih je sprejel Impol, sprejeti v začasno de- lovno razmerje. Prav tako bo sedaj na pomlad sprejemal sezonsko delovno silo Kme- tijski kombinat KZ Slov. Bi- strica in pa Opekarna Pra- gersko. Toda problem nezaposleno- sti ostaja še vedno odprt Predvsem je tu mladina in so žene, ki čakajo v bistriški ob- čini na zaposlitev. Vedno bolj pereče pa posta- ja vprašanje nadomestila za osebni dohodek za nezaposle- ne. Pogoji, po katerih lahko nekdo dobi ta nadomestek, so izredno težki. Tako v bistri- ški občini, ki ima čez pet ti- soč zaposlenih dobiva nado- mestilo nekaj čez dvajset ne- zaposlenih. Pravico do nadomestila imajo namreč tisti, katerih mesečni dohodek na družin- skega člana ne presega 250 dinarjev. Razen tega morajo biti te osebe neprekinjeno zaposlene eno leto ali osem- najst mesecev v zadnjih dveh letih. Oseba, ki prejema na- domestilo, ne sme biti odpu- ščena po lastni krivdi. Ze bežen pogled na te za- htevne pogoje človeku pove, da jih izpolnjujejo le redki- Zato se ne smemo čuditi ma- lemu številu oseb, ki preje- majo denarno podporo. Ra; zen tega so ti predpisi stari že štiri leta. Kriteriji pa f izdelani po tedanjih cenah in življenjskih pogojih. Ce upo- števamo dvig cen, vidimo, da so podpiranci precej na slab- šem kot pred štirimi leti. Za- to bi bilo prav, da bi te nor- mative prilagodili današnjini življenjskim prilikam. Pred- vsem pa bi bilo potrebno raz- širiti število podpirancev- Tukaj pa bi zavod za zapO' slovanje ne smel ostati sam- ampak bi mu moral pomaga' ti sindikat predvsem v zah' tevah po znosnejših odnosi^^ oziroma pomoči za nczaposi«?' ne. — ČETRTEK. 27. M.\RC \ 1969 STRAN 5 .PODEŽELJE IN KMETIJSTVO i& STRANSKEM TIRU...« y republiški zbor rcpubli- Lj skupščino kandidira za Llanca tudi Janez Zampa Lcvanjc. Trenutno je od- občinske skupščine .!e med odborniki, ki ? najbolj aktivni. Ne mine ,sa skupščine, da ne bi raz- ivljal o tem in onem, pi'ed- jjal, kritiziral, pri tem pa iP ncscbicno {XJtegoval za •e-i-cv ix.u-eč'ih problemov , občini in izven nje. Kot [jiet se je največ zavzema 13 rešitev kmetijskih proble- mov in stanja na podeželju, f;dv.sem v Slovenskih gori- jh in Halozah. Delno rešitev za omenjene jaje vidi v ugodnem kre- [iiranju obnove vinograd- llslva in sadjarstva. Zavze- ase za davčne olajšave. Po jegovem mnenju so kmet- E preveč izčrpani. Strokov- 3 pomoč, krediti za gnojila, t^iena in ostali reprodukcij- ki n:iaterial so premalo. Za teusmeritev kmetijstva na ssi so potrebne davčne o- ijšave. Se težje je, če se met preusmeri v živinorej- ks proizvodnjo. Za plemen- io živino, obnovo hlevov, zadnjo silosov... potrebuje iveč denarja. Davčne olaj- ive bi bile zelo spodbudne i vse kmetovalce. Zavzema se za nadaljnjo iTOsabljanje Pesniške doli- Večkrat prikaže stanje na dežel ju, za katerega je nemalo zanimanja. Meni, J smo v gradnji gospodar- va preveč enostranski in a smo kmetijstvo in pode- elje postavili na stranski Trg s kmetijskimi pri- ielki in živino zalagamo iz tvoza. Pri tem si trgovska Pt^ijetja ustvarjajo ogromne iobičke, na drugi strani pa »viramo in slabimo doma- ro kmetijsko proizvodnjo. Prevelik je razpon, med me- stom in vasjo, med zaposle- Eimi v industriji in onimi v ^[tetijstvu. Kmetje delajo; ^jer se dela, ustvarijo tudi ^edstva. Kam odhajajo ta i'^stva? Knmet nima denarja za ^liravila in bolnišnico. Veli- jih vtakne recept v žep ^ gre mimo lekarne, ker ne ['^ore predragih zdravil. Bo- lezen se stopnjuje, končno ^ edini izhod bolnišnica. ^Iniški stroški so veliki in "%ovi rastejo. J' Zampa, zahteva enake .^oOje za šolanje tudi kmeč- otrok iz oddaljenih kra- jev. Meni, da otroci niso kri- ^ da jih komaj polovica ^"^fča osemletko. Kmečki o- niso tako zabiti, da ne ' zmogli osnovne šole. Kri- ' so pogoji, v katerih se j.^Sajojo. Znano je, da so bi- I' najboljši študenti na fa- podeželski sinovi, ^^f^esto, da mladina odhaja "lozomstvo, jo je treba za- ^^ii^ doma. Vprašanje je, J'..bo po nekaj letih dela v . naš človek še priznal, •'f' sin slovenske matere, '^^tni, da bodo morali ta in podobna vprašanja po slanci rešiti. Med drugimi na- logami bo tudi treba razviti in razširiti predelavo kmetdj- skih pridelkov in živine. Gle- de na to je treba graditi klavnico v ptujskem področ- ju. Preučilti bi bilo potreb- no gradnjo tovarne za pre- delavo krompirja, ki ga na ptujskem področju lahko veliko pridelajo. Sporazume- ta se naj KK Ptuj in »Meso- kombinat« Perutnina ... Poslanci se bodo morali zavzemati za enakomerno prelivanje sredstev. Sloven- ski poslanci se naj zavzema- jo za manjši odliv sredstev iz naše v druge republike. ZR Janez Žanipa, kandidat za republiškega poslanca, se za- vzema predvsem za reševa- nje problemov kmetijstva in podeželja sploh. Letos v ptujski občini že 12 zlatih porok Kot ste lahko zasledili tu- di v našem listu je bilo le- tos v ptujski občini — lahko bi rekli rekorno število zla- tih porok. Do dneva našega poročanja so sklenili zlato zakonsko zvezo naslednji ju- bilanti: Ana in Martin JAN- ŽEKOVIC iz Bukovec, Mari- ja in Janez PEŠEC iz Bukovec, Marija in Filip VRTIC iz Bukovec, Mari- ja in Simon PAVEO iz Go- rišnice, Antonija in Alojz SEMNICKI iz Zg. Velovlaka. Jožefa in Janez BEZJAK iz Hajdoš, Terezija in Alojž ŠTEBIH iz Juršinc, Marija in Alojz MAJERIC iz Ga- bernika, Ivana in Jože VE- DERNJAK iz Sp. Velovla- ka. FJlizabeta in Jože BEZ- JAK iz Prešernove ulice v Ptuju. Terezija in Franc FUKS iz Nove vasi pri Ptu- ju ter Marija in Anton ŠTRAFELA iz Borovec. Nekatere izmed navedenih zlatoporočencev smo v na- šem listu že predstavili, dru- ge pa vam bomo poizkušali še v naših naslednjih števil- kah. Menimo, da zaslužijo taki življenjski jubileji u- strezno pozornost in je zato prav, da je skupščina občine Ptuj nagradila vsakega iz- med zlatoporočenih parov z darilom v vrednosti 50.000 S din. Večino navedenih zlatih porok sta sklenila predsed- nik skupščine občine Ptuj Franjo REBERNAK in pod- predsednik Tone ŽAGAR. Dvanajst zlatih porok v letošnjem letu kaže, da je bilo leto 1919, t. j. po kon- čani I. svetovni vojni, izred- no trdno in kleno prav tako kot zakonska si'eča naših ju- bilantov, ki so po številnih zakonskih valovih tiho in neslišno zapluli v pristan zlatega jubileja. J. S. PRIJELI SO VLOMILCA V sredo, 19. marca sta bila v Ptuju dva poskusa vloma: prvi ji bil pri M, Kravosu v C. M drevoredu 4., drugi pa v Minoritskem samostanu v pisarniških prostorih. Na po- staji milice so ugotovili, da je po.skusil vlomiti na ome- njenih mestih Ivan Pučko iz Zagrebške ceste, ki je pobeg- nil iz vzgajališča v Smled- niku. Na postaji milice so ga spoznali ti.sti, ki so ga preg- nali pri poskusu vloma. Zahteva kooperantov iz ormoške občine: »ŽELIMO ORGANIZACIJO, KI BO UPO ŠTEVALA NAŠE INTERESE«« Ce pogledamo nekoliko na- zaj, vidimo, da je bilo naše zadružništvo v zadnjih letih žrtev številnih pretresov, or- ganizacijskih in funkcional- nih sprememb ter integracij, ki pa nam žal še vedno niso rodile željenih ter pričako- vanih uspehov. Ne bom se spuščal v upravičenost in neupravičenost mnogih, več- krat žal administrativnih po- segov, katerih posledice so večkrat negativnega kot po- zitivnega značaja, poskušal pa bom prisluhniti željam in zahtevam, ki so jih na svo- jih zborih kooperantov iz- rekli kooperanti iz ormoške občine. Tako so kmetje na svojem zboru v Loperšicah med dru- gim ostro kritizirali integra- cijo bivših zadrug, ki je bi- la opravljena brez predhod- ne odobritve in soglasja kme- tov. Kooperanti so na zboru enoglasno predlagali ustano- vitev zadruge ali pa urediti upravljanje v obratu za ko- operacijo tako, da bodo ime- li tudi kmetje več pravic pri ustvarjanju in delitvi do- hodka. Poudarili so, da pri urejenih razmerah ne bi več prišlo do prodaje žiyine in drugih kmetijskih pridelkov mimo obrata za kooperacijo, kot se je to dogajalo do se- daj. Eden izmed kooperan- tov je dejal: »Nočemo več izkoriščanja, hočemo zadru- go in vsa sredstva, ki so nam bila odvzeta.« Na zboru kooperantov pri Tomažu so kmetje razprav- ljali o garantiranih cenah, ki bi jih morali zagotoviti pri prodaji kmetijskih pridel- kov. Kmet namreč mora po- stati blagovni proizvajalec tržnih viškov, saj so v na- sprotnem primeru vsa priza- devanja le korak nazaj, ki vodi k še večji zaostalosti že tako revne "agrarne občine. Zahtevali so tudi organizjran odkup mleka in s tem usta- novitev zbiralnice v Pršetin- cih. Beseda je stekla tudi o bližnjem vključevanju v tek- movanje za visoke pridelke v kmetijstvu, konkretno v pridelovanju koruze. Bili so enotnega mnenja, da v tek- movanje ne bi kazalo vklju- čevati manjših površin od pol hektarja. Približno enake zahteve so psotaviii tudi kooperanti na vseh drugih zborih v or- moški občini. Iz teh zahtev se ne zrcalijo nobene težnje, ki ne bi bile v skladu z na- čeli naše agrarne politike, temveč^ le želja prebroditi obstoječe težave in ustvariti take pogoje, v katerih si bo lahko zasebni proizvajalec ustvaril poprečen življenjski standard in v celoti kril dru- žbene obveznosti. O nekaterih predlogih sve- ta kooperantov za organiza- cijo ekonomske enote »Ko- operacijami je pred nedav- nim razpravljal tudi uprav- ni odbor obrata »Jeruzalem« Ormož ter jih zavrnil. Svet kooperantov je v svojem predlogu za organizacijo EE »Kooperacija« predlagal: sa- mostojno enoto z ločenim obračunom in svojimi orga- ni upravljanja, lastna in lo- čena osnovna in obratna sredstva ter tako vsebino dela, ki bi bila podrejena in- teresom kooperantov. Upravni odbor obrata je predložil svoj koncept in or- ganizacijsko shemo nove enote z nazivom ekonomska enota »Kooperacija«. O or- ganizacijskem in funkcional- nem obeležju te enote bomo poročali v eni izmed naših prihodnjih številk. Dosedanji vodja obrata za kooperacijo pri obratu Jeru- zalem Ormrž inž. Martin HABJANIC nam je dejal, da bo treba v pogledu proiz- vodnega sodelovanja napra- viti korenito preobrazbo. J. S. Ali res boljši časi za bistriško olfar- no? Zadnji dve leti pomenita za bistriško oljarsko indu- strijo nov preporod. Tako so samo v letu 1968 dvignili ce- lotni dohodek po plačani re- alizaciji za petnajst in pol odstotka. Da pa kljub temu ni vse tako rožnato, nam je povedal direktor Franc Ko- vačič: — Kako vam je uspelo v zadnjih letih po prejšnji sta- gnaciji povečati proizvodnjo? Neurejene cene surovinam ter neurejene razmere na tr- žišču so bili glavni vzroki, da je naša proizvodnja v prete- klih letih padala. Toda v zad- njih dveh letih so se razme- re le nekoliko uredile, da je naša proizvodnja sed.^j iz le- ta v leto večja. Mnogo nam pomeni nova avtomatska pol- nilnica. Tako smo za letošnje leto predvideli, da bomo v njej napolnili vsaj dva mili- jona polnilnih enot. Toda proizvodnja v prvih dveh mesecih kaže, da bomo to šte- vilko še presegli. V januarju in februarju smo napolnili 335 tisoč ste- klenic z oljem, kar je precej nad planom. Pri tem ne sme- mo pozabiti, da ta dva mese- ca nista po potrošnji najbolj idealna za proizvodnjo oziro- ma prodajo olja. — Razen jedilnega olja proizvajale tudi tehnično olje. Kakšno je razmerje med njima glede na proizvodnjo? Pred leti je bila proizodnja tehničnih olj mnogo večja kot danes. Tako predstavlja proizvodnja tehničnih olj sa- mo deset odstotkov. Glavni krivec tako mali proizvodnji pa so še vedno neurejene razmere na tržišču. — Kakšen je potem dobi- ček, če tako lahko rčemo, pri povečani proizvodnji? Ravno ta ni tak, kot si ga želimo. Poglejte, na eni stra- ni se iz leta v leto večajo ce- ne surovinam, na drugi stra- ni pa imamo plafonirane ce- ne našim proizvodom. Rezul- tat takšnega razmerja pa so osebni dohodki, ki so med najnižjimi v občini. Povpreč- ni mesečni zaslužek v našem podjetju je 690 dinarjev. Med nami pa ni niti enega, ki bi presegel celoletni osebni dohodek čez dva milijona starih dinarjev. Upamo, da nam bo letos uspelo nekoliko povišati osebne dohodke, predvsem če bodo proizvodni rezultati še naprej tako dobri, kot so se- daj ob začetku leta. -b Ukraden Izkupiček pivnice V pivnici »Zlatorog« v Ptuju so ostali brez nedelj- skega izkupička (16. marca t. L). Prijavili so zadevo ptuj- ski postaji milice. Osumili so Franca Cimermana, atanujo- čega v Murkovi ulici 4 v Ptuju. Omenjeni je bil tega ,dne kot natakar zaposlen v pivnici. Naslednje dni ga ni bilo na delo. Organi milice so ga našli v mestu. Pri sebi je imel 830 dinarjev. Odtu- jen nedeljski zaslužek v piv- nici je bil 1.398 dinarjev. Za razliko bo F. Cimerman od- govarjal pred sodiščem. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 27. MARCA 1 Tovarn^i »»Jože Kerenčič« v Ormožu »Samorastnik«, ki se lepo rcsivi|n v razgovoru z Milanom RITONJEM, direktorjem to- varne »JoŽB Kerenčič«, smo izvedeli o nekaterih novih uspehih, ki jih je v zadnjem času dosegel ta delovni ko- lektiv, kot tudi o nekaterih novih nalogah in načrtih, ki jih bodo poizkušali realizira- ti v bližnji prihodnosti. Kot smo že poročali, so do- segli v zadnjem času lep in skokovit napredek pri proiz- vodnji plastičnih izdelkov ali konkretneje rečeno, pri pro- izvodnji plastenk, ki so na tržišču vedno bolj isKani pro- izvod. Pritisk kupcev za pla- stenke je vedno večji, tako da v trenutni opremljenosti z ustreznimi stroji le s teža- vo zadovoljujejo potrebe. Prav ta ugodna ocena trži- šča in iskanje njihovih plas- tenk ter splošna želja stori- ti korak naprej jih je spod- budila k izdelavi dolgoročne- ga elaborata, v katerem bodo dodobra preštudirane vse funkcije, delovni procesi, kadrovska zasedba, nabava surovin ter notranje in zu- nanje tržišče. Hrbtenična dejavnost je še vedno proizvodno sodelova- nje z avtomobilsko industri- jo, ki se ji zelo naglo pribli- žuje proizvodnja pihane em- balaže. Podjetje je že naba- vilo ustrezne avtomatske stroje, ki jim bodo zagotovili podvojeno kapaciteto proiz- vodnje. Delovni program in obseg proizvodnje, ki so ga nameravali doseči v nekaj letih, se bo že letos zelo pri- bližal številki sedem milijo- nov plastenk. Stroje so ku- pili v Zahodni Nemčiji, ka- mor bodo poslali na strokov- no usposabljanje najodgo- vornejšo delovno osebje iz proizvodnje, ki bo tako kos vsem proizvodnim težavam in trdna garancija za uspeh proizvodnje. Direktor Milan RITONJA je v razgovoru med drugim poudaril, da je razvoj njiho- vega podjetja vse od ustano- vitve dalje vse drugo prej kot rožnat. Spremljale so jih številne težave, ki so jih ne- kajkrat postavile tudi pred dejstvo — biti ali ne biti. Seveda pa s tem zapisom ne poudarjamo, da proizvod- nih težav še ni konec in da gre vse »po maslu«. Paudar- jamo le to, da se ta ormoški »samorastnik« ob prizadeva- njih celotnega kolektiva in razumevanju občinske skup- ščine lepo razvija. J. S. USPEŠNA PREMIERA KOMEDIJE »DESETI BRAT« NA ZGORNJI POLSKAVI Mladi iz Pokoš pri Slov. Bistrici se že vrsto let zelo aktivno vključujejo v delo dramske skupine KUD v Zg. Polskavi, kjer imajo ce- lo svojo mladinsko dramsko skupino, je pred nekaj dnevi požela pred (nabito) polno dvorano v Zg. Polskavi velik aplavz občanov z izvedbo ko- medije v treh dejanjih »De- seti brat«. Komedijo je skrb- no režirala Vera Cepič, ki se že vrsto let aktivno udejstvu- je v dramski dejavnosti v tem kraju. Posebno veselje pa ima v delu z mladimi. To je bila prva izvedba »Desetega brata« v tem kra- ju in veliko število prisotnih je bilo presenečenih nad vi- soko ravnijo izvedbe, kot so jo prikazali mladi izvajalci. S to komedijo pa bodo mladi Pokošani gostovali še v mno- gih mnogih krajih v občini in če jim bo uspelo, tudi v so- sednjih občinah. Iz sredstev, pridobljenih od vstopnine, pa si bodo dogradili verando do- ma, ki so si ga postavili iz svojih sredstev. Viktor Horvat ZIMA NAS JE ZOPET PRESENETILA Ko smo se že odločali, da bomo zamenjali zimske pla- šče in druga oblačila s spo- mladanskimi ter bili v pri- čakovanju parvega dneva pmd- mladi, nas je ponovno pre- seaietila zama, ki se je letos, kot je videti, ne moremo otresti. Posledice tega podaljška mrzlih in deževnih dni ter celo snežnih padavin so po- sebej opazne v kmetijstvu, kjer bi morali pričeti s pr- vim pKMTiIadanskimi deli. Sta- ri pregovor pravi: »Marec je pes, april pa ves«. Torej sprijaznimo se z naravo in s pregovorom ki pravi, da za dežjem posije sonce. J. S. Pretirana zaskrbljenost v 10. številki Tednika se je nekdo s podpisom »Mar- kovčani« obregnil ob sliko in zapis v 7. številki Magazina 7 dni o obisku turniških ko- rantov v uredništvu Večera v Mariboru. Piscu sva dolžna nekaj pojasnil, opozoriti pa ga morava tudi na nelogič- nost in hudo neobveščenost o vsem dogodku. Piščeva zaskrbljenost za et- nografsko čistost korantov je sicer simpatična, a povsem napačno u.smerjena. Govori o »plastičnih materialih«, ki brezhibno pristnih turniških korantov gotovo ne zadeva- jo: In kdo meče markovskim korantom »polena pod no- ge«? Turniški možje in fan- tje, ki so si po izročilu ko- rantov iz Pobrežja sešili lepe izvirne korantije? Ali pisec ne ve, da je korant živel, kar se pomni, tudi na desnem bregu Drave, saj je sprem- ljal plesače in orače, kar mu lahko pove vsak Pobrežan? Trditev, da se je pod vplivom markovskih korantov razši- ril korant še v druge kraje in vasi, nima niti znanstvene niti izkustvene vrednosti in bi zavoljo nje bili lahko pre- bivalci tokraj Drave narav- nost užaljeni, če bi reagirali tako kot naš pisec, ki vidi le »konkurenco« in »polena pod noge«, namesto da bi v 10- članski korantski skupini s Turnišč videl pajdaše in se jih razveselil. Ce pa misli, da niso etnografsko »čisti«, je skupina vsak čas pripravlje- na svojo korantijo pokazati narodpisnemu izvedencu. Seveda so markovski ko- ranti bili osnova ptujskemu kurentovanju — naju o tem ni treba prepričevati, ker na- ma je zelo dobro znano — ampak, ali se naj zato eden od markovskih korantov spremeni v razsodnika nad vsem, kar se kje pustno-fol- klornega obudi v ptujski o- kolici? Ali ne odločajo o tem strokovnjaki? Ti pa Turni- ščanov, kot vemo, niso iz- ključili. Piščeva ljubosumnost veje iz vsega zapisa. Natolcuje, da so turniški koranti hodili »po mariborskih podjetjii v resnici pa so tekali po ^ riborskih ulicah na p^j torek po strogih korantsj običajih. Ustavili so se —. sebnc— le v dveh podjetj v uredništvu Večera Intesu, kjer imajo sorodn in znance. Menda jim bo sec »dovolil«, da se po m tekanja v zaprtem prostj odkrijejo in spijejo požirf Ce je bil sam korant, jim ga menda ne bo zameril; člani oziroma članicami redništva pa so zaplesali spominsko fotograi:ijo, ne v »znanstvene« oziroma i rodopisne namene. Tisto, \ sem napisal spodaj prvi po pisani v 7 dni, je bil sporni ski zapis o obisku koraifl v uredništvu Večera, čs drugega notica tudi trtj ni. Menda mi pisec ne 1 podtikal, ptujskemu domaj nu, da sem pod sliko pisal običajih, če je dobro brj Njegovo sentimentalno »psi davanje«, da naj korant li stane na blatnih vaških o stah, med njivami in travii ki, med preprostimi kmeel mi hišami« itd. pa je nesn sel! Ce bi bilo tako, bi ne I lo ne ptujskega kurenliol nja ne folklornih priredite o kakršnih sam poroča. Efis gocenost folklore je rafl v tem, da znova postaja I kar je že bila: last najšifS množic, narodov, pokraji Več ljudi vidi take obič^ dragocenejši so. Maribor i drugo leto na pustni toH verjetno povabil še več li rantov, da jih vidi mlado staro. Pisec iz Markovec je torej zapletel v protislff j a lastnih nesmislov. To, ( na desnem bregu Drave p* vi j o soobčanom na strani« Prleki, pa j a ni »f nižujoče in banalno«, am^ krajevna zanimivost, nič b< »žaljiva« kot to, da nam p« vijo Polanci. Le da mi m mo taki zamerljive! kot pi* v Tedniku, ampak smo k či ohranili še nekaj štajersi hudomušnosti, za katero J je on očitno žalostno prikni šan. Franc in Vitko Forstnel Involidi in njiliove pravice Na minulem občnem zbo- ru združenja vojaških voj- nih invalidov, ki je bil pred kratkim v Kidričevem, je bi- lo v razpravi živahno kot le malokdaj. Ze na začetku so prisotni ostro grajali, ker se njihovega občnega zbora ni u- deležil razen predsednika KO SZDL Kidričevo noben drug predstavnik drugih družbeno političnih organi- zacij, katerih je na območju Kidričevega kar lepo število. Občnega zbora se ni udeležil niti predstavnik organizaci- je zveze borcev ter noben predstavnik občinskih foru- mov, kar prav gotovo ni na mestu in je graja, ki sd jo izrekli prisotni, upravičena. Po uvodnem referatu pr® sednika združenja se je raz' la razprava, ki pa se je « redotočila predvsem na ranje probleme organizacij Najbolj zanimiv je bil ^^ kakor tisti del, v kater« so razpravljali o pravic^ ki jih imajo invalidi po ^ konu o zdravstvenem stvu Tu je namreč bilo P"* darjeno, da niti zdravniki ' vedo, da imajo invalidi d^ čen popust pri nekaterih s® ritvah, da pa še je veli' bolj zanimivo to, da o t® nočejo ničesar vedeti naj cialnem zavodu, ki bi na prvi strani zdravstv^ izkaznice za invalidej": svoj žig. ^ oriik — Četrtek, 27. marca 19G9 STRAN 7 ^frnovski vasi šola iz 1808. leta lOO šolarjev (6 oddelkov) v dvefi n pomožnem prostoru Trnovski vasi sem se ogovarjal tudi z Nikom jlnom, Vido Toševo, Kar- ^ Vurcerjem in Jankom jfarcem. j^iko Suen, upravitelj so- lini' j® povedal o zgodovi- j šolskega poslepja (je že stara) in o pogojih, v pterih vzgajajo tamkajšnje poke. Sola ima 6 oddelkov, jplarji si dopolnjujejo zna- Ije na sosednjih šolah. To P vezano z utrudljivim in jlgotrajnim pešačenjem. Itroci so poleg naporne ho- (večkrat premraženi, mo- p... in v takem stanju lanj sposobni za pouk. Že časa jim obljubljajo pvoz, ki bi ga morali po ^onu zagotoviti, na pri- 0 v Desternik. Šolska zgradba je postav- ka 1808. Od 1896 zadovo- jrih adaptacij ni bilo. Naj- olj kritično je ostrešje šo- 1 Glede na obilne snežne alavine so se bali, da se d streha sesedla. Lani so z istnimi sredstvi prečistili (tranjost. Ko se je stopil Bg, so opazili, da so stropi i ipet premočeni. Omet bo i ffjetno zopet odpadel kljub • Sfenju snega in podstav- i mju posod ... Tudi na zu- I ij ima šolsko poslopje slab I 5led. Prostorov v njej je Emalo, tudi za sedanje od- like. Razen krede, šola ni- I I opreme. V njej ni niti ' lovadnice niti kabinetov. I bpi, v katerih sedijo učen- ^so iz 1938. leta. Dodatnih ' ledstev šola nima. Komaj ftore za osnovno dejavnost. ' iače, kredo in premog. V šoli je problem pitna I »da. Voda v studencu je I eužitna, a ni denarja za I liključek na vaški vodo- itd. Niko Suen se je pohvalno Sazil o zgrajenem bloku ® učitelje, s katerim so re- >ii njihov stanovanjski pro- tittn. Sezidali so ga 1960 fia. Janko Svarc (mlajši) je [»voril o težavah, v katerih J^otari prosvetno društvo. 'fJ" ni primernega prostora, .^iti v šoli), ne morejo de- Ni prostora za knjižni- Trenutno je v šoli. Ima- l^oder za nastopanje, a ga nimajo kje postaviti, 'ložen je na podstrešju, od 'oder ga »preganja« požar- J^varnostni inšpelctor. Ker J' Ustrezne dvorane, ne ve- kam z njim. Z.adružni 'om propada in z njim tu- ' dvorana. Ostrešje prhni, dvorani pa je skladišče ""letnih gnojil... Virahliati za zbiranje raznih informa- cij od domačinov. Ko so bi- le na območju Koga sabo- taže, je gestapo divjal ter hotel na vsak način izjiloditi povzročitelje. K omenjeni je zahajal tudi F. Rizman, ki je v vrnjenem stanju povedal, kar je vedel o ljudeh, ki so izvajali sabofcažne akcije na tem območju. Za zaprtimi vrati pa je prisluškoval neki gestapovec. Naslednji dan so poklicali Rizmana v Središče na policijsko iKJStajo, kjer je vse povedal, kar je ve- del o Kereničiču in o nuio- gih drugih Kogovčanih. V četrtem pismu svoji že- ni septembra ji Kerenčč spo- roča novice s Koga. Okupa- tor je aretiral člane Brezni- kove družine 20. avgusta in jih zaprl na Bori. Takrat so iskali tudi Kerenčiča .. tu- di Jožeka so hoteli vzeti s seboj, pa ga niso mogh do- biti, kar jim je bilo najbrž žal. Jožeku pa ne«. Policija je pričela povsod po Prleki- ji iskati Kerenčiča, kar je zelo otežkočilo njegovo de- lo. Pika bi naj šla na dolo- čene kraje v Ljubljani,, ker je z njeno pomočjo val povezavo s središčem od- porniškega gibanja. Opaža se nagibanje, oziroma skoraj- šnji odhod v popolno ilega- lo, na Pohorje k partiza- nom »■... jaz se ne morem pritoževati, živim dobro m trdno upam, da mi tudi slabo vreme ne t>o škodilo. Bom se p>ač moral navaditi in paziti, te službe pa nika- kor ne morem pustiti in iti bliže Tebi, veš so stroge do- ločbe: če gre nekdo v drugi obrat, v prvega sploh ne sme nazaj. Tvegal bi le v skrajni sili, če bi se mi zdravje res občutno pokva- rilo.« Hudo mu je, da ne skr- bi za di-užino, vendar -. .. Tudi v meni so hude stiske, toda zdi se mi, da lažje spim, če mislim, da sta dva zagotovo preskrbeljena, tre- tji pa bo tudi lahko; če bi kako drugače ravnali, pa ne bi bil nobeden.-« 17. septembra je napisal Kerenčič ženi peto pismo. V njem sporoča, da je obi- skal »Pei>ekove« — to je do- mačijo Jožeta Pavli čiča v Vuzmetincih in istočasno na- roča, naj se Jože Pavličič vrne iz Ljubljane (tam je bil že vključen v revolucio- narno gibanje) na območje Prlekije za pomoč pri orga- niziranju NOB. Na Kogu so sledile nove aretacije in med ljudmi so se razširile govo- rce, da je odšel Kerenčič v Moskvo! Toda on je za jesen pripravljaj množično ljudsko vstajo, predvsem pa je pričakoval skorajšnji pre- obrat na nemško-sovjetski fronti in je mnogim pripove- doval, da ne bo dolgo, ko bodo sovjetski vojaki v svo- jem zmagovitem pohodu pri- šli tudi v naše kraje in skup- no z našim ljudstvom nre- magali okupatorja. Nadaljevanje prihodnjič STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 27. MARCA 1 Koncert inoškega pevskega zboro EDINOST IZ PLIBERKA Vsem ptujskim pevcem, članom komornega moškega zbora, je Se danes živo v spominu koncert, ki so ga imeli 25. maja 1968 v Pliber- ku. Posebno se še spominja- jo edinstvenega vzdušja med nastopom in tiste, samo slo- venske topline, ki jih je ob- dajala ves čas dvodnevne turneje po Koroški. Vsekakor take pozornosti na vsakem koraku še nismo doživeli. Naši koroški gostje, člani slovenskega prosvetnega dru- štva EDINOST iz Pliberka, so 22. marca nastopili v Na- rodnem domu in tako vrnili obisk ptujskemu pevskemu zboru. Ta, za naše rojake v Avstriji tako pomemben an- sambel, sestavlja 37 pevcev iz Pliberka. Železne Kaple in St. Vida. Torej ta zbor združuje vse Slovence v Pod- juni in zato ni treba izrecno poudarjati, da mora za uspe- šno delovanje in sploh za obstoj zbora vsak pevec mnogo žrtvovati, saj je delo naših maloštevilnih društev zelo otežkočeno in zaradi te- ga nimajo iste vloge, ki bi jo v normalnih pogojih morala imeti. Pevce združuje tisto, kar zmeraj bolj pogrešajo — slovenska pesem. Na vsak način so vsi veliki idealisti, ki jih bodo z vztrajnim de- lom kljub velikim, včasih na prvi pogled nepremostljivim zaprekam poznejšim rodo- vom ohranili. Pri teh pre- prostih ljudeh se lahko naj- lepše naučimo, kako je tre- ba narodno posem spoštova- ti, saj njen pravi pomen in globino spoznamo šele ta- krat, ko je v veliki nevarno- sti, da bo zamrla. Program je bil sestavljen iz koroških narodnih pesmi, med katerimi sta bili zelo znani Mojcej in Moj glažek v harmonizaciji Pavla Ker- njaka, razen teh pa smo še slišali Tam, kjer pisana so polja Danila Bučarja in Ve- černi ave Antona Foersterja. Vsi upokojenci so lahko opa- zili, da je bila vsaka pesem, bodisi narodna ali umetna, v intonacijskem in interpreta- cijskem pogledu izdelana do zadnje podrobnosti, razen te- ga pa so pevci izvajali pro- gram še zelo doživeto. Na- vdušenje v dvorani je hitro in spontano naraščalo ter doseglo najvišjo točko ob za- ključku koncerta, ko so pev- ci med izrednim aplavzom zapuščali oder. S takšnim pozdravom je občinstvo naj- neposredneje povedalo, da si podobnih prireditev še želi, predvsem pa, če bo slišalo razen umetnih tudi tako do- bro zapete narodne pesmi. Pri organizaciji tako vse- stransko uspelega koncerta so sodelovali domači pevci, ki so se trudili, da bi se go- stje počutili kot doma. Tova- riško srečanje, ki sta ga omo- gočili občinski svet zveze kulturno-prosvetnih društev in DPD Svoboda, je minilo v prijetnem razpoloženju in tako potrdilo, da zelo razšir- jeno geslo »Pesem druži na- rode« ni prazna fraza. Ta koncert je del proslav 1900-letnice Ptuja, ki bodo trajale skozi vse leto. Pred nami je še mnogo kulturnih prireditev in upamo, da bo vsaka izmed njih dobro obi- skana. Ce bo vedno tako, kot je bilo na tem koncertu, bo- mo lahko zadovoljni, vendar na drugi strani moramo hote ali nehote priznati, da je bi- lo med občinstvom zelo ma- lo prosvetnih delavcev. -e Nekoč je ves zamišljen delal v svoji študijski sobi. Nena- doma prihiti k njemu sobari- ca in vsa preplašena zavpije: »Hiša gori!« »Pojdite in sporočite to mo- ji ženi,« pravi mirno Einstein, »saj veste, da se jaz ne vmeša- vam v gospodinjske zadeve.« TV SPORED XEDELJ.\, 30. marca 9.30 Po domače s alov. instru- mentalnim kvintetom 10.00 Kme- tijska oddaja 10.45 Propagandna oddaja 10.50 Andersen: Cesarje- va nova oblačila 11.10 Pionirski TV dnevnik 11.40 Filmska burle- ska 11.55 TV kažipot 14.00 Šved- ska — CSSR (hokej) 16.30 Dolgo- metražni film 18.00 Kanada — SZ (hokej) 20.15 TV dnevnik 20.45 Samci 21.30 Videofon 21.45 Šport- ni pregled 22.10 TV dnevnik 22.25 Rokomet: Jugoslavija — CSSR. PONEDEL.JEK, 31. marca 9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 16.10 Angleščina 16.45 Madžarski TV pregled 17.45 Tik-tak: Veliki in mali Klavs 18.00 Po Sloveniji 18.25 Propagandna medigra 13.30 Naj- osnovnejše ob psihonevrozah 18.50 Jazz 19.20 Kaleidoslcop 19.45 Cikeak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Ivo Andrič: 2eja ... Glasbena oddaja — Rahmaninov: Pesmi ... En francais — pono- vitev za ki. trio in sopran ... Poročila. TOREK, 1. aprila 9.35 TV v šoli 10.30 Angleščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 15.40 Angleščina 17.45 Risanke 18.00 Mokedajeve pravljice 18.20 Po sledeh napredka 18.40 Ansam- bel Montenegro 19.05 Na sedmi stezi 19.50 Cikeak 20.00 TV dnev- nik 20.30 3-2-1 20.35 Nihče lu po- mahal v slovo 21.55 Veliki moj- stri 22.55 Poročila. SRED./^, 2. aprila 9.35 TV v šoli 17.15 Madžarski TV pregled 17.45 Oddaja za otro- ke 18.30 En Francais 18.45 Poljud- no znanstveni film 19.15 Po iz- biri Sonje Kasti 19.45 Cikeak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Niti našega življenja 21.35 Opera (za JRT) Honnegger: Devica Orle- anska 22.45 Poročila. ČETRTEK, 3. aprila 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 11.00 Angleščina 14.45 TV v šoli 15.40 Nemščina 16.10 Osnova splo- šne izobrazbe 17.45 Pionirski TV dnevnik 18.15 Po Sloveniji 18.45 Turobna jesen 19.35 Glasbena medigra 19.45 Cikeak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Dramska nadaljevanka »Ko je pomlad« 21.05 Slovensko gledališče sredi sezone 21.50 Wojeck 22.40 Poro- čila. PETEK, 4. aprila 9.35 TV v šoli 11.00 Francošči- na 16.10 Osnove splošne izobraz- be 16.45 Madžarski TV pregled 17.55 Naica 18.15 Mladinski kon- cert 19.00 Svet na zaslonu 19..^0 Cikeak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Matejevo življenje 22.00 »Veš-vem« ~ quiz . .. Po- ročila. SOBOTA, 5. aprila 9.35 TV V šoli 17.50 Po domače z ansamblom Pavla Kosca 18.35 Čarobna piščalka 19.15 Sprehod skozi čas 19.40 Pet minut za bolj- ši jezik 19.45 Cikeak 20.00 TV dnevnik 20.20 3-2-1 20.35 Zabavno glasbena oddaja 21.35 Rezervira- no za smeh 22.00 Maščevalci 22.50 TV kažipot 23.10 Poročila. Haša ftisma SOI)EI.OV.\I. SEM PKI OUn.V- .Jl »SI'0/.N'AVA.)IVI0 SVOJ DO- MAČI KKAJ;« Radijska oddaja »Spoznavajmo svoj domači kraj« se je začela zato, da se otroci raznih šol spo- znajo in medsebojno preizkusijo svoje znanje. Istočasno tudi jav- nosti pokažejo, česa vsega so sposobni. Za tekmovanje med našo haj- dinsko šolo in šolo Breg sva mi- dva z bratom pripravila glasbe- no točko, ki naj bi polepšala spored. Koliko dni sva se mar- ljivo pripravljala in nategovala najini liarmoniki! V nedeljo zjutraj sva se od- pravila v šolo in točno ob de- vetih se je začelo. Hajdinski učenci so na prva tri vprašanja pravilno odgovorili in dobili de- vet točk. Ko sem prišel na vrsto, sem se postavil pred mikrofon in začel igrati narodno »Moj očka ima konjiča d\^«. Zelo sem bil srečen, ker sem za- služil štiri točke in naši šoli pri- pomogel do zmage. Na koncu tekmovanja se je v vseh radijskih aparatih zasli- šalo; »Zmagala je osnovna šola Hajdina.« Ko sva se z bratom vračala proti domu, je dejal: »Saj sem vedel, da če boš ti igral na tvojo harmoniko, bo naša šola zma- gala, drugače pa ne.« Zares je zmagala. Stanko Kokot, liajdina 37 TEKMOVAI.I SMO Določen sem bil za člana ti- ste skupine, ki je zastopala našo šolo v tekmovanju z osnovno šolo Ivan Spolenjak na Bregu. Dobil sem zgodovinsko snov z naslovom »Ormož in njegova okolica«. Predelati sem moral precej literature. Tovarišica je imela z nami mnogo dela, pre- den smo bili vsi trije člani spo- sobni za odločilno bitko. Pa je prišel, še prehitro je prišel 16. marec, dan, ki smo ga s strahom in z nestrpnost- jo pričakovali. Prerokovali so nam poraz. Pa še prvič v živ- ljenju smo stali pred mikrofo- nom! Ne mislite, da se nisem učil! Še kako! Tako, da so že vsi moji domači znali odgovore in imeli tremo. Naj vam zaupam, kako so se med tekmovanjem imeli pri nas doma. Biat je krmil živino, a kaj, ko je morala do konca tek- movanja čakati nanj. Sestra je kuhala kosilo, a tako neokusno ni bilo še nikoli. Me.?o je bilo trdo, krompir pa razkuhan in juha preslana. Kako je bilo pa šele meni pri srcu! Joj! Ce mi spodrsne... Tokrat smo zmagali. Naše ve- selje je bilo nepopisno, ker smo se zavedali, da se merimo z močnejšim nasprotnikom. Uvr- stili smo se v nadaljnje tekmo- vanje. Trd oreh nas še čaka. Boma zmagali? Borili se bom<}. Ni važno, če zmagaš, važno je, da junaško sodeluješ. Eili Dobnik, liajdina 46 Stanko in Edi! Vama, tistim, ki sle sodelovali pri i-adijski od- daji, kakor tudi vsem hajdin- skim šolarjem in vašim vzgoji- teljem — čestitam k zmagi. Ve- selim se z vami. Pomerili ste se v plemenitem tudi učenci z Brega prav tako so tudi učenci z Brega prav ta- ko odlično pokazali, kaj zmore- jo in ste si bili enakovredni nasprotniki. Le sreča je opote- ča in nekdo mora podleči. Pri trenju in luščenju »trdega oreha« pri naslednjem tekmova- nju bom krepko stisiiala pesti za vas iz Hajdine. Izkažite se! Draga Alenka! Spet se ti ogla- šam s pesmico in te prav lepo pozdravljam. Majda Svcnšek, l.ancova vas 1 MOJA MA.MV Moja mama — zlata vsa, je biser mojega srca, da nikdar je r.e izgubim, to najbolj vroče si želim. Njene roke žuljave, te so varovale me, ko majhna sem bila deklica objokana. -x- Zdaj sem že tako velika, da razumem nje skrbi, ki jih dan za dnem trpi. -x- Včasih oči svetlo ji žarijo in se z mano veselijo. Ko pa luč veselja ji ugasne, takrat njene oči niso več jasne. Solza po licu ji privre in še meni srce stre. -X- Mamica eno željo ima, da jaz pridna bi bila, v šoli dobro se učila, veselje z drugimi deUla. Majda! Prav tako kot s p smico, osrečuj tvojo mamico lepim vedenjem, z dobrim uč njem in z vsakim tvojim kod kom. Tako ji boš prižigala M ke materinske sreče. Obema ij lim vse doiaro. Alenka! Rada berom NA^ PISMA, zato sem tudi jaz neU napisala, da bo natisnjeno. ' Marjana Jerenk^ Kiilričeii MOJE PKVO PISMO Bilo je v počitnicah, ko sea končala tretji razred. Moja m» mica je bila takrat v bolnišnici Dolgčas mi je bilo po njej i sklenila sem, da ji bom pisali Želela sem, da bi dobila tud moje pismo, ne samo očetovo ij sestrino. Kupila sem pisemski papir i| kuverto. Precej sem napisali ker bi mamici rada vse pove dala in pri srcu mi je bilo tala težko. Ko sem pismo zalepil in hotela pospraviti črnilo, m je na ovojnico padla velifc packa. Radirala sem jo, venda se je še poznala. Pismo sem od nesla na pošto in želela, da b ga mamica kmalu dobila. Ko smo jo v nedeljo priS obiskat, se mi je zahvalila s pismo. O packi mi ni nič rekla Bila sem srečna. To je bilo moje prvo in tud zadnje pismo, ki sem ga nap sala moji mamici. Umrla je. Zdaj pišem teti ali sestri. Moj zlati mamici ne morem nikol več pisati. Marjana! Tvoje pisemce ponovno potrdilo, kako je živ Ijenje tolikokrat truto in nf usmiljeno, ko otrokom jerolj,' mamico. Tudi ti je nimaš vec nje, najboljše in najlepše. » tvojem srčku pa je še vedi« njen topel prostor in nikoli S ji ne boš mogla izneveriti. Alenka! Letos sem si pri smu- čanju zlomil desno roko. Dol? sem jo imel v mavcu in stf moral pisati z levo roko. Tio to pesmico sem napisal z levic® Jože KOsl So(lin<^ SPOMIN NA ZIMO Bile zimske so počitnice in je zapadel sneg, vsak dan smo se drsali in šli se smučati na breg. Pa se je zgodila nesreča; že sem se zadnjič peljal, a sem padel kot vreča, z zlomljeno roko sem vstal. Jože! Upam, da sedaj že Is®' ko pišeš z desnico in delaš njo, kot prej. Spomin na lo ^ mo pa ti bo zares ostal neiz""^ sen. Tudi ta pesmica bo p''!"'^ mogla, da je ne boš pozabil- Tebi, Jože. Stanku, Ediju, di in Marjani hvala za sodclo^'' nje. ALENKA — ČETRTEK, 27. MARCA 19M STRAN (ONČNI PODATKI II idoločanju kandidatov za volitve odborniko ili^inskega zbora skupščine Ptuj po podatkih občinske volilne (fliisije je bilo v občini Ptuj 2 33 kandidacijskih konferen- ci, določenih 89 kandidatov za jjtve odbornikov v občinski ^r, od tega tri ženske, po'pregledu predlogov je ob- jjjska volilna komisija zavrni- j, Ji kandidatur in sicer: 3) Zaradi odklonitve podpisa jiave o privolitvi v kandidatu- - devet kandidatur za nasled- ke Icandidate: I VINDIS Janez, kmet, Sp. Le- skovec 10, 15 volilna enota; I DOLENC Franc, delavec, Lovrenc na Dravskem polju, 16 volilna enota; MEDVED Jože, kmet, Ple- terje 42, 16. volilna enota; BEZJAK Konrad, kmet, Mar- kovci 61, 18. volilna enota; PRELOG Franc, kmetij, teh- nik, Sobetinci 15, 19. volilna enota; 6. STRAFEI.A Jože, delavec, Ptuj, Naselje b. Reš, 23. volilna enota; 7. LAURA Štefan, delavec, Br- slje 12 a, 28. volilna enota; 8. MEGLIC Janko, krojač, Bu- dina 31, 28. volilna enota; 9. CUCEK Ludvik, delavec. No- va vas pri Ptuju 28 a, 32. volilna enota, b) Zaradi dvakratne izvolitve za odbornika skupščine občine Ptuj (v letih 1963 in 1965): 1. CUCEK Alojz, vodia DE PTT Maribor, Cesta J. Potrča 28 a, 32. volilna enota; 2. TASNER Franc, kmet, Ločič 14, 35. volilna enota. Za obravnavo na zborih vo- livcev je ostalo 78 kandidatov, od tega tri ženske. Noločanju kaca; Zofka Oifcr, Kidričevo 33 — Ireno; Angela Meglic, Kukava ?8 — Janka; Štefka Kokol, Or- moška l.'a — dečka; Marija Bos- kar, Bresnica 14 — Stanka. POROKA: Albert Paj, Osojnikova 1 a, il Kristina Ilec, Ljutomerska ti. U.MKLI SO: Simon Topolovec, Biš 3, rol 1910, umrl 17 . 3. 1969; Matija Ko lenko, Prešernova 32, roj. 18* umrl 20. 3. 1969; Milan Florjai čič. Panonska 1, roj. 1897, umi 21. 3. 1969; Anton Brus, Spuhlp 6, roj. 1894, umrl 25. 3. 1969. Ogleda! si je avtoma biiski sa'2on v Žend (Sestavek berite na 11. strani Jože Galun: Avtomobil^^ salon v Ženevi me je o'^'' ral.., — CETRTF:K, 27. MARCA STRAN 13 ^ini jutranji Ifib jjradi nežnega poljuba, dobivam vsako jutro, fj nisem bil agresiven U avtomobila in nikoli pridem v spor s svojimi biavcl,« je pred kratkim J Edvard Braun, britan- yeleposlanik. jj sčudežni« poljub dobi- Edvard od svoje soproge, atero je srečno noročen, ^eč kot 27 let. ^ jutranji, poljub blago- |80 deluje, potrjujejo raz- sihologi in zakonski sve- ^či. Poslušajte eno iz- jj strokovnih mišljenj: jor med zajtrkom se mo- ^koj izravnati in popra- Is poljubom. V nasprot- I primeru bo mož v na- i zapustil dom in z go- jbesa v sebi pritiskal na I svojega avtomobila ter jem izpostavljal nesreči fin vso svojo družino.« latistika kaže, da so red- jiožje, ki v takih prime- ravnajo mirno in raz- to. Razburljivi možje so izročitelji mnogih težkih tnetnih nesreč. Ko nepo- jiljeni mož srečno pride .TOje delovno mesto, ve- a reakcija srda v njem mine tako hitro. Taki ne- ;;voljneži so krivični do ;ih sodelavcev, kričijo in ;ročajo nervozo okoli se- Žene, ki iz neke čudne ;de izzivajo nepotrebne fovore, si niti ne pred- Ijajo, kakšne posledice lahko vse to. Kpod Edvard Braun je ilagal združenju za var- I,da bi v podjetjih in to- čah namestili velike le- te s slikami žene, ki po- Uja svojega moža pred »dom v službo. Moževo fbi moralo sijati od sreče. Ifanji poljub bi naj postal "iicija v vsakem zakonu nevidna vez trajne ža- lske sreče tudi takrat, ko tinca nista skupaj. Dragf H ki ste že v jarmu, ta ^'et si kaže zapomniti. Ce le bo veliko koristil, ško- ''Prav gotovo ne bo. J. S. pEL VEČER ŠTAJER- fiH MELODIJ iN ItSOV ^ okviru medobčinskega *lovanja je bil prejšnji v Slovenski Bistrici v ^kalnem domu tovarne W uspel večer štajerskih T^ij in plesov. Prireditev pogledalo tudi precejšnje ^lo Bistričanov. ^^oj. bogat program pesmi I plesov je prikazala fol- skupina Vinko Korže Cirkovec ter ansambel '"eta Celana. prisotni so bili zado- J^i s prikazanim progra- ^^ in si želijo še več po- ''"'fiih prireditev. -b Maščevanje Ko je Tina spoznala na pi- semskem ovoju pisavo svo- jega ločenega moža, so se ji začele roke tresti, da je stež- ka odprla pismo in razgrnila zganjeni list, ki ga je poteg- nila ven. Na njem je pisalo samo: »Nocoj ob osmih lahko pri- deš obiskat Maričko.« Tina je legla na posteljo, zakopala glavo v blazino in se razjokala. In bolj ko so jo oblivale odrešilne solze, laže ji je bilo pri srcu. Torej ji je Marko slednjič le odpu- stil! Štiri leta ni smela vide- ti svoje hčerke. Ne vedoč, kaj dela, je bila sprejela Markov kruti pogoj, zakaj mož ni ho- tel drugače privoliti v loči- tev zakona, za katero ga je prosila. Hotela se je poročiti z njegovim prijateljem Ro- bertom, s katerim se je za Markove daljše odsotnosti v tujini nepremišljeno spustila v tako strastno razmerje, da se ji je zdelo, da sedaj ne mo- re več živeti z Markom, prav gotovo pa da ne more živeti brez Roberta. Bila je tako no- ro zaljubljena, da je bila te- mu čustvu pripravljena vse žrtvovati, tudi otroka, ki bi mu tako ali tako ne mogla biti dobra mati, če bi jo srce venomer vleklo drugam. To- da precej po njeni ločitvi, ko bi lahko postala tudi pred svetom čisto njegova, si je Robert premislil. Zaprosil je za premestitev v drugo mesto in ugodili so mu. Zapustil jo je; razočaranje, ki ga je te- daj doživela, se ni dalo z ni- čemer primerjati. Zdaj ni razumela, kaj neki je videla na Robertu. Prav- zaprav je bil Marko veliko lepše zunanjosti, tudi pamet- nejši in veliko bolj pošten. Toda če .je imel druge dobre lastnosti, odpuščati ni znal. Kadarkoli ga je prosila, naj ji dovoli stike z otrokom, jo je vselej zavrnil in jo spom- nil na listino z njenim pod- pisom, na kateri se je zave- zala, da bo otroka videla sa- mo, če ji bo dovolil. Seveda, če se obrneš na svet za soci- alno skrbstvo, kjer obravna- vajo taka vprašanja, ti bodo nemara vseeno prisodili pra- vico do stikov z otrokom. To- da dala si mi besedo in upam, da boš vsaj enkrat toliko po- štena, da boš svojo besedo držala. Ali boš besedo prelo- mila in šla v nasprotju z na- jinim dogovorom terjat ne- kaj, čemur si se sama odpo- vedala? Pri tem jo je gledal s temnimi, hladnimi očmi, da se je pod njegovim pogledom zvijala od muke in sramu. Torej je štiri leta vzdržala in moledovala, naj se je u- smili. Tudi službo v sosednji republiki je sprejela, ker je mislila, da ji bo razdalja po- magala preboleti ločitev od otroka, toda zaman. Ni mogla vzdržati, vrnila se je in mu pisala, naj ji dovoli vsaj kra- tek obi.sk. In glej, zdaj je vendarle prišlo njegovo pi- smo! Malo je še poležala, pre- dajajoč se srčnemu počutju, da bo čez pol ure objemala svojega otroka, edino, kar ji je ostalo. Nato je naglo vstala in se živčno opravila v svojo najboljšo obleko. O- braza je bila bledega in shuj- šanega, in velike temne oči so se ji vročično svetile in izražale neznosno napetost, neznosno hrepenenje. Vrgla je nase plašč in stekla iz so- be. Spotikajoč se od naglice je pritekla do hiše, v kateri je stanoval Marko s svojo se- stro in hčerkico. Odprla ji je Markova se- stra, sivolasa stara devica, u- pokojena učiteljica, ki je go- spodinjila Marku, ko ga je ona zapustila. Markova se- stra Ana je imela objokane oči, in ustnice so se ji tresle. Nekajkrat je poskušala od- preti usta, pa ni mogla, samo zmajala je z glavo in se obr- nila vstran. Ali je huda na Marka, da ji je dovolil, da je prišla k Marički? In vendar sta se z Ano nekoč imeli ze- lo radi. Misel, da sta si sedaj tako tuji, jo je vnovič razža- lostila. Brez besede je stekla mimo nje, kjer jo je pred vrati že čakal Marko. Bil je zelo bled in strog, lasje na sencih bolj sivi, kot so bili takrat. Pozdravil jo je z rahlim, odsekanim pri- klonom, ona pa mu ni uteg- nila odzdraviti, tako vroče in naglo ji je privrelo iz ust vprašanje: »Kje je Marička?« »Tukaj v moji sobi leži,« je dejal Marko. »Leži?« je vztrepetala. »Mar je bolna?« Molče ji je odprl vrata in ugledala jo je. Štiri leta so veliko v življenju otroka, in iz otročička se je bila Marič- ka razvila v veliko deklet- ce, šolarko, z dvema dolgima kitama ob vsaki strani ble- dega obraza. Tako čudno ble- da je bila, ko je spala tam na beli postelji s prekrižanimi rokami na prsih in dve sveči sta ji goreli ob vzglavju. Ali je to mogoče? Kriknila je brezupno in se vrgla čez po- steljo, dotikajoč se z ustni- cami Maričkinih ledeno mrz- lih ročic. »Zgodilo se je popoldne, ko sem sprejel tvoje pismo,« je slišala za svojim hrbtom ne- naravno rezko govoriti Mar- ka, »in mislil sem, da ne mo- re več škoditi, če jo obiščeš, prej ko jo odpeljejo.« Kako grozno maščevanje! Bolečina, ki ji je trgala srce, je bila tako neznosna, da je komaj slišala Markovo sestro Ano, ki je med ihtenjem pra- vila, da je imela Marička po škrlatinki tako slabo srce, da je po nenadnem napadu, oh, tako nepričakovano odšla od njih. Tina je kakor slepa vstala, odtavala iz sobe po stopnicah, pustila vrata na stežaj odpr- ta, ne da bi se spraševala, kam naj gre, po ulici proti reki. Prišla je do starega mostu, jokajoč in trepetajoč je na- stavila prsi vetru in snegu, ki se ji je usipal nasproti. Nato se je nagnila čez ograjo in pogledala v črno vodo pod seboj, ne da bi si v^zela življe- nje, toliko ni bila sposobna misliti, temveč samo zato, da bi potopila neznosno bolečino v deroči vodi, ki bi jo odne- sla, za zmerom odnesla. Zdajci so se je dotaknile neke trde roke, jo potegnile od ograje, in j-o začele divje stresati. »Odpusti mi, odpusti mi,« ji je govoril Marko, ki ji je sle- dil. »Tega nisem hotel!« Stro- gost in zadržanost, s katerima jo je bil sprejel v svojem sta- novanju, so odpadli od njega, tudi on je strahotno trpel za- radi Maričke, kakor je nekoč trpel zaradi nje, Tine, in trpi nemara še zdaj. Tako silno se ji je zasmilil, da je za tre- nutek pozabila nase, na svojo bolečino. Prijela ga je za roko, v ne- nadni želji, da bi ga ponižno, osramočeno poljubila, vendar tega ni storila, samo zašepe- tala je: »Ti moraš odpustiti meni!« Veliko se je zgodilo hude-- ga med njima, mogoče bo ji- ma pa to novo razumevanje, to odpuščanje, porojeno v najhujši stiski njunega živ- ljenja, odprlo novo pot. Po M -rz Naša planiška velikanka zopet pr- va na svetu Prav gotovo so med vami redki, ki niste te dni s pravo športno vnemo zasledovali tekmovalnih zapletov na na- ši planiški velikanki, ki je tokrat ponovno zapisana z zlatimi črkami v analih zgo- dovine smučarskih skokov oziroma poletov, kot to šport- no disciplino pri doseženih daljavah povsem opraviče- no imenujemo. Mnogi se vprašujejo, kje je končna meja človeških zmogljivosti pri poletih na smučeh? Vpra- šujemo se, kdo ima prav, ali tisti, ki napovedujejo skoke celo do 200 m ali pa se bo- mo zadovoljili z besedami previdnejših, ki to možnost izključujejo. Naj bo tako ali drugače, vsi dogodki, ki smo jim bili pretekle dni priča v Planici, pomenijo nov dosežek in tri- umf človeške sposobnosti, iz- najdljivosti in nenehne bor- be za doseganje novega in boljšega.^ Tista naša Planica iz leta 1936, ko je na njej Sepp Bradi prvi preskočil znamko 100 m, je letos spet postala fenomenalen dose- žek naših konstruktorjev ter dosežek vseh, ki so se spustili po njenem strmem pobočju. Ko so se vrstili rekordi za rekordom, ki so rušili mar- sikatere športne napovedi, morda nismo piučakovali, da bomo prav zadnji dan poleg presenečenja, ki nam ga je pripravil Raška (CSSR) s skokom in rekordno znamko 164 m doživeli še eno prese- nečenje in rekordni polet mladega Wolfa, ki je pristal pri znamki 165 m in postal s tem svetovni rekorder in skakalec, ki je presegel že skorajda magično mejo dol- žine poletov na smučeh. Po. tem rekordnem skoku, se je le s pomočjo miličnikov in redarjev s težavo iztrgal iz velike gneče gledalcev in no- vinarjev. S solznimi očmi je po radiu poslal pozdrave svoji materi. Star je komaj 20 let in skače že 10 let. Ne- delja 23. marec je bil zanj najsrečnejši dan v življenju. V končni razvrstitvi je zmagal Raška (CSSR),- pred Wirkolo (Nor) in Wolfom iz (NDR). Naš Stefančič se je uvrstil s svojim skokom 150 m na odlično in zavidljivo 13. mesto. Predsednik Tito s soprogo Jovanko in gosti, ki so bili na nedeljski prireditvi, so u- živali med tekmo svetovne elite smučarskih skakalcev. Uživala je tudi več kot 45.000 glava množica, ki je valovala ob izteku, skratka uživali so milijoni, ki so spremljali skoke na TV zaslonih. Zares, naša Planica je postala en- kratna stisnjena ob strmo pobočje doline pod Poncami. ter zapisana v srcih milijo- nov. J. S. BISTRIŠKI JUDOISTI DVAKRAT PORAŽENI v nadaljevanju druge slo- venske lige so se v Slov. Bi- strici srečale ekipe judoistov iz Murske Sobote, Maribora in domačega moštva Impo- la IL Tekmovanje je bilo izred- no privlačno in si ga je ogle- dalo okoli 300 gledalcev. V odmoru pa so nastopili tudi pionirji. Najzanimivejša bor- ba je bila med republiškim pionirskih prvakom Firer- jem iz Slov. Bistrice in mla- dincem Maribora ?vloškonom, ki se je končala neodločeno. V prvenstvenem tekmova- nju pa sta se v prvem kolu srečali ekipi domačih in go- stov iz Maribora. Pričakova- ti je bilo težak poraz doma- činov. Toda proti vsem pri- čakovanjem so se domačini krepko upirali in te.^sno iz- gubili z rezultatom 27:30. Iz- mučeni od napornih borb iz pi'vega srečanja pa so hitro podlegli judoistom iz Mur- ske Sobote z rezultatom 10:57 -b Nepravilno prehiteval v torek, 18. marca, je vo- zil traktor Jože Godec iz Kungote 14 po cesti skozi Budino. V trenutku ko je zavijal v desno na dvorišče servisa, je za njim pripeljal Slavko Horvat iz Spuhlje 64 z osebnim avtom. Nepravilno je prehiteval in zadel v trak- tor. Telesnih poškodb ni bi- lo, materialni stroški so o- ccnjeni v vrednosti 2.00) di- narjev. STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 27. MARCA 1 Zdravljenje bolnega zakona Tudi za tiste, ki se nameravafo poročiti v vsak zakon se včasih prikrade nesoglasje, ki po- vzroča vsaj nerganje in dol- gočasje, če že ne nezado- voljstvo in odtujitev zakon- cev. Ce pustimo, da tako stanje predolgo traja, zakon zboli. Zato ga moramo še pravočasno ozdraviti in s tem preprečiti možnost po- loma. Mož je ali prezaposlen ali pa sploh nima smisla za to, da bi sodeloval pri večjih in manjših gospodinjskih pro- blemih. Pogosto tudi vsa manjša vzgojna vprašanja prepušča svoji ženi. Ce žena ni v službi in posveča ves svoj čas gospodinjstvu in otrokom, se ji zdi takšna moževa pasivnost za vse njene dnevne skrbi neupra- vičena. Obojestranska ne- zainteresiranost za probleme zakonskega druga pa seve- da prepogosto privede do očitkov in za vse bolečih družinskih prepirov. Kmalu postane dom mrzel, pust in neprivlačen. Takrat nastopi tisti zadnji možni trenutek, ko zakonca lahko še pravo- časno rešita svoj zakon pred zlomom. Začne se zdravlje- nje bolnega zakona, ki mora biti izvršeno dosledno in z vso pozornostjo. Da pa je takšno zdravljenje sploh mo- goče, morata zakonca najti čim več časa, v kateren bo- sta sama med seboj. Zahteva, da otroci za dobo treh te- dnov odidejo v otroški vrtec, ali pa na počitnice k babi- ci, ni pretirana. Za ta čas »zdravljenja« odpade tudi vse veliko pospravljanje in pranje, še celo manj važno zdravljenje zob ali nevažni sestanki so črtani iz dnev- nega urnika. Zakonca si za- vestno in inteligentno pri- zadevata, da so bili njuni dosedanji prepiri nesmisel- ni in si zato, da bi se jim izognila, izbereta tri mirne tedne »zdravljenja«. 1. teden zdravljenja: Dogovorita se, da bosta živela, kot bi bila drug pri drugem v gosteh. Zato si dovolita tudi čimveč svobo- de in sprostitve. Mož po opravljenem delu lahko v miru popije kozarec vina, žena pa si privošči zaželeno kino predstavo. Večerja ni vedno točna. Včasih lahko tudi odpade ali si jo mož sam pripravi, če slučajno žene še ni doma. Ob vsej tej svobodi pa pazita na to, da nimata med seboj nobenih medsebojnih skrivnosti. Iskreno si pripovedujeta vse doživete dogodivščine, ki jih poskusita komentirati tudi s humorjem. Mož je pozoren. Morda prinese ženi nepričakovano majhno darilo, med katera všteje tudi iz knjižnice izpo- sojeno knjigo, ki ve, da bi jo žena rada brala, vrečko bombonov, čokolado. Pohvali njeno novo pričesko ali nje- no svežo polt. Zena se čuti polaskano. Vedno je dobre volje ali pa vsaj zaigra do- bro voljo, je vesela in lju- bezniva. Včasih zaigra z mo- žem tudi partijo šaha ali kako drugo igro. Nikoli ne godrnja in če se mož zvečer potopi v zanimiv roman, si poišče tudi sama kako knji- go, ali pa se zaposli s šiva- njem. — Tako jima poteče prvi teden, v zopet prisrčni harmoniji, ki jo je mogoče doseči z dobro voljo in ne- kaj znanja o potrpežljivosti in premagovanju. 2. teden zdravljenja: Zakonca sta se že prepri- čala, da se kar dobro uje- mata, in lahko odlično sha- jata brez neprestanega kri- tiziranja in prepira. Zena, ki je možu oponašala, da preveč kadi, mu sama kupi zavojček najboljših cigaret. Mož pa, ki je pristaš vitke linije, dovoli ženi, da si kdaj po kdaj privošči večji obrok priljubljene jedi, dasi bo po- stala nekoliko bolj okrogla. Zena upošteva zvečer može- vo utrujenost in mu skuša čim udobneje postreči. Ker pa je večer lep, zataji mož svojo izčrpanost in povabi ženo na kratek sprehod. Oba čutita, da sta se njuni srci spet našli. 3. teden zdravljenja: Tako dvotedensko skupno življenje brez očitkov, sum- ničenj, prepirov in slabe vo- lje vpliva na zakonca na- ravnost čudežno. Oba se ču- tita pomlajena in prerojena. Mož se domisli, da žena že dolgo hrepeni po lepi novi obleki. Tedaj jo pelje v tr- govino in ji pomaga izbrati blago, ter jo spremlja celo k šivilji. Nato vzame dan ali dva dopusta in se odpeljeta na izlet. To priliko izrabi žena, da podari možu daril- ce, ki mu ga je kupila za obletnico njune poroke, a ga je takrat z grenkobo v srcu spravila, ker je mož v svoji brezbrižnosti pozabil na ta datum. Oba prijetno preživita ta izlet in se v miru pogovorita o tem, da bosta odslej ži- vela bolj pametno, kajti življenje je tako kratko, in je škoda vsakega dne, ki bi ga zgubila v nespametnem nesoglasju. Seveda morata postati strpnejša, in prezre- ti vse male napake, ki pa jih je z nekaj ljubezni vendar tako lahko spregledati. Po- gumno pričenjata obnovlje- no skupno življenje in pri- znata, da zakon ne nudi sko- raj samih težav, ampak mnogo veselja, sreče in za- dovoljstva, če je življenje v njem pametno in preudar- no. Zaradi melikega tere- na nasedel tovornjak v noči 23. marca je ob dveh po polnoči v Grajeni nasedel tovornjak »Spedtran- sa« iz Maribora zaradi meh- kega terena. Škode na vozilu in tovoru je 4500 dinarjev. V Žetitlah pogrešajo 4-101^0 deklico v Zetalah že vse dni od 17. marca zaman iščejo štiri let- no deklico, Marinko Zorko, ki je omenjenega dne izgi- nila neznano kam. Deklica je doma na osamljeni domačiji v hribih. Nazadnje so jo vi- deli otroci, s katerimi je šla okoli desete ure napajat ži- vino. Vsak dan jo išče veliko število domačinov, lovcev, miličnikov in vojakov, a brez uspeha. Sledove za njo briše in otežkoča slabo vreme. Rezervirano za i Lujzeka Prejšji tj eden sen se van ža, ke me je gripa pogrobJ svoje škrample. Da van rgl tak sen ba gingavi kak tele je privezano za prozne jasu' čoka na usmileje naših n kUpcof, ki do ga po svoji soko strokovni oceni preša, no na Itunci rekli: rJa, veš i gi icek, za izvoz si ne na? po JUS-i, za domoče potreb« mamo zadosti tistih, ki jih), ko za boj fol peneze uvoz« iz drugih držof.« NafsezocJio sen zaj že priša malo k 3. tak ke si že lehko son regv; nabiran no zoblen vitamine so mi jih predpisali gospod d, Ja, pa še na neke druga skoro pozoba. To prejšji t den smo meli prvi pomloi den. Pjebi, toti pa ba je ra v proven znameji pomlodi « tak kak naši statistični podol ki provijo, ke nas je naša a mamica reforma malo k pan sprovla no vas navičila m bojšega virstva. No ja, če po bimo na fse tiste, ki so o( s trebuhon za kriihon no na ste, ki so si remen na hlač že zapregli na tazodjo lukjo, lehko resen vidimo, ke je' ene bila reforma en vej ki | sek no nazemeljski skok v 1 besa, ki se lehko kože v vike dih, v lepih novih hišah no a tih no . .. pa kaj bi van goflas saj toke stvari vena tak sa dobro vidite. Jas samo re« »Blagor in mir liden na ze^ seveda samo tistin, ki so si i tote reči nabavli na pošten n čin z delon svojih rok no ^ ve, pekel, jok no stok pa tidi ki so nas vedli tak svinjsi okoli pmesti no so si na gosp darsklh škandolih spleli svoj tatinska gnezda.« Pssssst... Moja zvesta dopisnica iz Pn šernove gase v Ptuji mi je tf sala svoje stanovajnske te%M Drogi no spoštovoni LujzeSI Staniivlemo v zgodovinski 1 zaščiteni hiši v Prešernovi ul cl 19. Ze od vuni se vidi, ke; tota hiša resen vredna letošje( entaužnt devetstu letnega jut leja Ptuja no da je tak moft zaščitena, ke se je gvišno i por desetletij izogiblejo fsi 1 dori no molari. Stanovalci Hf hiše mamo en perfekten sup« moderen hajzlc, ki je tak nafi ti, ke morejo meti stanofOl pod jin večkrot odprte marel ke jin ne bi dišeči parfumi t kli na glave, — zgorji stan volci pa morejo meti indijansl kanuje, ke lehko do školke pi čolnorijo. To pred krotkin ali boj li ločeno povedano devetega men smo dobli v goste še eno s demčlansko družino, — tak 1 smo zaj v enen stanovoji it tri familije. Tak smo naklože kak sardine v konzervi no M zaj pozimi najč kuriti ne treS Edina prednost naše stanovan ske gužve je v ten, ke se < bojimo vlomilcof, saj nas je 1 eno celo malo armado. Sprejmi lepe pozdrove odst! novolcef v Prešernovi ulici - v Ptuju. Drogi no lepo pozdrovleni stanovolci Prafzapraf ne ven, kaj za ' nasvet van naj don za rešitef vaše ribje konzerve. Stanov^ ski problemi so resen ena v^ briga našega civiliziranega s» ta, ki se po vašen primeri s deč vroča nazaj v tiste caj« gdo so živele v skupnen gosp dinjstvi cele »horde« no p* menske sltiipnosti. Da pa lehko turiston no goston, 1»! nas obiskali za letošji ju"" mesta Ptuja pokozali, kak jf v štorih ca j tih zgledalo, pa^ moremo tudi na Ptuji ustan^ ti neke tokih zgodovinskih ? merkov nekdanjega živleja. * bi si na vašen mesti šteja v ^ ke so za toto zgodovinsko menitost določil glih stanov^ vaše hiše. Zaj. gdo de se ow j a toti turistični promet, b) *; jas priporoča, ki si v več F kih napišete nad vhodne »Zanimiva razstava minima'' ga živlejskega prostora no urejenih stanovajnskih no ^ alnih razmer.« Pobirajte vs^ nino no si z izkupičkon ^ dajte novo hišo. j Bodite lepo pozdrovleni. radi mej te. Gdo te volili ^ menskega poglavora, me povf na svečanost. Vaš zvesti -jjik — Četrtek, 27. marca 1969 STRAN 15 (pdje in čaj v ip^metične namene poleti je apetit postavljen Lojadje. Pri j a nam le osve- jo^a hrana, prav velikega Jpena pa so tudi aromat- f snovi, ki jih ima v po- mih mesecih skoraj vsako Ker sadje cenimo, ker U izpolni seznam domačih ^avil in ker si poletja ne rfemo zamisliti brez nje- se sprehodimo med na- 0 najbolj cenjenimi sade- j in preštejemo njihovo (rednost. borovnice so bogate v se- 1^'inah, imajo dosti aro- gtskih snovi, so lahko pre- lij ive. Ker vsebujejo ta- ^ ne delujejo odvajalno. Ifovnice smatramo za sa- je, ki »čisti kri« in zdravi ^vesni katar. Breskve in marelice imajo ■liko kalijevih soli, ki že- ljo na vodo. Pospešujejo jočanje žolča in poživljajo [lodčno sluznico. Zgodnja jabolka in hruš- (pospešujejo prebavo, »či- jjo kri«, ženejo na vodo. aje kot surove jih uživaj- m v kompotu ali soku in se 1 ta način izognemo njiho- mu prevelikemu učinko- Bju na črevesje. Smokve imajo neprebav- ive peške, ki preprečujejo prtje. Sveže, še bolj pa he smokve so koristne v ebavnih motnjah, še po- bno pa pri zaprtju. Din je so prijeten nadome- tk pijače. Črni ribez uporabljamo jveč za sok, liste pa upo- bljamo tudi za čaj, ki že- ! na vodo, pospešuje po- aje in je zaradi vsebovanja mina uporaben tudi proti liski. Robidnice imajo precej itktina in tanina, zato ne ielujejo odvajalno. Se več mina pa vsebujejo listi ro- idnic, ki jih uporabljamo i čaj proti driski. Caj iz istov in mladik je koristen lidi za izpiranje ust in utr- isvanje dlesni. ■ Sadje je tista naša hrana, •i je ne moremo, niti ne "lemo opuščati. Včasih pa Weg sadja pomislimo tudi čaje. Prav čaji so tisto, ^r poleg sadja sodobna ko- [fetika priporoča celo leto. 'škrat, ko se dobro počuti- jo, pa vendarle želimo iz- "Ijšati delovanje črevesja, '^vic in kože, se torej spo- 'inimo na čaje. Izberimo si "Sti čaj, ki nam bi bil naj- '''Ij koristen. Pri slabi pre- "^vi: kumina, rman, meta, kolmež, suhe fige, iz svežih šipkovih pešk 'td. , Včasih pa pijemo tudi ča- ki ženejo na vodo: bre- listje, fižolovi stroki, šipek, brinje, presli- idr. Ce se hočemo spotiti ^ tako očistiti telo, upora- bezgovo listje, kamili- lipovo cvetje, rman, luč- idr. Caje si osladimo z "^edom. DELAVEC, KI JE PLACAL SVOJO HRABROST IN NE- SEBIČNOST Z ŽIVLJENJEM Junaštvo zadnjega k jpca Deževni večer je prinesel Nišu nepričakovano in nena- vadno spokojno tišino. Ulice so ostale zelo rano osamljen.e V največji samopostrežni tr- govini »Izbor« je bilo navad- no okrog osme ure zvečer že povsem prazno. Dve blagajni- čarki sta že prešteli dnevni izkupiček, dočim je blagajni- čarka Snežana Strgulec še vedno sedela za blagajno in čakala, da odide iz trgovine še zadnji kupec, delavec iz sosednje ulice, ki je prihajal po pivo po svoji stari navadi tik pred zapiranjem trgovine. Snežana se je kot po navadi jezila nanj. To je trajalo le tako dolgo, dokler se ji ni prijazno opravičil z obljubo, da v bodoče ne bo več tako pozen. Bilo je točno ob 19. uri in 57 minut, ko so zaškripala vhodna vrata. Z ulice je s>3- raj dobesedno pridivjal mo- ški visoke in mršave postave ter že na prvi pogled sumlji- vega izgleda. Bil je maskiran, tako da mu ni bilo mogoče videti obraza. Nenadoma je potegnil pištolo in jo naperil v Snežano. »Daj denar in bodi tiho. Ne smem slišati niti bese- dice. Ce se samo premakneš, streljam«, je zelo drzno spre- govoril neznanec. Ob tem je začel nestrpno grabiti za de- nar in sam pobirati večje bankovce. Snežana se je konč- no znašla ter je na ves glas zakričala: »Ljudje, lopov! Na pomoč!« Za tem je dobila dva težka udarca po glavi in je za tre- nutek utihnila. Njen klic je slišal kupec, ki ga je Snežana pred nekaj trenutki zmerjala zaradi poznega prihoda v prodajalno. Bil je že pri iz- hodnih vratih. Brez razmiš- ljanja se je vrnil in ji prisko- čil na pomoč. Kljub temu da je napadalec v tistem hipu naperil pištolo vanj, je zgra- bil napadalca okrog pasu in ga poizkušal razorožiti. Se isti hip mu je napadalec izstrelil v trebuh štiri strele. Navzlic velikim bolečinam napadalca ni izpustil. Napadalca je zgra- bila tudi blagajničarka Sne- žana. Prerivanje je trajalo precej dolgo. Med tem časom je druga blagajničarka Stan- ka Marinkovič vsa zmedena pritekla na kraj krvavega dogodka. Obstreljeni Velimir Todorovič je ležal v mlaki krvi. Snežana je poizkušala zadržati napadalca. V tem nevsakdanjem troboju je bil napadalec močnejši od njih. Denarja ni izpustil iz rok. Njune klice na pomoč so sli- šali sodelavci iz drugega od- delka in na srečo tudi milič- nik Voja Nikolič, ki je ravno v tistem času prišel mimo prodajalne. Napadalec se je zelo naglo znašel za zapahi. V njem so spoznali Teufika Kapetano- viča, starega 29 let. Hrabri delavec Velimir Todorovič, ki se je z golimi rokami spo- prijel z oboroženim napadal- cem, je izgubil zavest in ve- liko krvi. Takoj so ga prepe- ljali v niško bolnišnico, kjer se je pričela naporna borba za življenje hrabrega delavca, ki je imel večkrat prestrelje- no črevesje. Od časa do časa je prihajal k zavesti. »Zelo mi je težko, od bo- lečin izgubljam zavest, toda ni mi žal, da sem poizkušal zaustaviti napadalca. To je bila moja dolžnost in na po- sledice nisem niti pomislil,« je dejal v bolnišnici težko ranjeni Velimir. Za preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Nišu se je začela težka naloga. Ka- petanovič je začel na najraz- ličnejše načine simulirati. Delal se je neumnega in ne- prištevnega, kljub temu, da vse govori o dejstvu, da je storil svoj zločin pri popolni prištevnosti in da je bil pov- sem narmalen tudi takrat, ko je streljal na Todoroviča. V času sodniške preiskave in iskanja dokazov se je zdravstveno stanje Todorovi- ča zelo poslabšalo. Kljub vsem naporom zdravstvenega osebja niške bolnišnice je pred nedavnim umrl. Nje- gova smrt je zelo pretresla prebivalce Niša. Na njegovi zadnji poti so ga pospremili številni someščani, ki so mu s tem izkazali za njegovo hra- bro in plemenito dejanje po- slednjo čast in priznanje. Po A. J. S. Vaše zdravje Odpravimo neprijetnosti: bradavice, kurja očesa, žulje Kadarkoli zagledamo žulj, boleče kurje oko ali nesim- patično bradavico, se ne mo- remo obraniti misli, da je vse to zares popolnoma od- več. Zaradi te misli hočemo včasih prav nepremišljeno odstraniti take drobne ne- prijetnosti, ki pa se s tak- šnim nestrokovnim posegom kaj kmalu spremenijo v bo- lečo točko, ki jo lahko po- zdravi še samo zdravnik. Žulji so trde, vodoravne ploščate plasti kože različne debeline. Sestavljajo jih od- mrle roževinaste celice, ki so do površja kože zložene v vodoravnih vrstah. V mno- gih primerih se žulji narede na nogah, zaradi preozkih čevljev, na dlaneh pa pri vseh tistih, ki se mnogo ba- vijo s športom, s težkim de- lom ali pa imajo opraviti z nekaterimi kemičnimi spoji- nami, kot na primer s ki- slinami in lugi. Ce se žulji nahajajo na pregibnih me- stih, včasih nastanejo tam velike razpoke, ki povzroča- jo bolečine, v težjih prime- rih pa nastanejo celo gnojne ranice, ki se prav težko ce- lijo. V nasprotju z žulji so kurja očesa okroglaste, ode- beljene, poroženele oblike, ki pa imajo v sredini globok začek, ki na pritisk zaboli. Neposredna okolica kurjega očesa je po navadi vneta, in to bolečino še poveča. Ce je kurje oko globoko, nastane- jo v zgornji in srednji plasti trajne izpremembe, tako da je zdravljenje skoraj nemo- goče. Za odstranitev žuljev in kurjih očes so priporočljive tople kopeli z dodatkom soli ter obliž s 30 do 50 »/o sali- cilno kislino. Obliž mora biti točno take velikosti, kot je žulj ali kurje oko. Pritr- dimo ga z levkoplastom. Po treh ali štirih dneh levko- plast z obližem snamemo. Ce je začep trdovraten, ga moramo odstraniti s trdim, razkuženim nožičkom. De- zinfekcija je tu najvažnejša, strokovno odstranjevanje pa skoraj nujno. Bradavice nastanejo zara- di hipertrofije epidermisa, poleg tega nastopa tudi hi- pertrofija papil poleg razši- ritve povečanih krvnih cev- čic. Bradavica je majhna vzboklina, gladke .ali raska- ve povrhnice. Barva je po- navadi enaka koži ali pa morda temneje pigmentira- na. Zadnje olDlike so pona- vadi prirojene (naevi), med- tem ko druge nastanejo ka- sneje. Najbolj razširjene so mla- dostne bradavice, majhne. mehke vzbokline, ki so nad- loga v starosti od 15 do 25 let in se le redko pojavijo prej ali kasneje. Najpogo- steje se te bradavice poja- vijo na rokah ali na obrazu. So mehke, gladke, brez raz- pokanin, kot to vidimo pri navadnih bradavicah. So tu- di nalezljive. Zanimivo je, da mladostne bradavice vča- sih nenadoma izginejo. Za zdravljenje bradavic uporabljamo nekatere ke- mične spojine. Najobičajnej- ša je solitrna kislina. Z le- seno paličico nakapljamo prav previdno kapljice na bradavico, katere okolico pa moramo prej dobro zavaro- vati z obližem, tako da je prosta zares samo bradavi- ca. To nekajkrat ponovimo. Med ljudstvom je razširjen Aačin podvezovanja brada- vic z nitjo. Nit mora biti prekuhana in bela. Ce je nit dobro zategnjena, se brada- vica izsuši in odmre. Brada- vica nato odpade. Kirurško odstranjujemo bradavice z električno iglo. V starosti se pojavijo sta- rostne bradavice. To so več- ji, temno pigmentirani iz- rastki, ki pa jih je bolje pu- stiti v miru, da se iz njih ne izvije rakasto obolenje. MSadinsko prvenstvo posameznikov v Polj- čanah v namiznem te- nisu v izredno dobri organizaci- ji se je v nedeljo 23. III. 69 v Makolah borilo za naslov občinskega prvaka 18 tekmo- valcev iz 4 klubov iz občine Slov. Bistrica. V izredno za- nimivih in razburljivih sre- čanjih je bil najuspešnejši Karel Rojs iz Makol, ki je premagal vseh 10 nasprotni- kov. Sledijo mu: Štefan Repnik (Crešnjevec); Pipenbaher (Poljčane); Lupine (Poljčane); Milan Repnik (Crešnjevec); Rajh (Crešnjevec); Makovec (Makole) in Lovec (Poljčane). V. Horvat Tudi tokrat neuspeh JEDINSTVO - ALUMI- NIJ 1:0 Obema moštvoma. Alumi- niju kot .Jedinstvu iz Bihača je ta tekma pomenila biti ali ne biti. Proti pričakovanju se je Aluminij v prvem polčasu izredno dobro držal in bi lahko ob večji spretnosti svojih napadalcev tudi pove- del. Toda, kar niso storili gostje v prvem, so dosegli domačini v drugem polčasu. Štiri minute pred koncem so po srečnem naključju poved- li in zmagali ter si tako pri- borili dve pomembni točki za obstanek v drugi ligi. Izredno trdna obramba Aluminija je do 86. minute uspešno zadrževala napade domačinov. Toda Spehonja je v želji, da obrani strel gostov prijel žogo z rokami. Enajst- metrovka je prinesla zmago nasprotniku. -b OBČNI ZBOR SVOBODE v BISTRICI PRESTAV- LJEN Pretekli petek bi moral biti v domu kulture v Slov. Bistrici občni zbor Svobode. Tako dolgo pričakovani obč- ni zbor žal ni bil izveden, ker so prisotni smatrali, da je petindvajset Bistričanov premalo, da bi odločali o de- lu Svobode v zadnjih letih ter da bi lahko izvolili novo vodstvo. Tako so se zedinili, da bo občni zbor danes, prav tako v domu kulture ob osemnajsti uri. Vzrokov premajhnega obi- ska je več. Res je, da so bili ta dan ob istem času zbori volivcev, tudi pogreb je bil, res pa je tudi, da bi se jih lahko zbralo več, ki jim je bistriško kulturno življenje pri srcu. Opaziti pa ie, da so nekateri izostali namerno; zakaj? Odgovor bo lahko dal le občni zbor. -b STRAH 16 TEDNIK — ČETRTEK, 27. MARc^j Tednik, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor; Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik). ^ Hmelina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Maribc" tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.