XI. letnik.
Izhaja vsaki četrtek oli II ui i dopoldne Rokopisi sc ne vračajo. Nehankovana pisma se ne spre-jeniajo.
• Cena listu znnSa za	celo	leto	‘I	krone,
za	pol	leta	2	kroni
Za in a n j premožne za	celo	leto	3	krone
za	pol	leta	K	l'5C
7.a Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSče sv. Hilarija 5tev. 7
V Gorici, dne 1i!. mnren 1003.
11 številka.
oven
N' iročnlno in na-zna lila sprejema upuvniStvo v Uorici, Srmeniška ulica 5. Ki Posamezne Številke se prodajajo v loba-k irnali v Šolski ulici, N n: iski ulici, na Josip Verdijevem te-k.ih >ču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Hiva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Več-k 't po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Ba|l r Gorici.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) t Gorici.
Učiteljstvo in mi.
Večina našpga učiteljstva udala se je, žal,*oni vseohči struji, katere glavno načelo jo boj proti cerkvi oziroma proti duhovščini. Učitelj bodi v občini ».proti župnik’1 župniku. Kar duhovnik zida, naj učitelj podira, je geslo najnovejše struje v učiteljstvu. Seme liberalizma, katero je »Učiteljski Tovariš1* presojal iz nemške njive na slovensko zemljo, obrodilo je sad tudi med goriškim učiteljstvom. In tako smo prišli tako daleč, da ona stanova, ki sta prva poklicana sporazumno in združenimi močmi narod izobraževali in vodili do prave omike, stojita si so vražno nasproti. Žal, da je prišlo tako daleč.
Kdo se ne spominja, kaj vse so v zadnjih letih mnogi učitelji vprizarjali proti duhovnikom. Kaj so posamezni učitelji vse govorili proti duhovnikom, kako so lagali in obrekovali po krčmah in povsodi ter ljudstvo hujskali proti duhovščini. Kdo ne ve, da go učitelji glavni steber umazane „Soče“, da jo oni zalagajo z gradivom, da večina napadov na duhovščino neposredno ali posredno prihaja iz učiteljskega peresa. Kateri so bili glavni sotrudniki za zloglasni „tutti frutti'1 ? Ravno gg. učitelji, katerih mnoge rokopise je vjela svoj čas „taščica Primorskega lista11. To njihovo „vrlo delovanje za narod11 jim je tudi od strani voditelja naprednjakov, ki se je svoj čas vse drugače izražal o učiteljstvu, naklonilo kvalifikacijo: „poklicani voditelji naroda".
Mirno smo prenašali vse hujskanje in sramotenje, misleči, da to pač ne bode dolgo trajalo. Naš list se je prav malo bavil z učitelji in pisal vedno le lojalno
LISTEK.
Še o Kinezih.
Poroka.
Ko je nevesta stopila z nosil, položi se ji pod noge sedlo, to ji ima po-menjati mir v zakonu Nato pristopi nekdo iz sorodnikov in ponudi nevesti sladkarij (bonbone), v znamenje sladkosti zakona in veselja. Nato peljeio nevesto v hišno kapelo, še vedno zagrnjeno, ošemljeno. Tu se vrši priklanjanje in pozdravljanje bogov na dušno in na levo. Čez nekaj časi gresta ženin in npvesta v malo sobico, da se malo odpočijeta in tu še le se odvzame neve«t! ogrinjalo ali pnjčelan z obraza. In tedaj je nastopil trenutek, da se ženin in nevesta v prvo vidita in spoznata.
Potem ko se jo pokazala nevesta Ženinu, pokHzati se mora tudi vsem prijateljem, svatom in gostom. V ta namen postavijo jo v sredo sobe in tam mora stati, kakor da bi bila iz voska, brez se ganiti. Vsi jo obstopijo in delajo svoje opazke. Eni jo hvalijo, drugi jo grajajo: „Lepa je! lepa!'1 pravi edt*n. rNe, ni lepa-, pravi drugi, ali: „M>*ni ni všeč!1* Molči ti! glpj, kako j« črna!"1 „Noge, tako, tako!-1 „Nos premajhen, lase pa lepe“ itd.
O	ti šega, ti šega! Še le proti večeru je oproščena te muke kom dij •.
Poroka je končana. Ž 'niti je zdaj gospodar hiše, on ima kaso, denar in vse; on kupuje, on prodaja. Ž'-na nima nobene pravice, ona je moževa sužnja,
o	učiteljstvu. Le tu in tam, ako že ni bilo drugače mogoče, potipali smo tega ali onega učitelja, kojpga predrznost je šla že predaleč. Pi«ali pa smo vedno le golo resnico, kar so izpričale tudi preiskave. Toda konočno smo spoznali, da naša prizanesljivost in potrpežljivost le posppšuje zHgrizenost in brezobzirno nastopanje učiteljev. V dveh člankih dokazali smo, zakaj da učitelji niso poklicani voditelji naroda, za katere jih proglaša dr. Tuma. Pisali smo stvarno in mirno, brez napadunja in sramotenja. Navedli smo le razlogi', zakaj učitelj ne more biti voditel| naroda, in ti razlogi stoje, in ne prekličemo niti pičice.
Naša mirna in stvarna članka pa sta razburila naše rahločutno učiteljstvo. Oni s kolom po nas, mi pa naj jih le božamo. In takoj se oglasi odbor učiteljskega društva za goriški okraj, v dveh „poslanih-1 odgovarja našima člankoma ter brani učiteljsko čast, katero nihče ni napadel. Odgovor odborov pa v celoti najbolje dokazuje, da smo v obeh člankih le resnico pisali. Ljudje, ki tako pišejo, res niso poklicani voditelji naroda.
Vprašamo pa samo odbor učiteljskega društva goriškega, ki se je tako hitro odzval na naša članka, kje je bil on tedaj, ko so učitelji tako nesramno in pobalinsko nastopali proti duhovščini, ko so isto tako ostudno blatili v „Soči-1, ko so sodelovali pri „tutti frutti1*? Zakaj pa odbor takrat ni stopil na noge ter javno obsodil, olikanega človeka nedostojno in naravnost pobalinsko nastopanje mnogih svojih tovarišev? Ali tedaj odbor ni čuti! potrebe braniti učiteljskega stanu časti, katero so učitelji sami teptali v blato. Ali pa odbor tedaj ni hotel ali
kakor da bi je ne bilo. Uboga žena! Njene dolžnosti so hišna opravila in skrb za otroke. V javnem življenju ali v javni družbi se ne sme žena nikdar pokazati. Kinezu je v veliko pohujšanje, če bi njegova žena šla iz hiše. Zato sovražijo Kinezi Evropejce. M <ž ukazuje ženi: lahko jo spodi, proda ali odda drugim, če sploh za njo več ne mara. Tako je, kjer vere ni! Kako vse drugačno čast in veljavo daja ženi Kristmov nauk! — Če se prodaja, prodaja se žena za 20 forintov našega denara; so pa žene še bolj po ceni. Take uboge reve rešujejo lu in tam misijonarji. Tako poroča nek misijonar, da je ukupil odpojeno ženo za osem forintov in jo potem odposlal v zavod krščanskih šol. Malo na to se je dala krstili. Njen mož je bil strasten pijanec, zato je prodal ženo za
S	for., da je lažjo pil. Sploh pa ima mož toliko žen, kolikor jih more preživeli. Žalostno!
Dalje. Mož ženo lahko kaznuje, pretepa, trpinči, izstrada itd. Celo umor svoje ž 'ne je bil še pred nedavnim časom dovoljen. Z laj se kaznuje vsakdo, ki bi se v tem pregrešil. No, vendar! V<aj to! In v čem je ta kazen? Nekaj denura mora izplačati startom pokojne, oziroma umorjene žene ! To je vse. Lepa kazen taka — za umor! —
Vsled teh tu/.nih razmer žen, jo samomorstvo pri mladih ženah na dnevnem redu Tu in tam pa tudi žene umor6 moža!
Umorstvo moža se pa hudo kaznuje in sicer sd smrtjo. Taka umonlka
celo ni mogel nastopiti ? Gospodje takrat je bil čas braniti čast vašega stanu, ne pa sedaj, ko vam jo nihče ne jemlje. In ravno to je značilno! Proti napadalcem naše časti odbor ni imel grajalne besede, na naš stvarni odgovor pa se je takoj razkoračil. Sedaj saj vemo, pri čem da smo. Prav je, da se konečno spoznamo !
K.
n
(Dalje.)
Tuma in abstinenca.
* Prestopivši k posameznim točkam obtožnice, jo dr. Rojic govoril blizo tako-le: ,,Kar se tiče razžalitve v obtožnici, da je namreč dr. Tuma takrat brezvestno vse pokončal itd.11, jo res, da jo dr. Tuma dne 3. februarija 1897 provzročil abstinenco slovenskih poslancev, jo nekoliko časa podpiral, potem pa iz različnih se-ničnih uzrokov in iz zavidnosti smešil in proti njej ruval; res je tudi, da se je proti klubovim pravilom, za hrbtom drugih slovenskih poslancev na svojo roko pogajal s pokojnim kardinalom in da je, ko ni mogel pri njem doseči svoje namero, silil grofa Alfreda Coronini-ja, naj se pogodi z deželnim glavarjem vitezom dr. Pajerjem za vsako ceno, samo da zopet vstopimo v deželni zbor.
Ravnal je tako, ker se je bal, da bi se ne razpustil deželni zbor. To je razvidno iz pisma na dr. Gregorčiča in grofa Coronini-ja z dne 17. septembra 1897, v katerem zahteva od polit, društva „Sloge“, naj ukrene, da bode zopet izvoljen v deželni zbor, od klnba sloven-
moža dobi osem mahljejev z mečem. Z dvema prvima odsečejo ji obe roki, z dvema daljnima obe nogi, z dvema tretjima prsa, na to ji potegnejo kožo raz glave in z osmim mahljenjem odleti glava!
Kaj pa vzgoja otrok ?
Ta je žalostna, žalostna čez vse. Otrok no dobi nobenega imena. Imenuje in kliče se ga kakor si bodi, večidel d& se otroku ime kakšnega dogodka, ki se je godil slučajno ravno o njegovem rojstvu. če je n. pr. ravno isti čas tudi krava v hlevu vrgla, imenuje se rojeno otroče „mala kravica11, ali „mali junček“. Jo imela ta čas mlada svinja v hlevu, dajo otroku ime : „kucke, mlado avene11, ali „mladi prešič“. Je pn ravno takrat tudi mačka vdobila kaj m'adega, ali isti hip ubila lonec ali skočila čez hišni prag, naj pa tudi otrok ima ime: „mlada muca“. No, pridevek:	„mladi psiček-1, „naše
pese11, je kaj gost. Kaj hočemo, luči v razsvitljenje nevernikov manjka 1
Vzgoja je le bolj telesna; na srce so no gleda. Ako so stariši vbogi ali imajo že več otrok, tedaj se istih kar znebč, da je potope, umore v kropu vrele vode, vržejo psom ali svinjam. Drugi ja izpostavljajo po cestah, koder ležč po cele noči, potem pridejo vozovi, na katere je poberejo in peljejo k neki jami. Toda preden pridejo vozovi pobirat izpostavljene otroke, se navadno zgodi, da jih žive žrejo psi, pa še večkrat svinje, katerih je po cestah in ulicah kinežkih mest vse polno. Tako samo v pnglavitnem me-<tu Pekingu pokončajo od 10.000 do 20.000 otrok na leto! Mi-
ških poslancev pa, za slučaj Opustitve deželnega zbora, naj mu sago to vi zopetno izvolitev v deželni odbor. Dokaz imamo tukaj, ako hočete, prečitam Vam pismo.
Slovenski poslanci smo takrat zahtevali v prvi vrsti jezikovno enakopravnost v deželnem zboru in v deželnih uradih, in deželni šolski zalog, s kojega pomočjo bi se zboljšale učiteljske plače in posredno povzdignila ljudska omika ter se razbremenili posestniki. Dr. Henrik Tuma pa je s svojim postopanjem vso to uničil in nas prisilil, zopet vstopiti v deželni zbor. S tem smo izgubili ugled pri svoiem ljudstvu, pri Italijanih in pri vladi. To je slovenske poslance tako užalilo, da so dali dr. Tumi nezaupnico in zahtevali od njega, naj odloži deželno odborništvo, katero so mu bili oni poverili.
Vse to sem želel z veljavnimi pričami dokazati; a slav. sodni dvor jih je odklonil.
Tuma in užitnina.
Gledč škode, katero jo prizadel dr. Tuma s tem, da je zaprečil deželi, da ni dosegla pobiranja užitnine v svojo upravo, je moje očitanje po vsem resnično. Dežela je s tem oškodovana ne samo za
130.000	gld. na lpto, kakor stoji v inkriminiranem članku, ampak še za veliko večjo vsoto. Čujte, kako se glasi o tej zadevi poročilo častne sodnije, katero je v deželnozborski seji dne 17. julija 1901 prečital poročevalec Conte Panigai (čita:) „Visoki zbor! Finančni odsek letošnjega deželnozborskega zasedanja, sestavljen iz
6	članov in sicer iz častivrednih gospodov dr. Gregorčiča, dr. Rojica, dr. VVaiza, inženirja Ghiozza in Conte Panigai, se je
sijonarji imajo neizmerno veliko dela in truda s pobiranjem teh uboičekov, živih in umrlih. Veliko jih odkupijo in rešijo ; ti pridejo v misijonske hiše, kjer se potem rešijo smrti, izredijo, vzgojijo in učijo. Tam so zraven zdravniki, strežniki,* strežnice in duhovii, ki umirajoče krstijo in jim nebesa odpirajo. L. 1901 je bilo otrok poganskih krščenih 421.404, odkupljenih 24.438 in izrejenih 182.660. To dela bratovščina sv. Detinstva.
Pripovedoval je mož, da je imel že peto hčerko. Kaj storiti ? Vzel je nož in je isto razsekal na drobne kosce I Tako se godi, kjer vere ni; tam ni ne ljubezni do Boga, ne do človeka, tudi ne očetovske ali materine ljubezni, še manj pa usmiljenja!
Kinezi so pa sploh kultivirano-izobraženo ljudstvo. Imeli so svoje učenjake in modroslovce. Kinezom se pripisujejo velike iznajdbe. Kinezi bili so prvi, ki so izumili črke. Črnilo je ki-nežka iznajdba, enako risanje s tušem. Enako gre Kinezom čast, da so iznašli magnetno iglo. Smodnik rabili so prej ko mi. Porcelanske kinežke posode slov6 širom sveta. T.inežki kmetijski stroji so starodavni.
Kaj bi bili pa vse izumili Kinezi, če bi pravo vero imeli, ali te je še vse premalo v velikanskem „kraljestvu solnca1*.
Vera le požlahtnuje sreč Vera uči, da imamo n“umrjočo dušo U^i, da tudi mali rojenčki so obdarovani z neumr-jočo dušo, zato treba je čuvati. Vera bo prinesla deželi kinežki vsakovrsten napredek. Bog daj kmalu I
po sklepu deželnega zbora z dne 11. julija t. I. ustanovil častno sodnijo, da preišče spornost med častivrednima poslancema dr. Tumo in prof. Berbučem, ki je nastala vsled predloga prvega, da bi se ne prečitalo v deželnozborski seji poročilo št. 2696, katero je podal poslanec Berbuč o ustanovitvi deželnega užitnin-skega urada, ker obsega baje osebne žalitve proti dr. Tumi.
Sodnija je preiskala in pretresla to spornost v vseh njenih podrobnostih; je vzela v poštev vse okoliščine, ki so bile in vsa dejstva, ki so se 'dogodila, preden je poslanec Berbuč po naročilu finančnega odseka sestavil svoje poročilo in je spoznala, da v omenjenem poročilu ni najti osebnih razžaljenj častivrednega dr. Tume, marveč da je isto dobro premišljeno in da so v njem dovršno presojena obče znana dejstva. Našla je tudi, da se je dežHni odbornik dr. Tuma z nezasluženimi obdolžitvami zagnal proti deželnemu odboru in proti finančnemu odseku, ko jima je očital, da stii zanikrna in nemarna.
Častna sodnija se je torej uverila, da se mora v javni seji deželnega zbora prečitati poročilo častivrednega profesorja Berbuča in pridruživšf"se pohvali, katero je poročevalec izrazi! deželnemu odboru, zavrača kot n e o pra vi č e n o napade dežefhega odbornika dr. Tume.
Panigai 1. r., dr. Gregorčič 1. r., dr. Rojic I. r., dr. Waiz I. r., Čhiozza I. r.“
Dalje čita dr. Rojic odlomek iz govora dr. Tume na strani 218 stenogra-li jnega zapisnika, v dokaz, da je ta deželni poslanec res podiral deželnozborski sklep, po katerem naj bi dežela prevzela v svojo upravo pobiranje državne in deželno užitnine. To je namreč sam priznal z besedami: „Najprej moramo imeti erar-sko užitnino in prof. Berbuč lahko bi vedel, da se bodo užitnioa oddajala še le drugo leto meseca avgusta na dražbi ; a kot načelnik izvrše valnega odbora nar. napredne stranke jamčim, da je dežela ri e dobi, kor nočem, da trpi oni stan, od kateregaje mnogo odvisno v d e ž e 1 i“.
Potem čita na strani 215 iz poročila finančnega odseka: „V finančnem odseku se je to vprašanje večkrat pre-tresovalo, temeljito ob času, ko je visoka vlada predložila znani načrt zakona o žganjinah. Tačas je bilo dokazano na temelju onih podatkov, katere je viadu po poročevalčevem mnenju tako skrbno prikrivala, da trpi dežela le pri žganih opojnih pijačah ogromne škode. Po našemkonsumu in pri naših dokladah bi morala dobiti okroglih 196.000 kron v dobro urejeni lastni režiji, dočim dobiva potom zakupa 40.000 d o
50.000	kron, trditev, ki je n e o v r-žena in veovrgljiva“. S tem je dr. Rojic dokazal veliko škodo, katero je dr. Tuma prizadel deželi s svojim postopanjem.
Slednjič prečita še na struni 221 nahajajočo se ostro obsodbo deželnega glavarja dr. viteza Pajcr-ja, čegar besede
—	obrnjene proti dr. Tumi — so gotovo merodajne v tej zadevi: „Bilo je v času velike poletne vročine, ko smo delali za blagor dežele in ne iz dobičkarskih namenov, in ko so nam je posrečilo, da smo pridobili pooblastila obrtnikov, da bi se mogli deležiti dražbe erarske užitnine, delali ste Vi za našimi hrbti v škodo deželi in ste pokvarili vs« to, karamo bili s trudom dosegli. Posledice s p r i č u j e j o t o, k e r s o nam potem obrtniki obrnili hrbet. In vpraša m, kaj se pravi to?u (Dobro, bravo ! med občinstvomj. Tudi za ta dejstva sem predlagal, naj se zaslišijo priče, — a zaman; slavni sodni dvor me ni uslišal.
(Dalje pride.)
Politični pregled.
Državni zbor. — Min. predsednik je odgovarjal na interpelacijo Vukoviča gledč macedonskega vprašanja. Izjavil je, da predlogi Avstrije in Rusije imajo namen storiti enkrat konec nezadovoljntvu kri-stijanskega prebivalstva na Balkanu. Velesile bodo dajale strogo nadzorovati izvrševanje reform. — Sprejel se je načrt gledč nadzorovanja kmetijskih in obrtnih zadrug.
V	sredo je celo sejo zavzela razprava o razmerah vojaških čet v desetem voju, kateremu poveljuje general Gaigotzy. Govorili ao le sooijalni demokratje. Od-
govarjalu sta min. predsednik in domobranski minister.
Petkova seja državne zbornice je bila jako kratka, ker se je mnogo čeških in drugih državnih poslancev odpeljalo v Prago. Ministerski predsednik je predložil zakon o omejitvi trgovine sč sladkorno peso. Posl. Kafian je interpelirul trgovinskega ministra, zakaj se Nemčija ne ravna po dogovorih gledč izvažanja živine in mesa iz Avstrije. Nujno so se razpravljale predloge glede razlastitve potrebnega sveta za asanicijako reguliranje Prage, gledč olajšav hišnega davka pri asaniranju Prage ter glede davčnih olajšav za mesta Mor. Ostravica, Tešin in Bielica.
IMladočeški klub opusti obstrukcijo gledč prvega brania državnega proračuna in glede nagodbe z Ogrsko. Gledč drugega branja proračuna in nagodbe pa hočejo Mladočehi svojo taktiko uravnati po tem, kakor ae bo nasproti njim vedla vlada.
t Ladislav baron Rieger, oče čežkega naroda, je umrl dne 3. marca v visoki starosti 85 let. Rieger se je po dokončanih pravnih študijah posvetil narodnemu delu. pri katerem je dosegel velikanske uspehe. Že J. 1848 je prišel v državni zbor, kateremu je pripadal do 1. 1890, ko so Mladočehi pometli Staročehe s političnega pozorišča. L. 1897 je bil poklican v gosposko zbornico in še isto leto je postal baron. Riegeija so vodili pri vsem njegovem delovanju in pri vseh njegovih političnih poskusih najplemenitejši, najrodoljubneiši in najsebičnejši čuti. Dr. Rieger je moral od svojih lastnih rojakov prestali najhujših žaljenj, a vse to ni zatrlo v njem ljubezen do rodu in domovine. Ob smrti pa se ga je ves narod spomnil. Pogreb je bil v soboto kar naj-sijajneji. Udeležili so se pogreba minister Rezek, zastopniki vseh slovanskih državnozborskih klubov, zastopniki češkega naroda, društva, šolska mladina itd. Ob krsti so govorili praški žnpan, dr. Mattuš in dr. Herold. Truplo je blagoslovil praški kardinal. Češki narod je zgubil najplemenitejšega, najbolj požrtvovalnega moža!
Protestni shod proti vojaški predlogi v Budimpešti. — Opozicijo-nalne stranke so napovedale za nedeljo velikansk protesten shod proti vojaški predlogi na glavnem trgu pred parla-, mentom. Namero so jim prekrižali socija-listi, katerih je 6000 že pred določeno uro se zbralo na trgu. Ker so Košutovci uvideli, da so v manjšini, podali so s trga po mestu, ter po vlicah prepevali Košu-tovo himno. Vpili so! doli z vlado, doli sč Szellom, proč Feycrwary. Metali so kamenje v okna raznih kavaren in društev. Razbila je okna stanovanja, kjer se nahaja liberalni klub ogrske zbornice. Razbili so tudi okna palače nadvojvodinje Klodilde Prišlo je do pretepa med policijo in izgredniki, katerih je bilo kakih 60 aretiranih.
Dogodki v Macedoniji. — Vesti, ki dohajajo zadnji čas iz Macedoniie, I nasprotujejo Bi druga drugi tako močno, da si človek, nikakor ne more ustvariti pravega pojma o razmerah, ki so nastalo na Balkanu, odkar je Turčija vzprejela reforme, katere sta ji nasvetovali Rusija in Avstrija. Le jedno je res in to je dejstvo, da se Macedonski ustaški odbori presneto malo brigajo za vse oficijelne izjave, naj pa prihajajo to iz Avstrije, iz Rusije, ali pa tudi iz Carigrada. Mace-donaki ustaški odbori so zdaj še bolj delavni, nego so bili pred razglasitvijo reformskih načrtov in ni dneva, da ne bi prišlo v Macedoniji do spopada med ustaši I in med turškimi vojaki, kakor tudi ne preteče še vedno skoro nobeden dan, da ne bi turške oblasti ne izvršilo nad ne- I srečno rajo v Macedoniji, kakega krvoločnega čina. To slednje pa dokazuje, da se nič ne zmenijo za reforme ne le macedonski ustaši, marveč, da se za iste istolako malo zmenijo tudi turški uradniki nastavljeni v turških pokrajinah, kjer bivajo kristjani Sicer je pa tudi gotovo, da ni niti misliti na nvedbo kakih reform, posebno tam, kjer prebivajo arnauti, dokler sa to divje ljudstvo ne razoroži. Ali
o	razoroženju Albancev neče Turčija slišati ničesar, kar je najboljši dokaz, da ostane tudi gled6 ostalih reform le pri obljubah in da konec tema nesrečnemu stanju stori jedino le splošni ustanek v Macedoniji, ki potegne skoro gotovo v to krvavo igro tudi Ru-ijo in Avstrijo, če ne tudi Nemčijo, Italijo in naposled tudi Angležko. Posebnih dogodkov v Macedoniji ni bilo zadnje dni, samo to je res, da Turčija sklicuje vedno večje število vojakov pod orodje in da jo v tem
jako pridno posnema tudi Bolgarija. Pa tudi Srbija ne misli držati križem rok. Tako se poroča iz Religrada, da so občinski glavarji po glavnih mestih naznanili prebivalstvu s posebnimi manifesti, nai bode pripravljeno na mobilizacijo. Ko se bodo, namreč na zvonikih prižgale štiri baklje, mora vsakdo, ki je podvržen vojaški službi v 24 urah predstaviti se Jotičnemu vojaškemu poveljništvu. A ob I jednem se poroda iz Beligrada, da je I srbska vlada že pred nekolikimi tedni na-I ročilii 50.000 vojaških plaščev in 100.000 telečnjakov.
Dopisi.
Iz Št. Petra pri Gorici. — Na dopis, ki je bil v štev. 18. „Soče“ odgovarjamo, da se nam ne zdi vredno, prepirali se s krčmarjem Mervičem radi na-I šega poštarja Petra Brumata in razmer
I	na pošli. Ako ga hoče M. braniti in zagovarjati, naj ga le; mi pa vsled i z z i -
I	vanja še enkrat izjavljamo, da je resnica, kar smo pisali. Dokaz mu je i to, da Brumat sam ni mogel utajiti naših trditev. Pisali bi lahko več, kot smo, imamo namreč še tvarine, in če pride do preiskave, lahko postrežemo luli z imeni, ako bo ljubo; nikdar pa ni bil naš namen škodovati poštarju, — škodovati si utegne Brumat sam s svojimi lastnimi in najetimi dopisi! — ampak mi smo ga hoteli le opozoriti, naj pazi nekoliko boli na red. Le poglejte še Enkrat naš kratki dopis in potem primerjajte ž njim vašo pisavo! Mislimo, da mora biti sram vas, ne nas!
Sicer se pa jako čudimo vaši rahločutnosti in tenkoveslnosti. Kolikor je nam znano, ni ne eden ne drugi tako rahločuten, kodar vi napadate kako vam neljubo osebo. Slišali smo n. pr., da je ravno P. Brumat že opetovano na skrajno drzen in žaljiv način napadel našega g. nadučitelja kot občinskega tajnika ter ga sumničil, da niti ne čita prav raznih poročil, itd., napadel je cel6 županstvo in starešinstvo ter je dolžil, da je zahrbtno vplivalo na deželni odbor radi letnega proračuna, tako da je bilo županstvo skoraj prisiljeno iskati si brambe in zadoščenja pri deželnem odboru, in vendar se krčmar Mervič, „varuh po krivici preganjane nedolžnosti1*, ni vzdignil, da bi bil branil resnico! Sovč, liberalec sme reči in storiti vsakemu, kar hoče, a da bi se liberalcu kaj reklo, Bog varuj! to je hitro največja pregrehn.
Proti koncu dopisa tudi krčmar Mervič ne more kaj, da bi se ne obregnil ob naše kmetijsko društvo. Kakor je videti, on silno zameri vodstvu društva, da se je tako potegovalo za vinotoč, in zato se nekako zaničljivo izraža o njem. No, našo mnenje je, da radi tega vodstvo društva ne zasluži zaničevanja, ker je hodilo pošteno pot, pač pa so vredni vsega zaničevanja tisti, ki so skrivaj, za hrbtom delali proti p r u š t v u!
M. trdi tudi, da je društvo dobilo vinotoč z namenom, krčmarje uničiti, ker so politični nasprotniki. To ni resnica, res pa je, da se je društvo zaradi tega potrudilo dobiti vinotoč, da se bo lažje in toliko več vina kmetov-društvenikov razprodalo, da bodo torej kmetje-pride-lovalci vina prej prišli do potrebnega denarja, ker vi — „prijatelji“ — kmeta ravno od domačih ljudij niti k a p 1 j ic o vin a nočete kupiti!
Toliko za danes, ob priliki pa še
kaj!
Iz Kronberga, dne 9. marca 1903
—	Nebeški vrtnar je presadil najlepšo cvetko iz naše Marijine družbe v srečnejši kraj. Po dolgi mučni bolezni, pre-videna sv. zakramenti, je umrla 6 t. m. v najlepšem cvetu svoje dobe Antonija Mladovan. V nedeljo 8. marca so se družabnice prvikrat, kar obstoji Marijina družba, udeležile pogreba v polnem številu z zastavo in položile na krsto krasen venec. Kako je bila ranjka priljubljena, pokazal je veličasten sprevod, kakoršnega Kronberg še ni videl.
Pred hišo, v cerkvi in ob gomili, zapel je naš izborni cerkveni mešani zbor v družbi sodružnic pod vodstvom vrlega pevovodje g. Fr. Vilharja pesem : „Ob pogrebu Marijinega otroka11. Globoko v srce so segali ti milo ubrani glasovi in privabili navzočim solze v oči, zlasti pri nagrobnem govoru so vsi na glas jokali.
Predraga Antonija ! Udano si prenašala dolgo in hudo bolozen, upamo, da se sedaj veseliš pri najboljii Materi, ka-
tero si tu tako iskreno častila. Blagor ti, nihče ti srečo več ne more vzeli, ki jo vživaš onkraj groba.
Oh, nas pa skrb morijpekoča,
Ker čaka naa še vojska vroča;
0	da bi zmagali i mi:
Pri Mariji nam izprosi Ti!
Presrčno se zahvaljujemo g. pevovodju za njega dobrohotno požrtovalnost, gg. pevcem za njih pomoč, g.čni učiteljici r. del Antoniji Kocjančič za prire-dilev uzornega reda in prijaznim mladeničem za nositev krste.
Načelništvo Marijine družbe.
Iz Črnič. — Na naš popolnoma stvaren in dobrohoteč dopis v S. štev. „Prim. L.“ odgovoril je nek nepoklican dopisnik v „Soči“ in sicer res na prav „napreden“ način s psovkami in z lažjo. „MaIovški ser" in „črniška oštja“ sta res prav „napredni“ psovki, ki se moreti roditi le v kaki liberalni glavi. Ne vemo, katera dva misli s temi ,,lepimi“ priimki dopisnik zadeti, a to vemo, da to ni omikano in častno. Podla laž je dalje, da ae je naš dopisnik protivil ustanovitvi mlekarske zadruge ter jo imenoval „dru-šlvo, ki podpira jude“. Tega ni nobeden izrekel, najmanj pa še dopisnik. Mi nismo s tem nobenega napadli, če smo rekli, naj bi se volilo v odbor zadruge nepristranske, zaupanja vredije može in nasvetovali složno delovanje brez ozira na stranke. Da pa imata odbornika, ki se čutita razžaljena vsled našega dopisa, res malo zaupanja med svojimi Občinarji, pokazale so zadnje volitve v dež. zbor, ko je dobil oni iz Gojač menda cela dva ali tri glasove kot volivni mož. Da sta agitatorja liberalne stranke, tega tudi ne moreta tajili, kajti kdo se bolj trudi pri raznih volitvah za „napredno“ stranko, kot ona dva.
Da zadruga ni politično društvo, to vemo dobro tudi mi, in ravno radi tega smo nasvetovali složno delovanje vseh Občinarjev, kajti če kdo, želimo mi korist in boljši gmotni položaj našemu propadajočemu, trpečemu kmetskemu stanu. Mi ne usiljujemo v odbor samo naših, če se pa voli 5 vaših, in samo 2 naša, kakor zadnjič, gotovo to ni jednakopravno. Da pa pri naši hranilnici in posojilnici ni v odboru vaših mož, je vzrok to, ker mi boječ se za obstanek posojilnice, ne moremo voliti takih mož v odbor, ki bi po načelu in raznih izjavah svojega „na-prednega'1 voditelja v Gorici, morali ro-vati proti posojilnici kakor tudi proti vsaki drugi enaki zadrugi na kmetih. Torej drugič le nikar ne z lažmi in psovkami na dan, ker s tem ne boste koristili zadrugi, p«č pa jej mnogo škodovali. Slednjič ponavljamo še enkrat, kar smo rekli v prvem dopisu, da namreč upamo, da se pri prvem občnem zboru popravi to, kar se je prej zagrešilo.
S6 Št. Viške gore: — (Nekaj o nBvetovno-proslulem Janezku",)
— Kdo je ta? — Naš mož, skladafelj, pohvalno priznan mej domačini in tujci:
— Janez Laharnar. — Naše „Gore“ list je, o katerem sta se neposredno pred občinskimi volitvami, t. j. v noči mej 18. in 19. januarjem t. 1. z Gore proti domu grede glasno razgovarjala F...a...t in T...a...ž s Prapetna. T...a...ž je dejal: »Kaperar seje bal. se boji in se bo bal Špičkovega (t. j. Laharnarja.) Kaperar (stari župan) že ve, kaj ima Špičkov v krepi (glavi“.) — Pozneje se je pa F...a...t izrazil: „Xad bi bil, da bi bil Špičkov v starešinstvu,
ker on razume veliko1*. Tako
je!!! Naš Janez razume veliko, nič manj kot njegov kolega Matevž. Naš Janez je zmožen, tako zmožen, da se ga napredni boje kot — hudič križa.-------------
Dajte Janezu tri leta županstvo v roke, in videli boste, kaj je znal Matevž, in kaj zna Janez. — Toda Janez nima energije: res, nima je za širjenje protiverskih časnikov, za laži, opravljanje in obrekovanje, za šunlanje ljudstva proti duhovnikom in cerkvi, za pohujševanje mladine itd.; ima pa Janez energijo in vstrajnost v delovanju za blagor ljudstva, ako ima v rokah oblast in sredstva — On pozna in čuti potrebe tukajšnjega ljudstva bolj kot napredni kričači, ki ne znajo drugega kot v krčmi sedeti, duhovnike kleti in se ob nedeljah in praznikih, okoli cerkve vlačiti kot jetika vi mački.
— Janez se pa ne mara s takimi sramotnimi sredstvi povspeti na županski stol, s kakoršnimi si hočejo njegovi „prijatelji“ ta stolec kot „monopola pridržati. — Gorjani, vaša mlekarnica je dobila podporo, a nima mleka, nima
Dira, nima skuto--------------------Koliko
časa 90 boste še pustili voditi za nos ? — Centrifugu rjuvi v nekem skednju in vas vpraša: „Z a k u j moje mojster v s t v a r i 1 V —
v deželi —
IŠe bo pokalo hrabrih Burov! —
D e ff e t.
Iz Slapsklh hribov. — Odgovor „Sočinemu“ klobasarju s Slapu). Z dopisom iz Slapskih hribov so bili vsi sosedi Slaplanov jako zadovoljni in obžalovali so samo t<5, da je preveč pomanjkljiv, ker njih naprcdnjaSka vsiljivost pred kakim plesom preseda že vsem, in si želijo samo to, da jih pustijo v prihodnjo miru.
Veliko zmešnjavo pa jo napravil dopis med Slapskimi naprednjaki in v tej zmešnjavi si niso vedeli drugače pomagati, kot da so pobrali skupaj klobase
— Sočinemu klobasarju se gotovo že sline cedč, ko bere besedo klobase katere so ostale v ..Žganarjevi gostilni1' od klavrne veselico in še bolj klavrne udeležbe, ter jih poslali uredništvu „Soče“, da vse skupaj sešilo in položi na mizo svojim inteligentnim bralcem. Dober teki
Oglejmo si nekoliko to z veliko trombo po celem Slap« napovedano „rihto“. Odkrito povem, da nerad sežem po že stokrat prekuhanih in prežvečenih klobasah, in le radi lega storim, da si Slapski klnbasar ne ho domišljaval, — je zelo domišljav, in pravi, da Slap nni še ne vedo, kaj imajo, ker imajo njega, dasiravno že najožjemu krogu preseda — kako da jo zaprl sapo dopisniku „Pr. I/ Klobasar najprvo prežvekuje na dolgo in široko žo neštetokrat po „SočiJ premlete fraze, katerim primeša še od njega tako ljubljene klobase in na to preide k odgovoru. Kako pa odgovarja? Najprvo dokazuje, da stariši deteta niso jetični, in pravi, da sn prošnjo na namestništvo podpisali: 4 starešine in 2 posestnika, katera dva, pa ne pove. Imenovana še-storica plačuje tudi davek in ker davek plačuje, zato stariši niso jetični. O Salomon, zakrij svoj obraz pred modrostjo Slapskega klobasarjal O starešinah bi pač moral vedeti, da oni niso stariši, ampak da je jeden izmed njih bil boter, drugi pa le priče. O dragih dveh posestnikih ne morem nič reči, ker sta nepoznana.
— Kaj pa je klobasar s tem dokazal?
rl. Da se pravi oče sramuje svojega otroka;
2.	da je otrok res nezakonsk, — te be-5 sede se ogiblje kakor hudič križa, mora že vedeti zakaj — ker ga hoče kar šn-sterim oprtiti, in 3. je trditev o jetičnih starišev še bolj podstavil.
Dalje hoče dokazati, da je deteta mleko še ostajalo, ker stari odbor je novemu izročil cel petdesetak. Malo prej pa toži, da je društvo razdajalo „skromna vabilca11 k veselici. Res je, da vabilca k zadnji veselici so bila tako skromna, da bi jih društvo gotovo ne bilo razdajalo, a ko bi imelo petdesetak v blagajni, ker takih vabilc ne bi dopustila napredna Slapska prevzetnost. Ostane torej pribito, da je deteta primanjkovalo mleka, po ; zadnji veselici pa revče sirada. Žal, da dete še ni toliko odrastlo, da bi moglo vživati klobase, potem bi dobro živelo.
Kaj vse se je obljubavalo dekletom in fantom ni še veliko, veliko druzega, j kar pa ne bo v čast naprednjaškim glavam, zna klobasar izvedeti pri drugi priložnosti, ako bo še brskal.
Priznati moram, da me je pri vsem klobasaranji iznenadil konec. Jaz in drugi smo mislili in tudi „Pr. 1.“ je tako pisal, da je M. skoz cel teden napenjal pljuča radi društva, klobasar pa trdi, — ker sta si bližnja, bo tudi gotovo res — da se je trudil za samega sebe. Kaj pa sledi iz tega? Da je M že tako napredoval, da celo njegovo naprednjaštvo in narodnjaštvo obstoji v „krčmarski bisagi1*. Zahvalite se za la poklon klobasarju. Zdaj pa tudi vemn, kako g.ijilo jo Slapsko naprednjaštvo in njih društvo. Hvala za pojasnilo!
Konečno svetujem Slapskemu klobasarju, naj vzame drugikrat v roke pikon, mesto peresnika in naj gre kopat grmovje, tako vsaj ne bo smešil kraja in svojih ljudij. —
Novice.
Poročil seje naDunuju g dr. Gustav Gregorin, odvetnik in dež. poslanec v Trstu, z gdč. Rozo Ongaro.
Za škofa v Kraljevem Gradcu
je imenovan kanonik praškega stolnega kapitelja preč. gosp. Doubrava.
Odborulki „slov. kat. delavskega društva" so vabljeni, da se udeleže v
polnem številu odborove seje, ki bo prihodnjo nedeljo ob 11. uri v društveni sobi.	Dr.	A. P.
Zn slovensko sirotišče v Gorici
oziroma za „Kat. društvo detoljubov" so ( darovali: P. n. Marija Fišer 1 K, M. G. 10 v., č. g. Franc Setničar, kaplan, 6 K.
Kako opravičena je želja delavskega ljudstva po ustanovitvi slovenskega siro-tiš^a v Gorici, dokazuje nam zopet sledeči strašen slučaj v našem mestu v slovenski delavski družini : V četrtek dne 5. t. m. popoldne so pokopali Lucijo Glešič, ženo delavca Glošiča, stanujočega v Garzarollijevi ulici pri sv. Rokn. Zapustila jo šest nedoraslih otrok. Drugi dan predpoldne pa je zadela kap očeta Antona Glešiča na ulici, ko je Sel po vodo. Pripeljali so ga domov, ali ob jedni ari in pol popoludne je bil že mrtev.
Goriški mestni svet. — Goriški mestni svet je imel v petek svojo sejo, pri kateri je žnpan naznanil zbornim starešinom, da so dali ostavke starašine dr. Cescutti dr. Bramo dr. Ballaben in dr. Graziadio Luzzatto. V ti seji je stavil dr. Faidntti predlog, naj bi se odposlala čestitka sv. Očetu papežu Leonu XIII. k njegovemu jubileju. Ta predlog je podpiral še samo jeden starešina, zaradi tega je pa tudi predlog padel sam ob sebi. Sicer pa so temu nikdo ne čudi kdor vč, da imajo v goriškem mestnem zastupu glavno besedo židje in diugi od njih odvisni življi.
Slavnosti v Rimu. — V baziliki sv. Petra se jo zbralo 8 t. m. zjutraj do
60.000	vernikov najrazličnejših narodnosti. Ob pol 11. uri so morali radi prena-polnjenja zipreti baziliko, ki je bila kar najbolj okrašena in slavnostno razsvetljena. Ob četrt na 12. uro so prinesli sv. Očeta v kapelo della piet&; spremljali so ga dvorni dostojanstveniki, 50 kardinalov ter 50 škofov in nadškofov ; ga je pričakovalo. Množica je ob Leonovem dohodu navdušeno pozdravljala jubilanta, ki je na potu do prestola neprestano blagoslavljal zbrane vernike. Mej slovesno sveto maSo, ki jo je služil kardinal Langenie*, je zavzel sv. Oče prostor na prestolu, okolu njega so bili razpostavljeni kardinali in škofje. Po sveti maši se je dvignil jubilant in z razločnim glasom intoniral „Te Deum“, ki ga je pela vsa cerkev, ob enem pa so se oglasili zvonovi vseh rimskih cerkvA. Po odpeti zahvalnici so nesli sv. Očeta k oltarju della confessione, kjer je podelil apostolski blagoslov. Zatem se je zopet uredil sprevod in številna množica vernikov je zopet zaorila pozdrave Leonu, ki so doneli po baziliki, dokler izprevod ni izginil vernikom izpred oči. — Deževno vreme ni nič motilo nepopisne radosti, ki se je brala vsakemu udelež-niku z obraza.
Slovenci pri papežu. — Dne 8. marca imeli so Slovenci in drugi Avstrijci posebno avdijenco pri papežu. Dijake je sv. oče imenoval „naša mladež, naša nada4. Pozdravljal je delavce ter njihovo navzočnost imenoval „sad naie enciklike'1. Kanonika Kalana je vpraial: „Od kod ?•* On odgovori: „Iz ljubljanske ikofljo“. Papež zakliče: »Blagoslavljam ljubljansko škofijo*, ter prime Kalana za roko in svojo roko položi na glavo. Vsem zakliče: „Bodite edini 1“ Po dva in dva so pristopali k tronu poklonivši se sv. očetu. — Papež je vkljub prošnjam zdravnika dr. Lapponija, naj se varuje, izjavil, da je popolnoma zdrav, ter ne more Se dalje pustiti čakati svojih zvestih, ki so od daleč prišli, da se mu poklonijo.
„Soča“ z dne 4. t. m. 9e silno jezi nad kmet. društvom v Št. Petru, in to zlasti nekega dopisa, ki je bil pred kratkim objavljen v „Slovencu‘, v katerem smo vabili in pozvali može katoliškega mišljenja in prepričanja, naj se začno ravnati po navodilu: svoji k svojim!
Mi se z jezično baburo v Gosposki ulici ne bomo prepirali, omenimo samo to, da je njena jeza čisto nepotrebna
Mi namreč v Slovenčevem dopisu nismo vabili liberalcev, da naj kupujejo vino pri našem društvu, marveč vabili smo le katoliško misleče može in katoliška društva, za katerih denar „Soča“ in njeni pristaši ne marajo in katere so že tolikrat proglasili za bankerotne; te smo pozvali, naj se oglas6 pri nas in pri drugih sličnih društvih.
L beralci naj le kupujejo br**z skrbi pri liberalcih, mi jim lega ne branimo in ne zavidamo. Opozorimo pa še enkrat može našega mišljenja, naj pazijo, kje da kupujejo, kajti kar smo v „Slovencuu pi-
sali, je vse resnica, pa naj nas „Soča“ Še tako zmirja in blati.
Torej, ljuba „Soča“, ne jezi se brez potrebo, kajti joza škoduje, in pa pusti v miru nas in našo kmet. društvo, katero ti sicer imenuješ „polomljeno“, ase vidno bojiš, da bi tebe, oziroma nekaterih tvojih ne „polomilo!“
Možem katol. mišljenja in prepričanja pa zopet zakličemo: Svoji k svojim!
Izginil je pred par dnevi neki Vid Barazzeti, vrvar. Delal je v tovarni za izdelovanje vrvi blizu Soče. Med njim in gospodarjem so nastale navskrižnosti, ki so Barazzetijajako razburile. Neki večer prišel je ves pobit domov, se poslovil od žene in otrok in od takrat ga niso več videli. Bojč se, da si je storil kaj hudega.
Škaf z bakrenimi obroči ukradli sta pri vodnjaka na Kornju neka zloglasna Agler Frančička in njena tovariSa Merlak Katerina.
Za učiteljico v Sovodnje je prišla gospodična Ljudmila S tros ar, namesto obolele gospodične Jug.
Influenca. — Ta neljubi gost ne izostane skoro nobeno leto, čeravno bi ljudje prav lahko opravli brez njega, iz raznih strani se nam poroča, da nastopa influenca med našim ljudstvom v zadnjih dneh prav močno. V Sovodnjah boleha prav mnogo oseb na influenci; pa tudi v Furlaniji d.i razsaja ta neljubi gost.
Priporočamo našim ljudem skrajno previdnost. Influenca ne zapušča navadno hudih posledic, ako so ljudje previdni in se pravočasno zdravijo. Ako koga nadleguje influenca, je neobhodno potreben počitek in sploh mir. Zatorej bi Bvetovali ljudem, katere nadleguje ta bolezen da ostanejo doma in sicer v postelji. Najnevarnejši je za take ljudi prehlad. S počitkom in z gorkoto odžene se lahko to bolezen v nekoliko dneh popolnoma. Kdor pa tega ne stori, zgodi se mu prav lahko da si nakopljo še drugih hujših boleznij, ki trajajo potem več mesecev in posta nejo celo neozdravljive.
»Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo za kobarifikl okraj“ bo imelo svoj II. občni zbor v nedeljo dne 15. t. m. v Kobaridu ob 2 popoludne v salonu npri Nemcuu.
..Hranilnica in posojilnica v Biljah", registrovana zadruga z neomejeno zavezo imela bode dne 29. marca t. 1. ob 3. uri pop. v kaplaniji svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo o delovanju zadruge 1. 1902;
2. Potrjenje letnega računa za 1. 1902;
3. Izvolitev načelstva; računskih pregle dovalcev in njihovih namestnikov; 4. Razni predlogi.
V	Biljah dne 10 marca 1903.
Andrej Orel	Ivan Rojec.
odbornik	načelnik.
Nova c. kr. poštna nabiralnica v Branici. — Pred spomenikom Andreja b. Čehovina je z dnem 1. t. m. pričela delovati poStna nabiralnica. V zvezi je s c. kr. poStnim uradom v Štanjelu.
Z Vipavskega se nam poroča, da pošilja dr. Gollob, laški odvetnik v Gorici, kateri je tudi zastopnik v kon-kurzu se nahajajoče Može-tove trgovine, laška tirjalna pisma slovenskim obrtnikom po Vipavskem. Naši ljudje so pa že tuliko zavedni in ob jednem tudi vedo, da jim ni neobhodno potrebno znanje laškega jezika, pač pa nasprotno, da morajo biti laški odvetniki v Gorici zmožni slovenščine, zatorej mu vračajo gori omenjenemu odvetniku dotična tirjalna pisma. Posnemanja vredno 1 Čudno, saj človek bi mislil, da Gollob je vendar le — golob.
Iz Bilj nam poroča načelnik oddelka veteranskega društva v Biljah, da se je isto udeležilo cerkvene slavnosti, t. j. slovesne sv. maše in popoldanske službe božje z zahvalno pesmijo v proslavo papeževega jubileja.
France Nemec iz Bilj nam poroča, da on ni oni Fr. Nemec,^ki je pil in jedel v društvu s Ludovikom Komel in nič plačal.
Vojaški nabor v Korminu. — V
petek se je vršil v Korminu vojaški nabor. K naboru je priSlo 240 mladeničev, potrdili pa so jih 121.
iz Saleža na Krasu nam poroča naročnik, da so imeli letos prav kraino zimo. in da ao kmetje napravili prav mnogo novih vinogradov. Ker ni dežja, nimajo vode, in jo morajo za hiSno rabo od daleč voziti.
»Okrajna posojilnica v Kanalu“ registrovana zadruga z neomejeno zavezo, imela bo svoj redni občni zbor v Kanalu dne 25. marca 1.1 ob 3. urah popoludne v občinski dvorani. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi.
Odbor.
Župnijski Izpit so naredili v Trstu č. gg.: J. Budin, duh. pom. v Trstu; Fr. Cveju kurat v Borštu; Jak. Čemažar kaplan v Občini; Iv. Flego, ekspozit v Lokvi pri Divači; Jož. Habat, ekspozit v Pod-goriji; Peter Švegolj, žup. upr. v Movražu.
I	C. gg. Sime Frulič, župnik groseljski in j p. Emilijan Dovgan, frančiškan v Pazinu | sta bila aprobirana za veroačitelja na srednjih Šolah; kurat v Krašioi, č, g. Iv. Vranjac, usposobljen kot veroučitelj na ljudskih Šolah.
Slov. obrlno društvo v Celju je sklenilo ustanoviti kreditno zadrugo z omejenim jamstvom, katera bode preskrbovala kredit slovenskim obrtnikom. Nadalje je društvo sklenilo, slovenske ku-povalce nadzorovati, kje kupujejo. Ako. bi kdo hodil v nemško trgovino, tedaj se bosta podala po dva odbornika v do-tično hiSo in bosta gospodinjo opozorila, da naj podpirajo domače trgovce in obrtnike. Prav umestna sklepa!
. Koliko je bilo Slovanov 1. 1900.
—	Profesor Niederle je objavil v „Slov. Pi\“: Rusov, je bilo vseh skupaj 95.165028; Poljakov 18,764.363 .Čehov 6,619.706; Slovakov 2,019.706; Lužičkih Srbov 158 800; Slovencev 1.450.000; Hrvatov in Srbov 8,210.000; Bolgarov pa 4,850.000. Vseh Slovanov na celem svetu je v začetku XX stoletja bilo 137—138 milijonov. Leta 1825 so našteli Slovanov 68.255.000. za 50 let pozneje (leta 1876) že 90.329 633, 1. 1887 do 101,724000, a danes že do 138 milijonov. In priSel bo slovanski vek.
Strahovita nevihta je razsajala prejšni teden v vseh francoskih primorskih mestih, zlasti na severnem obrežju, odkoder se poroča o neštevilnih nezgodah ribiških ladjic in dragih jadrnikov. Tudi v Parizu je silen vihar napravil mnogo Škode. Neštevilno dreves je poškodovanih. Vihar je razbil slekla po oknih in izložbah, potrgal raz prodajalnice napise, tako, da je pogled na nekatere ulice res žalosten. — Istodobno je vihar opustoSil cele pokrajine na Angleškem in Irskem. 33 oseb je ubitih. Mej viharjem je padal blatnat dež rudeče in rumene barve. 30 ladij je ponesrečenih, med temi 6 parnikov Mnogo cerkvenih stolpov je podrtih, dimniki so razrušeni.
V	grofiji Limerik ni niti ena hiša nepoškodovana, V bližini Deberstovvna je vihar prevrnil vlak, obstoječ iz osmih voz. 32 oseb je ranjenih, štiri osebe pogrešajo.
Za kratek Sas.
Premeteni župnik. — Nek župnik na Češkem je imel slabo, mokrotno, na pol podrto stanovanje. Žapnik in kapelan sta imela le po eno majhno sobico z enim samim oknom. Župnik je pošiljal glavarstvu proSnjo za prošnjo, prišla je komisija za komisijo, obljuba za obljubo, in novega župnišča le ni hotelo biti. — Pride pomlad in sneg se jame tajati. Trhia streha na župnišču ni več mogla prenesti snežene teže. Nad kaplanovo sobico se viomi streha in potoki snežnice se mu vlijejo v stanovanje. Na prošnjo župnikovo je imela priti v 14 dnevih nova komisija radi naprave novega župnišča. Župnik je bil prisiljen radi predrte strehe v kaplanovi sobi deliti ž njim svojo malo sobo. — Komisija je imela priti. G. župnik kaplana nekaj na tihem poduči, načrta s kredo po sredi sobe debelo črto ter se vsede.
Ko potrka g. glavar, zavpije župnik: „Prostou. Župnik gospode prav prijazno pozdravi ter jim odkaže sedeže. Kaplan pa se je delal, kakor bi niti ne opazil gospode. V dolgi domači suknji, iz dolg ) pipe puSeč hodi g. kaplan v svojem od-menjenem oddelku male sobe gori in doli in bere zamaknjeno iz velike knjige.
Jezno in iznenadeno gleda za njim okrajni glavar. »Slišite g. Jupnik“, meni srdito glavar, „ta Vaš g. kaplan pa vendar ne ve, kaj je uljudnost, da nas nič ne pozdravi. „0 da, da, gospod glavar! odvrne župnik in pokaže na belo črto na tleh. Toda on je v svoji sobi in menda ničesar ne ve o vašem obisku, ker mi smo sedaj v moji sobi!- —
Kdo bi opisal dolge obraze slavne komisije. Ta jasni dokaz, daje stanovanje nezadostno, je provzročil dovoljenje za zidanje novega atanovanja.
c?
Ravno došle
so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in letno sezono, kakor: Volne, perkal, Oksfort. Batist, satin, Zefir. svilo za prati. Tennis, Pique bele in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nadalje ima bogato zalogo plitua, Cluf-iona in prtenin'*, hlačevine, volnene odeje, kovtrov. bombaževine, žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih
drobnin.
Preproise, zagrinjalu in pogrinjal:! i/ volni1 in bombaževim1. Tildi !?c m- niiziij;mj;i slilvikmiiii olirinslvu. ilii ra/.-proiia vse »<l prejšnjih sezon zaostalo Iliado pod lastno ceno.
mr Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno, im
r'----------------------
Konečno ne naznanja slavnemu občinstvu, (la so cene lu<li vsemu novemu blagu hi ko nizke, (la se ni bati nikake
konkurence!
Cene so stalne!
Z<l;ij m* nudi rojakom v mestu in 11 m deželi prilika za pošteno in solidno postrežbo !
»Krojaška## zadruga"
Gorica,
(Josposka ulica št. 7.1
Spominjivite se o vsaki priliki »Šolskega doma“.
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos . . . „ Sandomingo „	Java. . .	.
,,	Portorico .
„	Ceylon . .	.
Slakdor..............
Špeh................
Petrolij v sodu . .
„ zaboju	.
Maslo	surovo . .	.
„	kuhano .	.
Otrobi debele . .
drobne .	.
Turšiča stara . . .
nova . .	.
Oves.................
K 190 — do 200 — „ 240 - „ 260 -„ 240— „ 260 -„ 260 - „ 280 -320- „ 360-’ 88- „	89-
„ 160— „ 180— ;; 32- „ 33— „ 10-60 „ 11-170- „	190
200— „ 220— „	1040 „	12—
„ 1040 „ H— 16-40 „	17—
15— „ 16 60 . . . . „ 16- „ 18-Mo k a ogersku:
St. 0 K 28-- št. 1 K 26 80 št. 2 K 26-20 „ 3 „ 25 80, „ 4 25.!- „ 6 „ 24— št. 6 K 22—.
Razpis dražbe.
Pri podpisanem županstvu se odda na dražbi 14. marca t. 1. od 10.-12. ure predp. delo zgradbe novega pokopališča v farni občini Podbrdo. Delo je cenjeno na 8914 K 96 v.
Kdor se misli udeležiti te dražbe, mora vložiti 10°|o kavcije gori omenjene svote.
Delo se odda najnižjemu ponudniku.
Dražbeni pogoji, uačrt in stroškovnik so razpoloženi v občinskem uradu. Županstvo na Grahovem
(ob Bači).
Župan:
Golja.
atelije-u
Antona Jerkič,
v oorici, Gosposka ulica št. 7
drugo nadstropje
izdelujejo se vsa v fotografsko stroko h-padajoča dela v najmodernejšem Stilu in ne-prekosljivo natančnostjo po jitko zmernih cenuh ; priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih ran-glednic, ki so prissnanekot najleple.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Ant. Jerkič,
fotograf.
P
A
H
*****
j) Teodor Siabanja, fi Anton Kuštrin
U	U	!	fi-Acnnclri	nlim'	"h	O	^
srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in
fi
IH
Jako pomnožena zaloga:
Molitvene knjige, najrazličnejše in trpežno vezane,
čudovito nizke cene od 30 vin. navzgor, 10 točno plačanih i uavrli.
Svete podobe:
nujlepše sedanjega časa, neverjetno nizko cene, za I. sv. obhajilo nad 40 različnih, 100 komadov od 2 K 40 v nnvzj?,,,.. razne druge 100 kom. od (10 v navzgor,
Pisarniške potrebščine:
po najnižjih konkurenčnih cenah, uradni papir 250 pol od 2 K navzgor, pisemski „	100 „ „ 60 vin. „
zavitki . . 100	„50 „
Rapid
nov, jako praktičen peresnik s tiuto it lv.
G. Likar, Gorica, Semeniška
ulica hiš. štev. 10.
Berite!
Berite!
T HaesarTa,
(Pri JiiilDuGur.)
v Gorici, Riva Castello št 4,
so cene, brez vsake konkurence.
Ovratnice raznih barv od	10	kr.	dalje.
Jaeger-srajco	»	60	•	•
Nogavice k a ienske	•	10	»	»
•	» možkn	»	10	•	»
Modorci	»	40	»	»
Ovarlniki /.a gospodu I.	vrst« po 12	kr.
Krtače z« obleko	10	•
Pisemski papir v mapah	5	•
lilvcerinovo milo	2	*
Velika zbirka razglednic po	1	>
Opomba. Omenja se, da gori omenjeno blago ni ceni primerno bazarsko blago, temveč solidno in rcgulcrno. Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem, it.i jo blago kupljeno iz velike konkurzne mase, katera se jo prodala sodnim potom pod tovarniško ceno.
J
00000400000
Krojaška mojstra O
čufer & Bajt $
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za moike po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini Za obilna naročila
Gosposki ulici h. štev. 25.
priporoča častiti duhovščini in slavnemn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii iBtersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrsto. Moko št. O, 1, 2, 3 4/, 6. Več vrst riža. MiljsveČe prve in druge vrste, namreč po '/• kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih i najmanje po 6 Kg. na vse kraje.	i
M*
jfaitoii fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, iniii hog.ilo zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, zu nove muše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in na-lančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča so za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
tajska cesta it. 15 v BleJjatPi li v pritličju
vzprejema zavarovanju vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudijo ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Jledjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v ljubljaui“ je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da sc lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
m 11
ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
m**#*««**
I
Prosiva zahtevati listke
Največja trgovina z železjem
?l Konjedic & Zajec
k
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezpriinerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana Sica na vinograde po jako aniianih cenah! Pozor!
Eno krone nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
I I
n
■
ProBiva zahtevati listke!
J
•D
O
M
O
n
p
o
H
P
P-
©
i