Stran 335.
Obrtnija.
Umetna obrt na svetovni razstavi v Parizu.
II.
Drugo polje umetnoobrtniške delavne sti, na katerem igrajo Francozi danes neposredno prvo ulogo, je ke-ramška. Ta je sploh postala nekak ljubljenka vsega umetnoobrtniškega delovanja in se goji ne samo pri Francozih, nego tudi na Danskem, na Nemškem in na Holandskem s prav lepimi uspehi Staroslavna gojišča te stroke, Sevres, Meissen, Beroiin itd. morajo zastavljati vse sile, da ohranijo svoje prvenstvo in vender se po« sreži malim manufakturam vedno iz nova, da kaj ustvarijo, kar preseneti ves svet.
Sevres je še danes nedosežen toda konkurenca postaja čedalje večja. Nove manufakture se ustanavljajo na vseh koncih in krajih, in celo suhoparno praktiška Amerika je v svoji manufakturi v Rookwood-Potteryjon v državi Cincinati vstvarila tako originalne porcelanske izdelke, da se jim strokovnjaki ne morejo načuditi.
Kar pa obuja največ zanimanja in si je pridobilo najsplošnejše priznanje, to je francoski gre3, preprosti in kar nič dragoceni beloprsteni izdelki. Ti izdelki se rabijo za dekoriranje celih hišnih fasad, za reliefe in poskus, opremiti s tem materijalom celo kopalno sobo, ki ga je storil, kakor je videti v razstavi George Hoentschee se je jako dobro obnesel.
Moderni keramiki skušajo najraje izkazati svojo spretnost pri umetno lončarskih izdelkih. Večina teh izdelkov se ima za svoj obstanek zahvaliti slučaju in kakor se kaže, je doslej naravnost nemogoče, jeden in isti objekt dvakrat popolnoma jednako in dovršeno napraviti. Jeden objekt se posreči, deset drugih pa se ponesreči. Pri vsakem žganju beloprstenih izdelkov se pokaže, kake časih prav neprijetne muhe ima ogenj. Pri beloprstenih izdelkih je namreč odločilni faktor ogenj. Vse je odvisno od njega, on je pravi umetnik. Človeška roka je izvršila same nekatere priprave, potem pa prepusti vse milosti in nemilosti plamena. Že samo to kaže, da imamo opraviti s popolnoma novo stroko umetne obrtnosti, in da še niso razkrite vse skrivnosti te stroke. Eumovali so pri rojstvu te stroke najboljši proizvodi stare japonske keramike, ki pridejo tako redkokdaj v Evropo in so bili doslej samo v njihovi domovini po pravi vrednosti cenjeni, in pa moderna kemija. Od tod ta čudovita finost v barvah, ta mehkoba v barvah in ta neposnema izvirnost, ki daje tem proizvodom tak značaj, kakor da so zrasli v prosti naravi, kakor da so sami iz sebe nastali in niso
delo človeške roke. Gotovo je, da ima ta stroka še veliko prihodnost pred seboj. Morda je prav ta stroka poklicana pripraviti premembo ne samo glede ornamen-talne porabe nekih keramičnih izdelkov, ampak tudi glede dekorativne porabe barve v umetni obrtnosti sploh. Kdor to uvažuje, se ne bo čudil, da se navidezno tako pri-prosti izdelki kakor so nekatere vaze in lončki tacih umetnikov, kakoršni so Dammouse, Lachenal, Delaherche, Dalpavrat ali za keramično-plastične izdelke, ki gotove plačujejo svoto, kakoršne so se doslej plačevale k večjemu za prav lepe izdelke od brona.
Bižuterija in keramika sta tisti dve stroki umetne obrtno«ti, v katerih so se Francozi resnično povzpeli do vrhunca. Kar so razstavili v drugih strokah je — kakor umljivo — sicer vseskoz izvrstno in absolutno lepo, ali se ne razlikuje tako bistveno od izdelkov tiste stroke, ki so jih razstavili drugi narodi, kakor bižuterijski in keramični izdelki. Pred vsemi bi bilo imenovati stekle-nine, ki sta jih razstavili firmi Gale v Parizu in Dun v Naueyju. To so izdelki, ki so jih ustvarili pravi umetniki.
Nasprotno pa je jedna industrija, ki je nekdaj nosila slavo francozke umetne obrtnosti po vseh deželah, odločno nazadovala in to na celi progi. V mislih imamo izdelke od brona Ta industrija se drži že mnogo generacij stare šablone in ne podaja čisto nič novega. To isto velja tudi glede tistih umetnoobrtniških tehnik, ki imajo namen, dekorirati stene in mobilije. Pri teh papirnatih tapetah, tkaninah za mobilije in stene itd ni opaziti prav nobenega napredka. Reklo se mi je, da je vzrok temu okolnost, da se francozki interiner v zadnjih 50letih ni bistveno čisto nič predrugačil. Res so francozke mobilije sicer dragocene in tehniško lepo izvršene, ali v vsem tem tiči nekaj zastarelega, nega ovenelost. Človek, ki pregleduje to pohišje, se nehote spomni parižkih zakov. Človek dobi utis, kakor da so Francozi izgubili veliko svoje notranje moči.