GLAS
SLOVENSKE
KULTURNE
AKCIJE
Mesečno poročilo. Izdaja tajništvo, Granade-ros 61, Buenos Aires
LETO II. štev. 2
FEBRUAR 1955
IZ PISEM
iDn. Miha Krlek, U.S.A.: „Občudujem v zadnjem času zlasti bogato in plemenito delo Slovenske kulturne akcije."
G. Jože Bernik, Chicago:
. .iSlovenska kulturna akcija nedvomno zasluži vse priznanje z naše strani in vso pomoč. Revijo Meddobje človek občuduje, jo ceni, ... stopila pa naj bi z visokega Parnasa in postala človeška, to je, da bi se dotaknila tega, kar nas boli in tsži) pri tem pa ni prav nič treba, da bi se revija morala proletarizirati."
Marisol de Castro, Madrid: „ . .. čestitam vam, ker ste dosegli tako zanimivo revijo, tako važno za slovensko književnost v emigraciji in se vam zahvaljujem, da ste priobčili moje prevode v španščino... žal se tukaj v Soa-niji sama posvečam prevodom iz slovenščine v španščino in tako ne morem storiti vsega, kar bi želela. če bi vam pni reviji mogla pomagati v kakršni koli stvari. .
Karel M a u s e r , Cleveland:
„Meddobje je lepo. To je moje bdkrito mnenje, tako sem tudi napisal za ,Domovino”. Zbrano je vse posrečeno, le škoda da niste za prvo številko izbral; močnejše proze. .. “
X. Y.t Ljubljana:	„...revijo
£em zadržal zase. Sedel sem in bral, bral, bral... S prav posebno pozornostjo in zanimanjem sem obračal liste in neenkrat sem moral glasno potrditi: V tujini naši ljudje vztrajajo, pri nas doma pa je suša, zares suša. Ali pa se premleva že devetkrat premleta slama, ki ostane samo — slama. ..“
OB PRVI OBLETNICI
Te dni poteka leto dni (bilo je to lani dne 20. februarja), ko se je :vršil prvi sestanek, na katerem se je sklenilo, da se ustanovi Slovenska kulturna akcija. Naše delo se je fja javnost začelo v aprilu, ko se je 11. aprila Slovenska kulturna akcija predstavila slovenski javnosti s svojim prvim Umetniškim večerom, v dvorani na Montevideo 850. že ta prvi stik z našim! občinstvom nam je pokazal, da smo pravilno zagrabili tam, kjer se je zdela potreba naj večja — slovansko kulturno delo v zamejstvu se je začelo z novim zagonom in to s prireditvijo, ki je z razstavo slovenske krajine in s svojim sporedom skušala nakazati okvir vsemu našemu delu. Slovenski kulturi smo se odločili služiti tako, da bi bila njeina rast v skladu s tradicijami, iz katerih smo črpali,, ker moremo le tako pravilno pomagati pri gradnji temeljev za bodočnost. Pokazali smo, kako važna bodi ta naloga v življenju naroda, ki ohranja svoje najvišje vrednote v diaspori. Nismo pa se s tem hoteli postaviti kot grupa ali ekipa zase, pač pa dokazati, da je vse narodno delo, zlasti pa kulturno, v naj večji meri plodno, ako je v harmoničnem soglasju z vsem narodnim delom in napredkom.
Leto dni dela nam je v zadoščenje, ko si moremo reči, da smo znali pravilno ubrati smer in da smo vse delo zastavili tako, da smo resnično ostali zvesti zamisli. Od aprila do novembra smo dvakrat mesečno seznanjali svoje člane in udeležence naših kulturnih večerov z glavnimi tokovi našega časa, oživljali smo pred njimi slike iz našega kulturnega dela v preteklosti, o sodobnih kulturnih delavcih v domovini in tujini — bogastvo slovenskega duha smo dostojno skušali osvetliti na večerih, kjer so bila izvajana slovenska dela poezije, drame in glasbe. Naše mesto v svetu idej so nam podajali večeri filozofske vsebine. Prav ti so naleteli na najlepši odziv med obiskovalci naših kulturnih večerov. Razstave slovenske likovne umetnosti pa so gotovo dosegle svoj višek v priznanju, ki nam ga je naklonil veliki kipar Ivan Meštrovič, ko je v prvem letu našega obstoja dovolil, da smo priredili razstavo njegovih del, ki so v Buenos Airesu.
Toda naše delo se ni moglo omejevati samo na rojake, med katerimi živimo. Knjižne izdaje so namenjene predvsem temu, da vključijo iv veliko družino gojiteljev in zvestih prijateljev slovenske knjige rojake na vseh kontinentih. Meddobje je v prvem letu posredovalo svojim naročnikom in bralcem nad 250 strani gradiva, vse štiri številke pa so izšle v opremi slovenske umetnice in s prilogami del ustvarjalcev slovenske umetnosti. Z drugo knjigo Vrednot, s knjigo Stanka Kocipra in z Ivana Preglja zbranimi spisi bodo naročniki prejeli nad 1000 strani branja in to za ceno, ki je bila postavljena izredno nizko. Oprema vseh publikacij je bila več kot ra dostojni višini. Vsak mesec je „GJas“ obveščal sproti o naših načrtih in o sporedu naših prireditev.
Seveda je bilo to delo obloženo s celo vrsto težav in z ovirami ki jih je bilo treba prebroditi. Vsega tega bi gotovo ne zmogli, ako bi že takoj v začetku ne opazili veselega dejstva, da je bil odziv med tistimi, ki smo na njih sodelovanje in podporo računali, tako velik in ugoden. Poleg vse zahvale, ki gre našim članom, pa velja vse naše spoštovanje in prisrčna hvaležnost tistim, ki so se v prvem letu našega obstoja prišteli med mecene našega dela. Prvi med vsemi
IZ DELAVNICE USTVARJALNIH ČLANOV
Ustvarjalni član literarnega odseka Slov. kul. akcije, Branko Rozman, ki živi v Veili-kem Buenos Airesu, je v Rimu, v samozaložbi, izdal lastno pes-nii^ko zbirko z naslovom „ N a steni spi čas“. Zbirka, ki je predeljena v tri zaglavja s prti-godniškimi podnaslovi, je nedvomno lep doprinos na knjižne police slovenske zamejske lirike, hkrati pa tudi prva zbirka pesmi mladega pesnika. Vsega skupaj je avtor v knjižico, ki obseže 38 strani, odločil 34 pesmi, izvečine intimnih, razmišljujočih občutenj, pa nekaterih prigodniških impresij. Pri zbirki sta sodelovala še dva druga ustvarjalna člana Slov. kult. akcije, pesnik Rafko Vodeb z zanimivo, preprosto, a u-činkovito zunanjo opremo v pol abstraktnem slogu, pa akademska slikarica Aleksa Ivanc s tremi linorezi, ki nakazujejo nov močen sunek v razmahu naše u-metnice. — Pesniška zbirka je v prodaji pri tajništvu Slov. kul. akcije, Granaderos 61, Bs. As.
Ustvarjalni član likovnega odseka, slikar Milan Volovšek je prevzel zunanjo opremo letošnjega letnika misijonske revije „Kato’.iški misijoni'1, z enajstimi izvirnimi risbami religiozno misijonskega značaja. Risbe, ki so naslovne strani vsake posamezne številke, so prijetno presenečenje iv razvoju Volovškove umetnosti, močne posebno po izraziti plasti ki jn zgledni umirjenosti. „Kato-liški misijoni" so z novo zunanjo opremo samo potrdili svoj sloves verske revije na lepi kulturni višini.
IZ NAŠIH VRST...
Težka izguba je zadela vso slovensko skupnost, posebej pa še naše javno in kulturno delo. V prvih februarskih dneh je po kratki bolezni v Buenos Airesu umrl v visoki starosti 77 let starosta slovenskih javnih in kulturnih delavcev, ravnatelj prof. Bogomil Remec, član Narodnega odbora za Slovenijo. Tudi za Slovensko kulturno akcijo je smrt tega značajnega moža velik udarec, saj je pokojnik od vsega začetka z največjim razumevanjem dn zanimanjem spremljal vse naše delo, medtem ko vsa tukaj živeča njegova rodbina aktivno sodeluje, pri Slov. kul. akciji: hčerki Lada in Vera dr. De-
se je v vrste naših mecenov zapisal g. Anton Grdina st. iz Združenih držav, sledili so mu drugi z večjimi in manjšimi zneski. Gotovo pa je. najbolj plemenito dejanje omogočil mecen, s čigar darom je Slovenska kulturna akcija razpisala Božične leposlovne nagrade za leto 1955 in to v višini 10.000 pesov. Vsi ti žele ostati neimenovani. V tihem oblikovanju slovenskega kulturnega hrama pa bodo njih imena ostala zapisana z zlatimi črkami priznanja in hvaležnosti.
Mnogo zamisli je bilo v prvem letu uresničenih, mnogo lepih nalog ostaja še za naprej. Idealizem, veselje, ljubezen, ki ga v srcu rodi tiho kulturno delo, vera, ki iz tega raste, nam nalaga, da ponovno izrečemo vso Zahva'o Bogu, ki nam je v tako vidni obliki naklonil svoj blagoslov. Hvaležnost nas preveva tudi do vseh, ki so nas tako obilno podpirali v tistem drobnem delu, ki je včasih tako neopazno, a je tako važno.
Kmalu bomo mogli objaviti podroben načrt našega dela za delovno dobo 1955/56. Izkušnje preteklega leta, naklonjenost vseh, ki so to naše delo spremljali in trdna povezanost vseh, ki so se strnili v naših sekcijah in članstvu, nam je porok, da bomo to delo tudi opravili.
Vse pa prosimo, da nam svojo naklonjenost in zvestobo ohranite!	Ruda Jurčec
MEDDOBJE IV.
Četrta, to je zaključna številka prvega letnika revije Slovenske kulturne akcije „MED'DOBJE“ je dotiskana lin jo bomo te dni začeli razpošiljati. V prvem letu smo tako v celoti izpolnili knjižni program, kakor smo ga napovedali, ker bo XI. zvezek Pregljevih Zbranih spinov izšel v mesecu marcu, a smo poslovno leto začeli šele aprila 1954.
Na čelu te številke „Meddobja“ je članek Milana Komarja: Korenine kačurstva, nakar sledi pesem „Ego sum via“ Karla R a -kovca. Prozo je prispeval Lojze Novak: Zgodbe neznanih vojakov. Slede pesmi Vinka Beličiča: Božje oko, Kobilar in BL-steč oblak. Alojzij Geržinič je napisal esej: Tine Debeljak — književnik. Pesnik Rafko Vodeb objavlja pesmi: Jesenska pesem in Nocoj je nebo zeleno, Vladimir Kos pa je zastopan s pesmima Noč in Smehljaj.
Iz zapuščine Antona Novačana objavlja Tine Debeljak Dva soneta v poljskem prevodu.
Pbd zaglavjem črke, besede, misli razglablja Ruda Jurčec položaj kritike v svetu in doma.
Čas na tribuni obsega tokrat Franceta Glavača : Ob drugi knjigi „Vred'not“, ter M. K.-a: Abstraktnost in abstraktna umetnost.
Likovno umetnost zajame poglavje črta in prostor, in na prvem mestu objavlja Milan Volovšnk razmišljanje o arhitektu Simonu Kregarju, Marijan Marol.t poroča o Treh slovenskeh razstavah v Buenos Airesu, Karl May iz Toronta pa je napisal poročilo o razstavi Goršeta lin Kramolca v Torontu.
Gledališče zajema kritiki Bineta Š ul i nov a o drami Stanka Kocipra:	Svitanje, Alojzij G|eržinič pa podaja kritiko drame
Marijana Willenparta: Zadnji krajec.
Pod zaglavjem Knjige so objavljene ocene pesmi Jeremije Kalina Mariji (napisal Rafko Vodeb), Zbornik - koledar Svobodne Slovenije ocenjuj© A. B., o drugi knjigi „Vrednot“ pa je napisal oceno France Glavač.
Revijo zaključuje obsežna Kronika in Razpis leposlovnih nagrad Slovenske kulturne akcije za leto 1955.
Priloge zajemajo tokrat reprodukcije del arb. Simona Kregarja in sicer: Samostanska cerkev na Krasu, Študija cerkve, Cerkev križevega pota (New York), Cerkev križevega pota (Ljubljana), Študija za predelavo kraške cerkve in Študija dolenjske kmetije.
Vsega obsega ta številka 84 strani, tiskanih na umetniškem papirju.
NOV VAZEN KORAK
Slovenska kulturna akcija je pričela abirati krog sebe vse one, ki se zavedajo, da je treba našo kulturo obdržati na višini, če se hočemo kot narod ohraniti in je takoj od začetka posvetila vso pozornost tiskani besedi. Ena prvih nalog je bila ustanovitev revije, namenjene ljubiteljem umetnosti in vsem našim izobražencem. V teh dneh je izšla zadnja številka prvega letnika Meddobja.
Prav tako prihaja v roke naših naročnikov druga knjiga Vrednot. Dvesto strani izbranih aktualnih esejev in razprav izpod peresa naših kulturnih delavcev. Kociprov Mertik krasi domače knjižnice po vseh petih kontinentih in v tiskarni stavijo zadnje vrste Pregljevega čez 350 strani obsegajočega zbornika „Moj svet in moj čas“, ki bo izšel kot zaključek njegovih Zbranih spisov.
Skratka: za prvo leto obstoja Slovenske kulturne akcije več kot dostojen knjižni program, ki je praktično že izpeljan.
V želji po vedno intenzivnejšem kulturnem delu pa je Slovenska kulturna akcija po zaslugi neimenovanega, ki ji je sredi vse prej kot idealnih finančnih razmer dal novih pobud k nadaljnemu delu, pred kratkim mogla storiti nov važen korak. Na odborovi seji dne 27. januarja 1955 je bilo sklenjeno odposlati vsem važnejšim slovenskim publikacijam v tujini besedilo o leposlovnih nagradah za leto 1955.
Ta natečaj pomeni vežen mejnik v delu svobodnih slovenskih književnikov, kjer koli že žive, nov korak po začrtani poti k vedno kvalitetnejšemu delu. Sodelovanje je omogočeno vsem leposlovnim ustvarjalcem kakor tudi onim, ki to žele postati.
Slovenska kulturna akcija je prepričana, da bo s tem koristila tako piscem, katerim bo bogia vsaj simbolično pokazati, da se njih delo ceni, kakor tudi bralcem, ki bodo tako prišli do novih knjig.
RAZPIS LEPOSLOVNIH NAGRAD
Mecen, ki želi ostati neimenovan, je Slovenski kulturni akciji o-mogočil, da razpisuje za leto 1955
..BOŽIČNE LEPOSLOVNE NAGRADE11
v skupnem znesku 10.000 argentinskih pesov z namenom, da se poživi slovensko knjižno ustvarjalno delo.
1.	Nagrade so tri in sicer v zneskih: 5.000.—, 3.000.— in 2.000.— argentinskih pesov.
2.	Prispevki morajo biti izvirna dela, ki še niso bila objavljena ali delno izvajana (roman, drama, zbirka novel ali pesmi).
3.	Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik.
4.	Rokopise je treba poslati do 31. oktobra 1955 in sicer v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija -leposlovne nagrade - Granaderos 61, Buenos Aires, Argentina.
5.	Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime ali psevdonim, katerega nosilec pa mora biti znan vsaj enemu članu razsodišča, je treba poslati v rokopisu priloženi zapečateni kuverti, ki npsi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odpro na dan razglasitve, t. j. 22. decembra 1955. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev, ostali rokopisi ostanejo na uporabo piscem. Slovenska kulturna akcija pa lahko z avtorjevim dovoljenjem objavi tudi nenagrajeno delo.
6.	Pod psevdonimom poslano in nagrajeno delo se more tudi pod psevdonimom izdati, če avtor to želi.
7.	Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu.
8.	Sodelujoči pristanejo na to, da bodo nagrajena dela izdana v knjižnem programu Slovenske kulturne akcije za leto 1956 ali kasneje. Nagrajena dramska dela bodo po možnosti tudi uprizorjena. Za oboje bo avtor dobil še redni honorar založbe.
beljakova sta redni članici, Bara, akademska slikarka, pa ustvarjalna; medtem ko je zet dr. Tine Debeljak podpredsednik in urednik knjižnih izdarj. — Pokojnikovega pogreba se je udeležilo tudi zastopstvo odbora Slov. kul. akcije. (Spomin na ravnatelja Remca bo tudi pri delu naše akcije vedno živel.
Tajnik Slov. kul. akcije, umetnostni zgodovinar in publicist Marijan Marolt se je po večtedenskem dopustu v argentinski Švici, v Barilochah, v teh dneh vrnil v Buenos Aires in spet prevzel posle v naši pisarni.
Na potovanju po srednji Evropi je vodja filozofskega odseka Slov. kulturne akcije, dr. Ignacij Lenček, prodekan teološke fakultete v Adrogue (Buenos Aires). Na tem potovanju bo navezal tudi osebne stike z raznimi ustvarjalnimi član; naše ustanove, zlasti v Italiji. Vrnil se bo v Argentino sredi aprila.
ZAHVALA IN PROŠNJA ZA SODELOVANJE
Ker bi Slovenska kulturna akcija rada izdala Pregljevo knjigo „Moj svet in moj čas“ v opremi, ki jo ta naš na j večji katoliški pisatelj s svojim delom zasluži, in ker bi na drugi strani radi knjigo kljub temu nudili čim bolj poceni, da bi bila dostopna najširšim krogom slovenskega življa v zamejstvu in celo v domovini, zato se j,e Slov. kult. akcija odločila poprositi nekatere prijatelje našega dela za kak prispevek v ta namen, že v kratkem so se odzvali sledeči dobrotniki:
Č. g. David Doktorič, Urugvay, z zneskom 100 pesov; č. g. dr. Rafko Vodeb, Italija, s 420 pesi; g. Franc Pa ta mo it, Brazilija s 190 pesi; č. g. Wolbang Karel C.M., USA, z 265 pesi; g. Debeljak Louis, USA, s 190 pesi; č. g. Malovrh France, Španija, s 190 pesi; neimenovani duhovnik, Argentina, s 300 pesi in č. g. Kolenc s 15 pesi.
Vsem tem plemenitim mecenom slovenske kulture v zamejstvu tudi na tem mestu: Naj iskrenejša zahvala!
Vabimo in prosimo pa zlasti prijatelje in nekdanje ucjlance prof. Ivana Preglja ter vso slovensko javnost nasploh, da se s svojimi prispevki pridružijo tej 'akciji. Morda bo marsikoga k sodelovanju pritegnila naša namera, da iz morebitnih dohodkov te-
9.	Materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev pri razpisu leposlovnih nagrad.
10.	Žirijo tvorijo gg. Vinko Brumen, Tine Debeljak, Lojze Ger-žinie, Ruda Jureee, Milan Komar in Zorko Simčič.
11.	Glasovanje razsodišča je tajno. Če član razsodišča sam sodeluje pri natečaju, izgubi pravico glasovanja.
12.	Razsodišče ima pravico proglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če misli, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridržuje pravico združiti dve ali več nagrad in jih razdeliti.
Buenos Aires, 27. januarja 1955.
Slovenska kulturna akcija
VABILO K NAROCBI
Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je spomladi 1954 povabila rojake v svobodnem svetu, da se naroče na njene knjižne izdaje za leto 1954. Med publikacijami, ki jih je napovedala, je kot 11. zvezek Zbranih spisov Ivana PREGLJA, njegov zbornik „MOJ SVET IN MOJ ČAS“. Ta knjiga, ki vsebuje v Pregljevih lastnih povestih, črticah, pesmih in zapiskih pisateljev življenjepis in umetnikov pogled na svet, bi morala iziti za njegovo šestdesetletnico, kar pa so takrat razmere v domovini preprečile. Vse gradivo, ki ga je uredil Tine Debeljak, je urednik prinesel seboj v Argentino in ga ponudil Slovenski kulturni akciji.
Izmed vseh publikacij, ki jih je Slov. kulturna akcija napovedala, je vzbudil takoj po napovedi Pregljev „Moj svet in moj čas“ največ zanimanja. Poleg imena — največjega slovenskega katoliškega pisatelja — sta vplivali umetnikova sedemdesetletnica in pa brezbrižnost, s katero je oficielna domovina ta jubilej prešla.
Urednik Tine Debeljak je poleg napisanega gradiva rešil tudi bogato, še nikjer objavljeno ilustracijsko snov iz Pregljevega življenja in dela. Poleg tega je prispeval tudi obširni in izčrpni komentar. Obseg knjige je tako znatno narastel, fotografsko gradivo pa naravnost terja razkošnejšo opremo.
Da bi mogli natisniti zadostno število izvodov te izredne knjige, vabimo vse rojake v svobodnem svetu, ki niso še naročniki rednih izdan j Slov. kulturne akcije, da Pregljev „Moj svet in moj čas“ naroče posebej v prednaročbi pri Slov. kulturni akciji, Granaderos 61, Buenos Aires, Argentina, ali pa pri bližnjih krajevnih poverjenikih.
Vsi novi naročniki bodo knjigo dobili po isti ceni kot redni naročniki knjižnih izdanj Slov. kulturne akcije, če bodo naročnino vplačali do konca marca 1954, bodi pri poverjenikih, bodi naravnost na naslov uprave (Granaderos 61, Bs. As.), čeke in nakazila je treba pošiljati izključno na naslov: Ladislav Lenček C.M., Cochabamba 1467, Buenos Aires.
V VSAKO SLOVENSKO HIŠO — SLOVENSKA UMETNINA
Kakor križ in brezjanska slika v stanovanju slovenskega človeka zgovorno pričata o njegovi veri, tako naj bi njegovo kulturno stopnjo predstavljala poleg kvalitetne slovenske knjige kaka izvirna likovna umetnina slovenskega slikarja ali kiparja.
Zato Slovenska kulturna akcija nudi po dosegljivih cenah vrsto umetnin naših ustvarjalnih članov: Franceta Ahčina, Franceta Gor-šeta, .Bare Remčeve, Alekse Ivančeve,’Božidarja Kramolca in drugih. Vsa dela so na ogled v pisarni na Granaderos 61, od 9 zjutraj do 13 popoldne, vsak delavnik.
LEPO PROSIMO
Predno začnemo novo poslovno leto, bi kajpada radi stare račune urediti. Zato nam naši člani in naročniki ne bodo šteli v zlo, ako jih lepo prosimo, da čim preje poravnajo svoje obveznosti, in sicer oni izven Argentine pri poverjenikih, argentinski pa v naši pisarni na Granaderos 61, bodisi o-sebno, bodisi po poštnem nakazilu na ime Lado Lenček CM. Vsem najlepša hvala že vnaprej!
ga izdauja še živeči pisatelj prejme vsaj skromen honorar.
Prispevke je pošiljati ali oddajati na naslov: Slovenska kulturna akcija, Granaderos 61, Buenos Aires, Argentina (čeki in nakazila na ime Lado Lenček C. M.)
DRUGI IZLET SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE bo v nedeljo 27. II., v mesto Eva Peron.
1)	Odhod s Plaza Constitucion ob 7h zjutraj, s posebnim avtobusom, ki nam bo ves dan na razpolago. Zbirališče pri spomeniku na trgu pred kolodvorom.
2)	Db 9h v katedrali skupna sv. maša. Po maši zajtrk v restavraciji nato ogled naravoslovnega muzeja. P'o skupnem kosilu v restavraciji ogled umetnostnih zanimivosti v mestu. Vodi g. Marijan Marolt. Okrog 16h odhod v park Derechos de Ancianidad. Ob 19 se odpeljemo na obisk k dvema ustvarjalnima članoma, g. župniku Francetu Glavaču in g. Branku Rozmanu, kjer bo tudi večerja. Okrog pol desetih povratek v mesto. Izstop v mestu okrog lOh na Plaza Constitucion ali Once, po želji.
3)	Stroški za vse gori navedeno, vštevši vso vožnjo, znašajo za člane 30 pesov, za nečlane 40 pesov. Posebnih vabil ne bo, zato s prijavo ne odlašajte! Prijave nujno, vsaj telefonsko, do srede 23. t. m. do 13h na Granaderos 61, T.E. 66-0818. Izlet bo ob vsakem vremenu.
POLETNI KULTURNI VEČERI
se nadaljujejo v mesecu marcu. V soboto 5. marca bo leposlovni filmski večer s prikazom življenja in dela treh velikih francoskih mojstrov peresa:	Balzaca,
Rimbauda in Colette, s predavanjem Rude Jurčeca. V soboto 21. marca pa nam bo Marijan Marolt ob umetniških filmih odkrival izredne lepote in bogastvo francoske likovne umetnosti. Oba večera bosta na prostem pri sv. Juliji oziroma na Victor Marti-nez 50. Začetek ob osmih zvečer. Vabljeni člani in prijatelji!
NAŠA KNJIŽNICA
Knjižnica Slov. kult. akcije v 'Buenos Airesu, Granaderos 61, je odprta vsak delavnik dopoldne. Nudi vsem svojim članom vrsto ‘del z vseh kulturnih področij.