the oldest and most. popular slovenian newspaper in united. states oij america.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
»najstarejši. in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah
AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 13,
• : »ji.

CHICAGO, ILL., SREDA, 20. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY. 20, 1926.
LETNIK XXXV.
TEMNI OBLAKI SE ZBIRAJO NAD TURČIJO IN BALKA NOM; VELIKA BRITANI JA NAMERAVA Z OROŽJEM
V ROKI BRANITI SVOJE VIJA V SKRBEH.
'PRAVICE".
JUGOSLA-
Atene, Grčija. — Velika Britanija si prizadeva dobiti vso naklonjenost male Grčije, za slučaj, da bi Turki, ko se bo stajal sneg po gorah v spomladi, zasedli gorovje nad Mosu-lom in ogrožali pokrajino, katero je dobila Anglija po določbi sveta lige narodov.
Kolikor je dosedaj znano, ni še sklenjena nikaka zveza med Anglijo in Grčijo, le vršili so se tozadevni dogovori med grškim diktatorjem Pangalosom in bri-tiškimi diplomati. Ti dogovori s® nanašajo na skupno grško-angleško akcijo proti Turčiji.
Iz Aten poročajo, da se nahaja tamkaj angleška komisija« katera ima nalogo popolno-ma reorganizirati grško bojno
ŽENSKE POROTNICE V LOS ANGELES, CAL.
INDUSTRIJA ANTRACITA p VLADNO KONTROLO.
Poslanec Berger je predložil j predlogo v zbornici naj prevzame vlada Zdr. drž. kontrolo nad operacijo na polju antracita.
Washington, D. C. — Kon-gresnik Viktor Berger, (soc. Wis.) je predložil zbornici predlogo, v kateri predlaga, naj vzame vlada operacije na polju trdega premoga pod svojo kontrolo.
Premogovna industrija, tako je dejal Berger, je zrela za po-državljenje. To je edina rešitev tega vprašanja. Država mo-
Iz Jugoslavije
VELIKA JE BILA NEVARNOST ZA ELEKTRARNO V F A-LI. — POLOŽAJ ELEKTRARNE JE BIL PO MNENJU STROKOVNAKOV SKRAJNO KRITIČEN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
-0-
Led na Dravi do dva metra debel.
Drava od Fale pa gori do Sv. Ožbolta radi visoke zgradbe falske elektrarne stoji. Podobna je velikemu jezeru. Vsled hudega mraza je dravski tok že prve dni decembra popolnoma zamrznil, tako da so ljudje lahko peš in z vozmi šli preko Drave. Led je bil dne 14. decembra na nekaterih mestih po en do dva metra debel.
prometu. Dolg bo poldrug kilometer ter bo eden največjih mostov v Evropi. Z gradnjo se prične prihodnjo pomlad.
-o-
Slavnostna otvoritev električne razsvetljave na Viču.
Mestna občina ljubljanska je sklenila z občino na Viču pogodbo za oddajo električnega toka iz svoje centrale in sicer tako, da je vsa. cestna razsvetljava v viški občini zastonj.
^,	i Vršila se je slavnostna otvori-
Ud gornje strani je Drava vsak tey elektrigne lugi
na Viču ob
Gorenja slika nam kaže 13 žena iz Los Angeles, Cal., katere so bile izbrane kot porotnice pri obravnavi dveh morilcev policista. Dvanajst je rednih porotnic in trinajsta pa je določena, da odda svoj glas v slučaju če bi bili pri ostalih, glasovi enakoštevilni.
brodovje: nekaj pomeni tudi ra vzeti iz rok birokracijskega to, da se je kupilo od Francije' vodstva industrijo premoga, pomorske čolne, toraj zgleda,' drugače bodo vedno sitnosti, da se bo le vresničila izjava Danes, tako pravi dalje Ber-diktatorja Pangalosa, ki se gla-J ger, je premogarska industrija si, da bo on skrbel za to, da bo' pod kontrolo 25. mož, kateri grško brodovje najmočnejše v imajo ljudstvo, ki vporablja Sredozemskem morju.	premog na vrvici. Oni delajo
Pristanišče v Saloniku in Pi- poljubno, raeus je predelano v prvovrst-| Pri tej priliki je tudi omenil no mornariško bazo. Kakor je kongresnik, da je William angleška komisija, obstoječa iz Green, predsednik ameriške 25 častnikov za reorganizira-] delavske federacije izdal na nje mornarice, tako je tudi narod apel, za pomoč prizade-Francija poslala svojo komisi-j tim po stavki, katerih je nad j°> ki poučuje grške vojake o 700,000. v°jni taktiki.	, |	-0-
Marsikomu ta vojaška reorganizacija ni po volji, najmanj^ Pa Italiji. Mussolini je rekel pri neki priliki, da leži bodočnost' Italije na morju, zagospodovati more Sredozemskemu morju, katero imenujejo "britiško jezero."
Ni pa samo Italija, ki gl,eda strani grško-angleški sporazum, temveč tudi Jugoslavija- Bilo je že govorjenje o na-
SLOVENSKI PROTESTNI SHOD ¥ CHICAGO.
Chicaški Slovenci odločno pro testirajo proti italijanskemu nasilju na Goriškem in Primorskem.
Chicago, 111. — V pondeljek večer dne 18. januarja se je
STRAŠNI TORNADO V JUGOSLAVIJI.
Belgrad, Jugoslavija. — Od tukaj prihajajo alarmirane vesti, da je divjal po Jugoslaviji strašni tornado, ki je napravil veliko materialne škode; življenje je izgubilo veliko ijudi. Podrobnosti o katastrofi so še pomanjkljiva in poročilo ne pove kateri kraji so najbolj prizadeti.
PROTI CENZURI ¥ ROMUNIJI.
Vsi izdajatelji časopisja v Romuniji so izjavili, da bodo proglasili stavko, ako se ne prekliče stroga cenzura.
Bukarešta, Romunija. — Ker
so romunski listi pisali v tonu, (
KRIŽEM SVETA.
dan naplavljala velike količine ledu. Večina plošč je plavala pod debelim ledom. Pritisk je bil tako silen, da je debela ledena skorja na mnogih mestih razpočila in ogromne mase ledu so se razgrnile na vse stra-
KARA PADLA V VODO, ŠTIRJE MRTVI.
I p -u ™ TVTva Pittsburgh' Pa- - Voz poU- ni in s0 ,CeI° z\prle d™° nik gerentškega "sveta dr. Din-Long Beach, Fla. — Mrs. ligne železnice je padel iz Fle- sto na levem bregu Drave. E- , p° . novdariaioč socialni -r	tr? -jo -rnano xr	„_ , ______... ______.i_ • ___________v . i___, , _ ko ruc ier povaarjdjut sqtidim
mnogobrojni udeležbi domačega ljudstva. Pri viški šoli so se na trgu zbrali zastopniki mestne občine ljubljanske ter zastopniki občinskega zastopa viškega, da izvrše slavnosten akt. Slavlje je otvoril predsed-
Albert B. Dick, ki je znana v mjng park mostu v vodo, pri lektrarna sama še ni trpela, ker
višjih chikaških krogih je pri čemer so prišie štiri osebe ob so nevarne razpoke in ledeni k'a die'Vič a Izročil' žup arm priliki, ko je šla na jahto "Chif- življenje in 22 je zadobilo po- vulkani več kot 1 km nad Falo.1 ^g;*,, novo -pel javo 'v prstane" v Long Key agubilo, z. a- gkodbe, nekateri težke. Takoj Ledene mase so vsled pritiska vzem~in varstvo" Pri slavnost-pestnico, katero ceni na $25,- ko se je zgodila nesreča so pri-, od gornje strani tako pokale, nem aMu je sv'irala domaga 000. Zapestnica ji je padla v gjj na ijce mesta prostovoljci in da se je pok razlegal daleč na- a.odba vodo in nrizadevanie io zonet v^k^+j v; en \Tat* Acnl\i-m voei- rvlrnli	;
in gospodarski pomen elektrifi-
Pe-
vodo in prizadevanje jo zopet policisti, ki so več osebam reši dobiti, ni imelo vspeha.	j jj življenje.
— Bloomington, 111. — Mr.' in Mrs. Clyde iz Clinton sta bi-
la na mestu mrtva, ko je truck, ki ga je vozil Sutton, poleg katerega je sedela tudi njegova žena se prekucnil in oba pod-veznil. Da so truck vzdignili in prišli do trupel so se morali po-služati dvigala.
— New York, N. Y. — Chas. M. Schwab, znani kapitalist se
okoli.
V soboto 19. decembra opoldne je naenkrat zapihal močan jug. Ledene mase pritiskajo od zgornje strani proti Fali. Položaj elektrarne je po mnenju strokovnjakov skrajno kritičen. Pritiska voda in nepojmljivo se ne bo več trpelo v Italiji,1 debel in ogromen led. Podjetje da bi okrog pohajali ljudje' je poklicalo sicer na pomoč vo
¥ ITALIJI PREGANJAJO LENUHE.
F.ašistovska vlada izjavlja, da
brez dela. — Tudi stavke so prepovedane.
Turin, Italija. — Fašistovska
' , t" 'zbrala v cerkveni dvorani sv.'člankov, ki se tičejo odpovedi S Štefana precejšna skupina chi-|pravici do prestola princa Kar-.......... "	caških Slovencev na povabilo ]a.
sedaj se je pa ta napetost
Poostrila, kajti s tem je o-stalo nerešeno vprašanje dohoda k morju, za jugoslovansko državo. Tako se lahko reče, da Re tudi nad Balkanom zbirajo temni oblaki; imeli bomo priliko videti kaj zna svet lige na-r°dov, in v kakšno korist za
na svetu je svetovno razsodišče.
ZIMA V FRANCIJI NE-ZNOSNA.
Pariz, Francija. — Od tukaj Poročajo, da vlada neznosna zi-ma v Franciji. Veliko oseb je
preč. g. župnika Rev. Kazimir-ja Zakrajšek na protestni shod.
Shod je otvoril preč. g. župnik z ognjevitem govorom, v katerem je naslikal obupni položaj naših zasužnjenih bratov na Goriškem in Primorskem. Povedal je, kako so lansko poletje tamošnji rojaki prosili amer. slovenske romarje za pomoč, da naj se oglasijo in povedo svetu, kako velike krivice mora prenašati naš slovenski narod ob sinji Adriji, ki ga je zadela kruta usoda sužnjosti. Nato so spregovorili še neka-
je odpeljal v Evropo. Pred od-ki ni bil povsem po volji romun-j h°d°m Je rekel, da bo kupčija vja(}a namerava kaznovati vse sitim vladnim krogom, se je u- (v ,Ietu 1826 bolja ne£° je bila pohajkače, ki se potikajo po u-vedla stroga cenzura,' namreč	leto.	licah in se ne pobrigajo, da bi
i— Racine, Wis. — Fred Lys- ' si preskrbeli delo. Fašistovska zkowski, star devet let, se je stranka tudi deluje na to, da igral s puško, nevedoč, da je nabasana, nameril je na svojo
V nedeljo so imeli zastopni-
ki vseh vodilnih listov v Buka- sestrico, staro 14 let in sprožil, rešti zborovanje, na katerem j Deklica se je mrtva zgrudila na so sklenili, da bodo prenehali tla. z izdajo listov popolnoma, do 1
umrlo vsled mraza. Snega je , . , ... x „„ . ,. toarti^	1 ... " * teri drugi. Konečno se je skle-
palo neverjetno veliko, zlasti r , , ,	„„
na • u j t. „'x vrq 'lulo» da slovenska župnija sv.
^V^Xo dl^ brTolvn; Stefan, kot taka v celoti poiljo
"apeCa lotrilz ta cSe "'P^eren protest „a razna me-
"edoatopne.
PET MEKSIKANSKIH BAN-DITEV USMRTENIH.
Mexico City, Meksika. — |°ročajo, da so se zvezne če-spopadle z banditi v držav! Michoacan in usmrtili pet roparjev. Zveznim četam delajo Velike preglavice male roparje tolpe, katerih člani niso u-
rodajna mesta v Ameriki in stari kraj.
Pomožna akcija pa se je prepustila društvam, katera naj se za stvar po možnosti zavzamejo.
-o-
EKSPLOZIJA V BERLINU — DEVET MRTVIH.
kler se ne prekliče cenzura.
Litsom je bilo prepovedano pisati o razmerah, ki vladajo med kraljevo hišo in princem Karlom.
Govori se, da je Karol z nekaterimi generali, pristaši njegove stranke prišel pred kralja in ga nagovarjal, naj se odpove prestolu, kar je izzvalo o-
—	Rochester, N. Y. — Elmore L. Reynols, znana bandit-kinja, katera je sama izvršila več drznih roparskih napadov, je bila obsojena na 15 let ječe. Banditka je stara 28 let, njen rojstni kraj je Milwaukee.
—	Tucson, Ariz. ■— Od tukaj poročajo, da razsaja po krajih kjer je bila poplava med ne-
bi se delavcem vzela vsaka moč za priglasitev stavke. Ros-soni, načelnik fašistovske delavske organizacije je dejal, da "velika Italija" se ne bo naredila s stavkami, ampak z delom.
Rim, Italija. — Dokler poslanci, ki so v opoziciji in na-
jaštvo, ki pa je popolnoma brez moči napram ogromni naravni sili. Danes popoldne se razpravlja o tem, ali bi ne kazalo z močnimi razstrelilnimi sredstvi ali celo s topovi na nevarnih mestih razbiti ledene gore in skale. Od vseh strani prihajajo ljudje peš, z vlaki in vozovi v Falo, da vidijo izredni prizor, kako največje električno podjetje v naših krajih bori borbo na življenje in smrt. Če ledene mase pritisnejo vsled nenadno toplega vremena tako močno ob falsko, betonsko zi-dovje, da nastane vsaj mala razpoka, je v tem momentu vsa
gorčenje in je prišlo do prepi- srečnimi družinami, ki so prišli ra med kraljevo dvojico in prin- 0b domovja, vročinska bolezen, com Karlom, ki je imel za po- 15,000 oseb je, ki so prizadeti sledico, da je bil princ prisiljen po poiavi in nimajo domovja.
se odpovedati pravici do prestola.
--o-i
STRESEMANN ZAGOVARJA DAWESOV NAČRT.
Munich, Bavarsko. — V Nemčiji je več kritikov, ki se
Škoda je nepopisna, vsi pridel ki so uničeni. Občutno je tudi pomankanje zdravil.
— Michigan City, Ind. — Dave Hendricke, star 45 let, katerega je žena zapustila si
sprotujejo fašizmu ne prekli-, dgromna stavba izgubljena, čejo svoje izjave zoper fašis-j Škoda bi bila nepreračunljiva. tovsko vlado, jim ni dovoljeno vdeležiti se nobene več seje v poslan, zbornici. To je povelje italijanskega diktatorja Mussolini j a.
Za čast rodbine.
V Banjaluki je oženjeni Niko Jovivič, dasi oženjen, zasledoval lepo deklico Kordičevo. Nasprotni poslanci so javno' Njena brata Milan in Niko sta
ne strinjajo z Dawesovem re-'-ie 8 strupom končal življenje, paracijskim načrtom. Zunanji Prepeljan je bil tako^v bolniš-
Berlin, Nemčija.
minister Stresemann je v svo-
nico ,a zavžil je preveliko mno-
jem govoru, katerega je izva Neki de- jal na seji ljudske stranke re-,nje
žino, niso mu mogli oteti življe-
lavec je s gorečo smodko prišel kel, da če bi se ne bila Nemči-
^•rniki, temveč le potepuhi, ki v dotiko z gasolin tankom v ja ravnala po Dawesovem na-| ze. So nekateri, ki sedanjo ve-8e nočejo pokoriti postavi, in se Moabit okraju, nastala je eks- črtu, bi mogoče ne preživela liko • nezaposljenost vzračajo
Preživljajo le s plenom. S,RITE AMER. SLOVENCA.
plozija, pri kateri je prišlo de- sedanje zime. Stresemann za-] na rovaš Dawesovega načrta,
obdolžili premierja Mussolini ja, da je sokriv umora socialističnega pofelanca Matteottija. Mussolini je rekel, da tako dolgo dokler bo on na površju,, ne bo smel nobeden od nasprotne stranke prestopiti praga poslanske zbornice.
Ako hočejo nasprotniki, da bodo zopet sprejeti v zbornico, morajo prositi za odpuščanje in obžalovati svoje "pregrehe," ker so si sploh upali nasproto vati Mussoliniju. Predvsem pa morajo pripoznati fašistovsko revolucijo kot vspelo dejstvo, aventina, (nasprotniki fašizma) pa, za poraženo.
vet oseb ob življenji, trideset govarj a Dawesov načrt in gaa tudi tem ugovarja je pa ranjenih.	..„ . ^ Ismatra kot edino rešitev iz kri-'mann.
Strese-1KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC!
sestri strogo zabranila vsako občevanje z Jovičičem, kar pa ni zaleglo. Nedavno sta v kavarni trčila skupaj Milan Kor-dič in Jovičič, nastalo je prerekanje, pri katerem je Kordič potegnil nož in zadal Jovičiču več smrtnih sunkov. Sodišče je' obsodilo Kordiča na 4 leta ječe.	/
Smrtna kosa.
V bolnici v Sloven^gradcu je umrla soproga detektiva, ga. Milka Hauptman, roj. Tabaj. Pokojnica je bila splošno priljubljena kot izredno blaga žena. Bodi ji ohranjen blag spomin ! Prizadetiih naše iskreno sožalje!
Mavrica za Božič.
Nenavaden naravni prizor se je nudil Celjanom in okoličanom m. m. Pokazala se je izredno lepa mavrica, kakor bi nam hotela biti znamenje miru in sprave. Ljudje pa, ki jim nikdo nikoli ne ustreže, sitnarijo in trde, da nam ravno to skvari božične praznike. No, po > praznikih se pomenimo o tem.
-o-
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
IS THE BEST ADVERTfS-ING MEDIUM!
Denarne pošiljatve.
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. ' AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zvez« s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali n< zadnjo pošto točno in brez vsakeg« odbitka.
NaSe cene za pošiljke ▼ dinarjih U lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
9.55
500 — Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir _ 200 -i Lir _ 500 — Lir _ 1,000 — Lir
Ogromen most med Beogradom in P an če vo m.
--$
__$ 18.75
___$ 46,73
___$ 93.00
_ $185.00
___$ 4.70
___$ 9.05
___$ 21.75
_______ $ 42.25
10,000 Din. aH
Pri pošiljatvah nad nad 2000 lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je abselutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo Finančni odbor je sklenil, da|po cenah onega dne, ko mi sprejmo-
se gradnja novega mostu ki bo|	POŠILJAMO mi tudi
vezal Beograd s Pančevom-, od- v jugoslavijo in sicer da nemški tvrdki Hometz &l po pošti kakor tu-Dillinger. Most bo zf aje„ ^ v„	slo.
betonski podlagi v zelezni kon- vensko banko strukciji ter bo služil železniš-j ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK kemu, cestnemu in osebnemu' 45s w. 42nd St, New York, N. T,
amerikanski slovenec
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list ,	t Ameriki.
* ' Ustanovljen leU 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov ip dnevov po pnunUdh.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098,
Naročnina:
_$S.OO _ 2.50
Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto_ 6.00
Za pol leta _3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891,
Issued daily, except Sunday. Monday. and th« day after holidays,
Published by i
EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
_$5.00 . 2.50
Subscription:
For one year__
For half a year_____
Chicago, Canada and Europe:
For one year__6.00
For half a year__3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na nredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko! v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obfiavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.
Entered as second class
it Chicago, Illinois, under the ^ Act of March 3,
matter November 10, 1925, at the post office 1879.
I
Rdečkarjem!
Rev. J. Čeme.
Slep je, kdor se s prosvetarsko politiko, ukvarja.
Kranjec moj mu osle kaže!
On živi, umrje brez denarja.
(Po pesniku Fr. Prešernu.)
Zadnje čase sem postal pri slavni gospodi na La\vndale-u prominentna oseba. Na vsake tri vrstice mi odgovarjajo s tremi kolonami ali celo s tremi stranmi. Meni se zdi, da je sorodstvo prvaka slov, pesnika večjega pomena, kakor vaša "afenta-carska žlahta." Drugače bi se vi tako ne zaleteli. Danes vam je morda že žal, da ste sploh odgovarjali na moj prvi članek. Ni ste znali s konT imate posla. Pač žalostno, da vas je zapustila človeška zdrava pamet! Pomagajo naj vam krivorepe opice, vaše boginje.
Sprva ste mislili, da bote "farju" usta zavezali s tem, da prenesete prepir S. N. P. J. v župnijo. A ujeli ste se trdoglavi kalini! Na vse zadnje se lahko sodi iz vašega položaja, da nisem samo prazne slame mlatil. Tega se zaveda Zavertnik, Cankar, Molek, Godina in ostala banda. Ostalo vam je par kosti v želodcu, katerih nikakor ne morete prebaviti. Čudno se vam zdi: zakaj nisem sprejel javne debate? Zakaj vam ne odgovarjam na dolge članke? Zdrava misel slov. javnosti naj sodi! Morda niste niti odgovora vredni ? ! ? Morda v tem triumfirate vašo zmago ?! ?
Ja, temu smo že jezik zavezali! Ali na žalost vašo, začeli so vas bičati vaši lastni člani! To tudi boli! Zavertniku se je celo zavrtelo v glavi, da so klerikalci (te stranke v Ameriki sploh ni. Pač v domovini so nazivali SLS. s klerikalno, a tudi sa
obražen človek s zdravim razumom ne odobrava. Vam je samo na tem, da svoje nevedne podrepnike zlorabljate. Da vi slov. socialpatriotje in boljševiki ne pripadate, h kaki drugi organizaciji v korist Slovencev in človeštva splošno je vzrok tale: Nimate dovolj zmožnosti, poštenja in značaja! Nimate prilike, da bi pri takih organizacijah prišli na površje. Zato ste se po-služili najnizkotnejšega svobodomiselstva in komunizma. Naj bo! Za groš bo že šlo!
V očeh pravih Amerikancev ste prezirani politično in gospodarsko. Vam rudečkarjem gre zasluga, da smo radi vas Slovenci prišteti med one narode, katere imenujejo Amerikanci: "as undesirable citizens" t. j. ne dobrodošli državljani. Slovenski protiverski listi so vaša fotografija v Washingtonu, D. C. If you do not like Uncle Sam, go back, where you come from! Pojdite v Rusijo ali kamor hočete. Pošten človek se v naši novi domovini lahko preživi. Tudi za siromake in reveže so Amerikanci najbolj radodarni. Nikakor pa ne pustijo, da bi jim tuje-rodci gospodarili. Tudi ne vpoštevajo slov. svobodomiselstva in komunizma. Vi ste "ausgešpilt" popolnoma. Vaš program je brez pomena. Bili ste in ostanete zakleti sovražniki cerkve Kristusove in ob tej skali si boste razbili svoje prazne buče. Da slovenski narod moralno propada, ste vzrok moralno propadli uredniki slovenskih protiverskih listov.
Članom SNPJ. ne usiljujem svojih idej. Niti se ne usilju-jem v vaše vrste. Boj, katerega imate na rokah, bote izvojevali sami, ne pa svobodomiselstvo ali komunizem. Vašo jednoto so zlorabljali krvosesi slov. delavcev in jo bodo tudi nadalje, ako ne zmaga zdrava misel članov samih za pošteno gospodarstvo v korist članstva. Vsaka propaganda vam bo v škodo. Ako se tega ne zavedate danes, se bote v teku prihodnje konvencije S. N. P. J.
Osebno ne pišem za Zavertnika, Cankarja ali komunista Novaka. Tudi z njimi ne debatiram. Kje in sem jim bom pri-štucal afnarske repe in potomci mi znajo biti hvaležni, ako jih sreča zdrava pamet, da se še znajdejo v človeški družbi.
Tudi verujem v evolucijo: Da je Krščanstvo podlaga civili-' zacije. Vera Kristusova je povzdignila zgubljenega človeka' na mesto, katero človeku pripada; kajti človek je po Božji po-| dobi ustvarjen. Ima telo in dušo. Rdečkarska evolucija pa tira tega zvišenega človeka nazaj med živalstvo k Molekovim dolgorepcem — opicam!
Slep je, kdor Prosvetarjem vrjame.
Kranjc moj mu osle kaže!
braževalo. Prosvetna zveza bi j ker nimamo zvonov, ki bi nas bila zato poklican faktor, da bi i razveseljevali in povzdigovali to delo vršila. Dela je med na-.našega duha nad posvetne skr-mi dovolj. Vprašanje je seve-Jbi k Bogu, kakor preje. Preje da, kdo ga bo začel in postavil .so spremljali zvonovi ob smrti
tako prosvetno zvezo na noge. Gotovo je, da taka prosvetna zveza bi morala biti na katoli-
vsakega pokojnika k večnemu počitku. A danes, ko nam je svetovna vojna ugrabila zvo-
MM
ški podlagi. Nasprotniki že'nove in nam' pustila le naj-imajo svoje in namen teh jejmanjšega (čingoš), ne vemo, trgati slovenske izseljence od!ali zvoni praznikom ali mrli-vere. Mi takih naukov ne raa- ču.
ramo in zato tudi s takimi ljud- j Splošna potreba in želja je, mi ne gremo. Je vse zastonj,; da nabavimo nove zvonove, ta-socialisti in svobodomisleci so ^ke kakor so bili prejšnji. A sa-nas že prevečkrat prevarali v 'mi smo prerevni, vsega ne zmo-takih slučajih. Ti so s katoliča- j remo; cerkev sama je pa za-ni samo tako dolgo, dokler pri-1 dolžena. Zato se obračamo do č^kujejo pomoči in pa koristi vas, dragi rojaki, s prošnjo,-da' od katoličanov, potem pa že bi po svojih močeh prispevali ( najdejo vzroke, da začno se-^za nove farne zvonove in za' jati prepire in zgago. Zgodo-,3v. Križev pot, katerega tudi vina to do pičice potrjuje. Za-'nimamo. V ta namen pošljemo to, ako se bo začelo, svetujem, pooblastilo in nabiralne pole g.'
da na strogo katoliški podlagi.
Zadnja leta se je po naših slovenskih naselbinah priredilo več katoliških shodov. Vsi ti shodi so sijajno uspeli in koliko bolj bi še, ko bi imeli eno prosvetno organizacijo, ki bi vse to sistematično vodila. Zakaj vsi dobro vemo, da vsak narod seže samo tako visoko, kakor visoko sega njegova — izobrazba. Politično smo Slovenci skoro po vseh naselbinah mrtvi. Zakaj ? Zato, ker se ne zavedamo prvič svojih dolžnosti, drugič pa svojih pravic, ki
Marko Miheliču v Chicago, 111., 1724 So. Ashland Ave. Na po-! le naj se vpišejo imena darovalcev in svoto, katero prispe-! vajo; imena vseh in svota bo v j posebnih farnih knjigah v žup-nišču zabelježena. Vsakemu' onemu darovalcu, ki bi daroval svoto $20.00, bo v naši farni cerkvi zvonilo zastonj, kakor hitro bo dospela vest o njegovi smrti v župni urad. Ako bo mo-( goče nabrati med ameriškimi^ Slovenci za en nov zvon, bo to^ ovekovečeno z napisom na zvonu. Tako si lahko ustanovite
imamo prav tako, kakor ( trajen spomin v domači fari, in
drugi narodi. Vse take stvari spadajo v področje prosvetnih organizacij, katerih naloga je narod izobraževati v vseh takih vprašanjih.
V Sheboyganu, kakor sem slišal, so že ustanovljene dve podružnice. Ustanovili so jih kar pri društvih KSKJ. To je
še pozni rodovi se vas bodo spominjali, ko nas več ne bo.' In zvonovi bodo peli v vašo hvalo na čast Bogu.
V iskrenem upanju, da boste, hitro in radevolje pomagali,: vam kličem vsem že naprej:! Bog, Marija in sv. Jožef naj blagoslovijo vaš trud in povr-
Great Falls^ Mont.
Sprejel sem telegrafično ža
širili med naš narod. A' vse je( tiho, članek je zadel na gluha
mo taki, ki so duhovnike in katoličane sovražili.) in komunisti,10™ ^ Je	^	^ ^ "
olriinma nncfavm'Ii tm*a+i oirnkarlamicolpom Zel ttlkO budalost je i matl» gospa Ana l*lODOcniK, u- prav. i rosvetna zveza je nam
skupno nastopili proti svobodomiselcem odgovorno sorodstvo vAših pradedov opic!
Jaz vas ne sodim, nit} obsojam. Pomilujem vas kot ponižanega človeka. Mi katoličani se ne bomo družili ne s socialpa-trioti ali z boljševiki v krempljih ruskih judov. Za take propa-lice tudi ne pišem. Zmagala bo edino zdrava misel slov. naroda.
dolžni, da stopimo naprej in storimo, kar se storiti da v tem lostno vest, da je moja ljuba ušesa kot zgleda. To pa ni; ozira.
Pozdravljam vse čitatelje in mrla v Tržiču na Gorenjskem krvavo potrebna, če pomislimo,' naročnike Amer. Slovenca, li-dne 11. januarija 1926. Pokoj- da v tem oziru nimamo ničesarj stu pa želim mnogo predplačni-
kov!	Naročnik.
lepa ideja in priporočati je uejo obilo vašo naklonjenost vsem društvom, da store isto.l 0d tukajšne farne cerkve in vas Tu se gre za dobrobit celokup-(V imenu vseh faranov prav nega naroda, zato smo tudi vsi iskreno pozdravljamo.
niča je dosegla starost 73 let, §e med nami.	• i
je bila dvakrat prvočena prvič Ameriški Slovenci imamo do-! z E. Pollak, tovarnarjem z u- volj moči za vdržavanje take 'm 'snjem in drugič z A. Globočnik organizacije že samo, če se za-tovarnarjem železnine in več- to zavzam/2 naša častita duhov-
Slovenski duhovniki se vam ne usiljujemo pri SNPJ. Priprav
Ijeni smo bili vedno za skupno delovanje na principu poštenosti i	. v	.__, , ,
• , |	, . ., . . . ... „ - „ .	letnim klučariem zupne cerkve sema. Vzemimo, kakor to rav
in ugleda slov. naroda v Ameriki. In bili smo razočaram na ce- ,JV. . * . „ .	„ ,. „ x. ™ . . , , . ,.v„ . ,.vv . ~ , „ m županom trziske občine. Ko- no omenja hev li črti. Zato m slovenskega sirotisca in zavetišča! Zasluga vi"
tem gre slov. verskim odpadnikom.
Svoje čase so liberalni frakarji okoli "Glas Naroda" vihteli bič nad slovensko javnostjo. A propali so! Za čaša Kristana so svobodomiselci triumfirali, ali led vam poka pod nogami na vseh straneh. Zdraya pamet za pošteno gospodarstvo in za ugled slov. naroda bo zmagala! V tem bo katoliško časopisje storilo vse v svoji moči.
Očka Zavertnik in stric Cankar, kako je bilo v Detroitu ? ! ? Ali vas je tam tudi "farški humbug" za kosmata ušesa potegnil in za afnaraki rep zaguncal? Zakaj niste tja poslali Mr. Godina. On zna vsaj iz crknenega kozla in delavskjh žuljev krvave klobase delati. Vi socialpatriotje in komunisti ste zanesli boj v SNPJ. Ali bo ta boj v korist članstva? ! Ali vam je sploh članstvo pri srcu ? Ali mislite, da bote člane SNPJ. še z;a naprej za nos vodili ? Predaleč ste zašli!
Seme vašega zakletega protiverskega sovraštva je obrodilo? Ta vaš verski humbug bo z vami pošteno obračunal. Propadle in prodane duše na pol pečenih in zraven prismojenih vo-diteljčkov ne škoduje samo SNP.J. temveč slovenski javnosti splošno. Socialpatriotje, kakor boljševiki ste rak — rana na telesu slov. naroda.
Vašega programa ne boste nikdar izpeljali. Zastonj vaše delo! Vi voditeljčki ste se poslužili le takih strank, katerih iz-
Father Černe,
dila je svojim dvem soprogom koliko se je žrtvovalo po naših 16 otrok, katerih je še živih 8. slovenskih župnijah, da se je V tukajšni sirotišnici smo opra- ustanovilo fare, zidalo cerkve, vili slovesno črno mašo, katere šole in dvorane. Koliko se je se je udeležil na tronu tukajšni žrtvovalo na drugih poljih. Ali škof in velika množica ljudstva naj pa vse to pustimo, da za-iin osem duhovnikov. Priporo- mre brez vsakega spomina med čam blago pokojnico molitvi narodom ? Zgodovina naših pr-duhovnih sobratov in svojih vih pijonirjev, kakor tudi zad-
Župni urad v Starem trgu ob Kulpi, v januarju 1926. Pečat in podpis: Franc Zupančič, župnik/ Dragi mi rojaki in župljani! Vsak dar je dobro došel, naj bo 10 ali 20 centov, pol ali celi dolar, kolikor sploh more kateri naj daruje. Sv. maša se bo brala za vse ameriške daroval-
mnogoštevilnih prijateljev.
Rev. Jos. Pollak.
-o-
Chicago, 111.
Pred par tedni sem čital zanimiv članek izpod peresa Rev. J. Černeta, v katerem je član-kar razpravljal o "Prosvetni zvezi." Čakal sem, da se k temu vprašanju se kdo drugi o-glasi, pred vsem kdo izmed naših voditeljev ter da še bo stvar tako docela predelala v debati, nakar bi šli na delo ter jo raz-
njih let je zanimiva in je dolžnost naroda, da jo ohrani.
Dalje bi ameriški Slovenci lahko izdajali tudi svoja dela. N. pr. razna literarna dela, je že rc?, kot povesti in drugi spisi, ki imajo splošen pomen, imajo za nas vrednost. A velika večina našega naroda se za to ne zanima. Mi Slovenci smo po večini delavci. Zato nas tudi najbolj zanimajo razna delavska vprašanja. O tem bi se lahko mnogo pisalo in narod izo-
PROŠNJA IZ STARE DOMOVINE.
Iz Starega trga ob Kulpi prfce. Darove pošiljajte na: Mar-Črnomlju, Dolenjsko, prosijo ko Mihelič, 1724 So. Ashland nas milodarov za nove farne'Ave., Chicago, 111. zvonove in za nov Križev pot. j Obenem iščem tudi g. Petra Naši bratje tam so revni in mi- Sneler, po domače Žagar iz lo prosijo, da bi jim Amerikan- j Dola v starotrški fari. Kdor za ci priskočili na pomoč. Njih njega ve, prosim, da bi mi po-
prošnja se glasi:
Dragi rojaki:—Daleč tam od domače grude Vas je gnala
slal njegov naslov. Rad bi tudi zvedel za mojega bratranca John Miheliča iz Blaževaca, in
borba za vsakdanji kruh. Delo za Joe Kure iz Zagozdaca. Pro Vas tlači, da trudni legate k sim, ako kdo ve za njih naslo-počitku in s skrbjo v jutro've, da bi mi to sporočil, za kar
se že naprej zahvaljujem.
M. Mihelič.
vstajate. A vendar kljub temu vam večkrat vhajajo misli na vaš rodni domači kraj. Gotovo se še spominjate, kako so lepo ( Lovski blagor krog Maribora, pogostokrat doneli glasovi far-j Zadnje dni poročajo o pre-nih zvonov z visokih lin, da se cejšnjih srečah z lovov po bližje razlegalo po celi fari, poseb- (nji in daljni okolici Maribora, no ob nedeljah in praznikih. iTakO so na lovu nekega mari-In danes? Danes tega ni, ni borskega Nemca ustrelili pred več slovesnega pritrkavanja; nekaj dnevi 128 zajcev, na lo-zdi se nam, kakor bi ne bili | vu grofa Turniša pri Ptuju 120 prazniki. Naše razpoloženje je zajcev, in na lovu dr. Šalamuna ob največjih praznikih otožno,'nad 20 zajcev.
Jugoslovanski uradniški apa- % rat obratuje po posebnem sistemu. Če n. pr. kdo uloži kak priziv, če zahteva kakih pojasnil ali kaj drugega recimo ob novem letu, je dotičnik sala-mensko srečen, če dobi odgovor do prih. sv. Lukeža. Strašno hitro obratujejo jugoslovanski uradniški aparati. Človek bi jim svetoval, naj enkrat prire-de tekmo z višnjegorskim polžem!
* *
O Ante Kristanu pravijo, da je postal jugoslovanski milijonar. Pred leti pa je učil slovenske social patriote, kako je treba, da bi bogatini postopali proti revežem delavcem. A sedaj, ko Tone, kakor pravijo, da sedi na miljonih, se za nauke, ki jih je s tako vehemenco usiljeval drugim niti ne zmeni. Pa tudi newyorski komisar, odkar molze vladno kravico ne da ne bev ne mev za slov. delavce. Kaj ne, kako se časi in z njimi
ljudje spreminjajo!
* * *
Dudley Observatory — as-
tronomna opazovalnica je izdala napoved, da se bo videl v državi New Yorku in Kanadi popolni solnčni mrk v letu 1932. No, to je že novica. Laž bi pa bila, če bi n. pr. kdo rekel, da na Cortlandtu luna ne mrka in gotovih zgagarjev
vedno ne trka!	;
* *
V Londonu so baje ravnokar izdelali razkošno stanovanje, odkaterega se bo plačevalo $125,000.00 najemnine na leto. Nahaja se baje v delu mesta, ki je določeno samo za bogatine. Poročilo pravi, da je v tistem delu mesta naj cenej eše stanovanje za $20,000.00 — Ali ne pokazuje to, kako nekateri ljudje zapravljajo denar v stotisočih in v. kakem ia,zkošju žive ? Drugi pa, ki garajo in veliko trpijo, morajo biti zadovoljni skoro lahko rečemo z na/ vadnimi brlogi. Potem se pa čudijo, da revno ljudstvo zahteva svojih pravic do poštenega primernega življenja. ..
* * *
Neka calumetska Slovenka je
hudo stopila Moleku na kurje oko. Dopis iz Novega Dulutha hudo diši po lawndalskem izvoru. Ne trdim, da ga je Molek skoval, diši pa hudo tako. Nekdo je svoječasno že opletal prav tako o A. S. kakor ta dopis. Morda je ravno istega iz-jvora? Nelogičnost taka, da se j jo Bog usmili!
id # Si
Starokrajski literati se hudo pritožujejo, da jim slovensko-ameriški listi kradejo razna | dela. Ameriški Slovenci so to že stokrat na gotove načine plačali. Sicer pa imajo starokrajski literati svoje vrste bolezen. Plačani hočejo biti dvakrat. Najprvo doma, potem pa še tu! Mislijo si, v Ameriki se denar pobira ob cesti. . .
KAPITALISTIČNA PRODUKCIJA,
Mojster: Potem vam svetujem, da bos^e v svoji državi, ki jo hočete ustanoviti, takoj vpeljali postavo, da drevje ne sme več j-asti!
Lojze: Ti bi se seveda rad iz nas norčeval.
Mojster: Nikakor ne! Toda če drevje raste, potem je vendar kapital produktiven! Če n. pr. danes kupim gozd za 10.000 kron, si lahko prepričan, da bo po toliko letih vreden 20.000 K, ne da bi jaz sam pri tem kaj delal.
Lojze: Ta vrednost pa je produkt socialnega dela, n. pr. ker se z delom napravijo vozno poti. To nam je dr. Iks jasno dokazoval. Loči kapital od dela, vzemi n. pr. pragdzd v Braziliji — in gozd nima nobene vrednosti.
Mojster: Loči nasprotno delo od kapitay la: zapri n.pr. 100 delavcev v prazno delavnico, v kateri nimajo ne orodja in ne ma-terijala in njihova delavna moč, bi imela ravno toliko vrednosti, ko gozd v Braziliji.
Lojze: Treba ne bom oporekal; toda ravno zato bi bilo treba vsa delovna sredstva in ves delavski materijal odvzeti kapitalistom in ga podržaviti, da ga vporabljajo vsi državljani. To je ravno tisto, kar mi socialni demokrati zahtevamo: podržavljanje vseh delovnih sredstev.
Mojster: Kaj pa razumete pod delovnimi sredstvi ?
Lojze : Vse, kar je količkaj produktivnega, tako n. pr. gozdove, rudokope, tovarne itd.
Mojster: Potemtakem torej smejo kapitalisti obdržati svoje palače, svoje vile, konje, razkošne vrtove? Zakaj vse to je neproduktivno !
Lojze: Kar ni produktivnega, ampak spada h povžitni (konzumptivni) posesti to si naj za naš del vsak prisvoji in obdrži, če hoče.
Mojster: No, potem bodo gotovo vsi veleposestniki in veleindustrijci izpremenili svoje tovarne in druge produktivne posesti v zavžitne, da si jih na ta način lahko ob-drže! Tovarne bodo torej ustavili, plavže pogasili, njive bodo izpremenili v razkošne
vrtove, vsaka produkcija bo ponehala in stradal ne bo samo delavec, ampak vse ljudstvo in sicer toliko časa, dokler srečno ne pomre lakote.
Lojze: Ne, to ne gre! Kar je večjih za-vžitnih posestev, se morajo izpremeniti v produktivne.
Mojster: Potemtakem hočete zaseči sploh vso zasebno posest?
Lojze: Da, zasebna last je tatvina na skupnosti.
Mojster: Ali naj v prihodnje tvoja srajca in tvoje hlače ne bodo več tvoja last?
Lojze: No, to se vendar razume, da si vsak lahko pridrži kot izključno last, kar neobhodno osebno potrebuje! . Mojster: "To mislim; sicer bi lahko prišel vsak kdor bi hotel in bi mi vzel' hlače. i
— Toda prijatelj moj, kje naj bo meja? Ali naj ima tudi vsak svojo hišo? Koliko sob naj ima hiša ? Koliko jedi sme vsak o-poldne jesti? Koliko srajc sme vsakdo imeti itd. itd. ? Ali naj bo vse to policijsko odrejeno in določeno ? To bi bilo lepo policijsko gospodarstvo, dokaj hujše ko v časih najhujšega političnega hlapčevstva!
Lojze: Ti pa tudi presmelo sklepaš!
Mojster: Tako kakor morem sklepati iz naravne stvari same!
Lojze :Treba bi bilo razločevati med zasebno lastnino, ki služi za roditev vrednot, in ono, ki služi za osebno vporabo.
Mojster: Torej ostanejo palače, konji in razkošni vrtovi zopet obvarovani pred za-seženjem?	t?
Lojze: Pustimo to! Vsekakor bi bilo treba, da se podržavi kapital, ki daje vrednost in tako zatre moč kapitalistične produkcije.
Mojster :AIi smatraš n. pr. mlin za kapital, ki daje vrednost?
Lojze: To se razume.
Mojster: Potem ti hočem povedati zanimivo zgodbo.
V Afriki živi nekje 100 zamorcev in en slovenski naselnik. Zamorci delajo zelo enostavno in drobe žito med dvema kamnoma ali kvečjemu v možnarju. Naselnik pa pridno prednjači in si zida mlin. Posledica je, da ne melje žita hitro in z lahkoto samo za Bvojo potrebo, temveč zasluži tudi lep de-
nar, ker puste drugi pri njem mleti. Sedaj pa pride država in mu zaseže kapital, ker rodi vrednote, namreč mlin, v prid skupnosti, tako da so poslej vsi zamorci deležni dobička, ravnotako ko Slovenec, ki ga je zidal. — Kaj praviš k temu?
Lojze: To je tatvina!
Mojster: Nikakor ne! Po vaših socialističnih načelih je vendar zakrivil tatvino Slovenec, ker je smatral mlin za svojo zasebno last.
Lojze: Če si je kdo pridobil kapital sam s svojim delom, potem je stvar drugačna.
Mojster: Ali si niso tudi drugi pridobili premoženja z lastno delavnostjo. Torej morate vsem prizanesti in ne smete ničesar zaseči.
Lojze: No, za svojo osebo naj si obdrže. Toda ne smelo bi preiti na njihove dediče; vso podedovalno pravico bi bilo treba sploh odpraviti; s smrtjo vsakega bi moralo za-pasti celo njegovo premoženje skupnosti.
(Dalje sledi.)
* A^ERJKANSKl SLOVENEC „
^apadna Slovanska
Zveza
t
DENVER. COLO. ; NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR:
;	Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwinf ave., Pueblo, Colo.
,	podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
;	lajmk: Frank Skrabec, 4825 Washington Street, Denver, Colo
j	Blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street, Denver, Colo.
,	vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
!	NADZORNI ODBOR:
!	Predsednik: Anton Jeršin, 323 W. Northern ave., Pueblo, Colo.
|	i- nadzornik: Joe Shustar, 2231 E. Northern ave., Pueblo, Colo
>	i- nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
[	POROTNI ODBOR:
|	Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
,	i- porotnik: Joe Ponikvar, 1011 E. 64th Street, Cleveland, O
•	^ Porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
. Vs« denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-	«
i ega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-	!
„lZa !prejem> spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške	<
naicazmce, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.	'
h Z' S' Z' Se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	!
I S" narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo	!
I ^aor«h postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-	<
, «va Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb	!
| ~. e ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa	<
, Pojasnila in potrebne listine.	<
[ SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
JEZERO IZ ASFALTA NA TRINIDADU.
Na otokuj Trinidad ob severni obali Južne Amerike je veliko jezero, sestoječe iz same ga asfalta. Viktor Ottomann nam poroča sledeče zanimivosti o njem:
Iz Port of Spain, glavnega mesta Trinidada, smo napravili izlet na jugozapadni košček o-toka, da vidimo eno največjih naravnih čudes sveta. Po večerni vožnji po zalivu Paria smo prispeli do La Brea in čoln nas je prepeljal na breg. Prvi pogled nas je osupnil: sicer je Trinidad zelo bujen, tukaj je bilo pa vse prazno, pusto in ne
ti za pokrivanje cest; lahko se da raztopiti, potem je pa zelen trden in obenem elastičen. Dobivajo asfalt le redkokje v večjih množinah, večinoma v vo-tleninah vulkaničnega kamenja. Najvažnejša nahajališča, so na Siciliji, na Francoskem, v Zedinjenih državah v Severni Ameriki, v državi Bermudez v Venezueli in v jezeru na Trini-dadu.
Izraz "jezero" za nahajališče asfalta na Trinidadu ni čisto pravilen, kajti to niso tekoče mase asfalta, temveč velikanska, približno krogasta kotlina s premerom 700 do 800 metrov, do vrha napolnjena s trdo zemeljsko smolo. Ime "jezero" ima kotlina najbrž zato,
rodovitno. Le malo smo videli j k?J semintja prevlečena s ______—1 plitvimi tolmuni, tako da vidimo oddaleč navidez veliko je-
DOPISI Z. S. Z.
Denver, Colo.
Iz urada društva Kr. sv. Rož nega venca štev. 7. Z. S. Z. —' Tem potom naznanjamo sloven-1 ski javnosti, da priredi naše dr. Kr. sv. Rožnega venca dne 30- januarja 1926 v dvorani j ^venskih društev na 4464 Washington cesti, domačo ve-1 Selieo, na katero se vabi vse' slavno občinstvo iz naselbine in' okolice.
Veselica se bo vršila v prid društvene blagajne, torej le vsi na ples omenjeni večer. Vstopnina bo samo 25c. Za pijačo in prigrizek skrbi odbor.
Veselica se bo vršila v prid društvene blagajne torej le vsi
^ ples.
ftalje so vse članice imenovanega društva prošene, da redno plačujejo svoje mesečne Prispevke v letu 1926. Ako ka-tei'a ne more plačati naj se iz-felasi pri društveni tajnici, da sporoči vzrok na seji.
Društvo Kr. sv. Rožnega venca Štev. 7. zelo lepo napreduje. Upam in želim, da v letu 1926 še boljše. Vsem članom in Ranicam ZSZ. želi obilo uspeha v letu 1926.
Josephina Maring, tajnica, 4822 Washington St.
Pueblo, Colo.
Cenjeni urednik glasila Z.
•	: — Sprejmite tudi od mene par vrstic v naše glasilo. Na-
a Zapadna Slovanska Zveza ePo napreduje. V vsakem poročilu vidimo, da jih nekaj pri-® °Pi- Vidi se, da se vedno bolj dviga zanimanje tudi za našo 0rganizacijo. Zasledujem stalno delovanje naše organizacije Ul nioram reči, da gre po pravi Zlnerni poti. Le tako naprej in r°.laki bodo vedno raje pristo-Pali y našo organizacijo. Tudi Pli.nas vednih naklad, kakor drugih organizacijah. To ato, ker nimamo velikih izdat-t ,()v- Kier imajo pa mnogo stva-'' pa morajo tudi vse vzdrža-a kar pa vse stane veliko de-arJa. Zato vedne naklade. S cm se ne utikanr v druge orga-li5acije, temveč le omenim za Primer.
Naznanilo in priporočilo.
•	Vsem cenjenim naročnikom, Kakor tudi vsem drugim našim r°jakom v državi Wisconsin
naznanjamo, da jih bo te dni °biskal naš gl. zastopnik Mr. Mladič.
.. Ker je naša želja, da se naš v'st kolikor mogoče najbolj raz-Slri> uljudno prosimo vse naše ^aročnike, da pomagajo Mr. j^ladiču tudi do novih naročni-Ako poznate kakega, ki še nima našega liBta povejte to Mladiču in pomagajte mu di Vi, da se taki rojaki na list naroče.
Uprava Amer. Slov.
Priporočal bi, da naj bi dru^ šiva priredila kake kampanje. Zakaj povsod, kjer se giblje, tam je življenje in tam se napreduje. Zato društva le na plan. Kam je treba več novega članstva. Našo Zvezo prav lahko podvojimo, če se primemo agitacije. Slovenci na zapadu moramo dvigniti svojo organizacijo.
Naj omenim še nekaj. Večkrat čujem med brati tudi o-pazke, da je naša zveza majhna in da se bo morala prej ali slej drugi pridružiti. Jaz pa te potrebe še ne vidim, saj naši računi kažejo, da napredujemo in lahko shajamo, zakaj bi potem drugam silili in s tem takorekoč svojo neodvisnost drugim prodali. Ne govorimo, da smo premajhni. Če smo majhni, tedaj agitirajmo, da bomo večji. V agitaciji je temu odpomoč. Radi združenja bi povedal še več, pa nočem, ker vem1, da bi me marsikdo napačno razumel. Rečem le to: Zapadna Slovanska Zveza je za nas dovolj dobra. Zadovoljni smo ž njo, to pa zlasti za to, ker pri njej ni tistih večnih prepirov, kakor drugje. Mi lepo mirno poslujemo in gremo mirno naprej1 po zmerni poti, kar je edino priporočljivo. Sku-šajmo pa pridobiti za ZSZ. našo mladino. Ta je naša bodočnost, zato le vsi na delo, da jo čim več pridobimo za ZSZ.
Še enkrat, agitirajmo za Za-padno Slovansko Zvezo!
Vsemu članstvu želim, četudi že malo pozno, srečno in zadovoljno novo leto 1926, ZSZ. pa želim, da bi se do prihodnjega novega leta. podvojila.
Član ZSZ.
rastlin, nobenega drevesa, no bene ptice, nič ljudi. Zemlja je črnkastorjava, kakor izžgana, zrak napolnjen z ostrim duhom po smoli. Po visoki žični železnici drkajo neprestano košare v notranjost otoka in prihajajo nazaj napolnjene s kladami črne mehurnaste tvarine, ki jo pogoltnejo tovorni parniki. Ne-voljni in molče opravljajo črnci svoje delo, le nenavadno visoka plača jih drži tam, tako je tam vroče in toliko je tam mrzlice; La Brea je med najbolj nezdravimi kraji sveta.
To, kar prinašajo košare in sprejemajo parniki, je sirovi asfalt, tak, kakor nam ga da zemlja. Po polurni hoji smo ob viru, ki napaja neprestani tok košar, ob glavnem asfaltnem jezeru, Koliko milijonov ljudi se pač vsak dan sprehaja
zero in asfaltne plošče, plavajoče po njem. Stopimo pa lahko na površipo asfalta brez vsake bojazni, popolnoma varno; rudnina je večinoma že popolnoma strjena, tu in tam še malo mehka, le včasih vre ob razpokah vroča smola ven. Zoprn duh po smoli, povzročujoč bolečine v glavi, se neumorno razprostira po ravnini, prežeti od velikanske vročine. Noben beli delavec ne bi mogel tukaj trajno vzdržati, to morejo le vročine navajeni, zelo močni črnci z otokov Trinidada in Barbada. Par sto jih je razdeljenih po jezeru in s cepini odkopujejo zemeljsko smolo od površine, nakar jo omenjene košare peljejo do morja.
Mislili bi, da bo asfaltna ko-
milijonov ton; kotlino bi lahko imenovali "zlato" jamo, ne "asfaltno." Družba, ki jezero izkorišča, plača angleški trinidad-ski vladi več milijonov zlatih novcev na leto in ima vendar se velikanske dobičke.
Ne morejo še dobro razložiti, zakaj se jezero tako, neprestano dopolnjuje. Vemo pa po vsem ustroju Trinidada, da je bil nekoč del južnoameriške celine in da so ga podzemski prevrati ločili od nje. Tri vzporedne gorske vrste na Trinidadu so samo podaljšek celinskega gorovja. Zato mislijo, da prihaja dopolnitev od južnoameriške celine sem, kjer mora biti v globini ogromna zaloga smole, ki jo pritisk po zveznih ceveh prisili k odtekanju do prvega izhoda, in ta izhod je kotlina na Trinidadu. Nekaj podobnega vidimo na otoku Sahalin ob sibirski obali, tudi tako jezero, ki je pa napoljnjeno s čistim petrolejem, ki neprestano do-
teka.

po velikomestnem tlaku in ne itlina kljub veliki razsežnosti vprašajo se, kaj je pravzaprav: vendar kdaj izčrpana. Saj je
asfalt, odkod prihaja in kako ga dobivajo! Vendar pa včasih kdo na cesti pogleda, kako polagajo nov tlak. Tedaj vidi temnorjav prah, ki ga sipljejo na podlogo in ga z razbeljenimi zabijači tolčejo v trdo maso, ali pa ga kuhajo v kotlih in
vendar že Kolumb dal zasmoli-ci svoje ladje s to smolo in od tedaj so vzeli kotlini že velikanske množine asfalta, posebno v najnovejšem času. Večina ameriških mest ima tlak iz trini-dadskega asfaltnega jezera. Tembolj se potem čudimo, da
valjajo po podlogi.xTa prah je se jezero neprestano dopolnju-mešanica čistega asfalta z žga-j je in da ni nobenih votlin na no smolo in peskom. Kaj pa je njem, razen tam, kjer asfalt
asfalt? Beseda je semitska in pomeni zemeljsko smolo, rudnino, ki je v ozkih stikih s pe-
ravno izsekavajo. To je prav najbolj čudovito na tem velikanskem skladišču narave: naj
Zelo bi si želeli tudi mi tak ■ neprestan tok v zlato se spreminjajočega asfalta ali petro-
' -o-
[BANDITI NAPADLI BANKO; PLEN $10,000.
Chicago, 111! — Štirje banditti oboroženi s kratkimi puškami so napadli "State Bank of Franklin Park," ki se nahaja v predmestju in se po izvršenem ropu odpeljali z avto proti Chicago. Plen cenijo na 10,000 do 12,000 dolarjev.
William H. Schewe, blagaj-ničar, je še dovolj naglo obvestil policijo, a vendar prepozno.
Roparji so imeli nov lep avto, dva sta stala zunaj na straži, dva sta pa z orožjem v roki stopila v banko in jo oropala, ne da bi se drznil kdo postaviti jim v bran.
RUDNIŠKA NESREČA V WEST VIRGINIA.
Fairmont, W. Va. — Ves delavski svet je pretresla žalostna vest p veliki rudniški nesreči, ki se je zgodila v Degnan-McConnell premogovniku v bližini Wilburton, Okla., kjer je našlo žalostno smrt 93 premo-garjev, že moramo zopet poročati o drugi slični katastrofi, kjer je prišlo ob življenje 19 trpinov.
V četrtek dne 14. t. m. se je podalo 40 premogarjev na delo v rov štv. 8 Jamison Coal & Coke kompanije. Proti večeru omenjenega dne pa je nastala eksplozija; nesrečneže je zasulo, preteklo je 18 ur, predno so prišli reševalci do prostora, kjer so našli 21 premogarjev še pri življenju, 19 pa mrtvih.
-o-
ŽENA USTRELILA SVOJEGA MOŽA.
Chicago, 111. — Mrs. Lillian Schaede, stara 32 let, 5317 S. Halsted st., je bila aretirana, ker je ustrelila svoje spečega soproga. Mrs. Schaede se izgovarja, da je bil njen soprog hudoben, kar ni več mogla prenašati. Rekla je, da jo je začel sovražiti in jo ščipati, kar ji je prizadjalo hude bolečine. Ni se mogla več premagati in je sklenila, da se ga iznebi. Ko je pri-
šel v soboto jutro ob dveh domov, je bil zopet nasilen, nakar je počakala, da se je vlegel v posteljo in zaspal. Na to se je podala v njegovo sobo in' spe-čfga ustrelila. Tožila je tudi, da ji ni dal denarja, tako da je bila večkrat lačna.
Mrs. Schaede je bila že v tretje poročena. Od prejšnih dveh mož je bila ločena in ima enega sina od prejšnega zakona v starosti devet let, kateri je ostal sedaj sirota.
-o-
NOVI PRIGLAŠENI DELNIČARJI.
Kakor že znano našim delničarjem in društvom, smo razposlali zadnji mesec redno letno poročilo na vse delničarje, kakor tudi na nekatei'a društva in na vse slovenske duhovnike delničarje in one, ki niso še delničarji. Od tedaj sem so se priglasili kot delničarji:'
Rev. Blanko Kavčič, So. Chicago, 111.
„ Rev. Kazimir Zakrajšek, Chicago, 111.
Rev. Jos. Škur, Pittsburgh, Pa.
Društvo sv. Ane, št. 170 K. SKJ., Chicago, 111.
Društvo sv. Jožefa, št. 110 KSKJ., Barberton, O.
Math Flajnik, Cleveland, O. (tretjo delnico).
Neimenovana, Forest City, Pa. (tri delnice, prej eno).
Vsem priglašenim delničarjem se najlepše zahvaljujemo. Živeli posnemalci!
-o-
SLOVENSKI TRGOVCI IN
OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V
"AMER. SLOVENCU!"
POMAGAJMO JIM!
BOJ ZA DELAVSKE PRAVICE SE NADALJUJE. — BEDA MED STAVKARJI JE VELIKA. — TAKOJŠNA POMOČ JE POTREBNA. — POMAGAJMO JIM!
trolejom, je mehka, zelo lahka| vzamejo iz jezera še toliko as-in gorljiva. Najbrže je nastal asfalt iz petroleja, ki se mu je pridružil kisik. Že stari Egipčani so ga poznali in so ga uporabljali pri balzamiranju mrli-čev, a šele sredi preteklega stoletja so ga začeli uporablja-
faita, vedno je do vrha polno, vedno silijo ponoči iz tajne globine nove množine napol mehke zemeljske smole na površje, izpolnijo izsekane votline in se takoj strdijo. Trajno zalogo asfalta v kotlini cenijo na pet
CLEVELANDČAN JE 1
kadar ootrebujete pogrebnika sf spomnite vedno n» prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI
(A	1053 — E. 62nd St.
r CLEVELAND, OHIO
^Primite m bližnji telefon In po-kličite:
f^S Randolph 1881 ali 455«.
NAROČNIKOM
¥ CLEYELANDU!
Če želite obnoviti naročnino ali spremeniti naslov za naš list Amerikanski Slovenec, lahko to storite pri našem zastopni ku,
FRANK KURNIKU 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Ravno tako se obrnite do njega v vseh drugih zadevah, tika-jočih se našega podjetja: glede oglasov, tiskovin itd. Mr. Kurnik je tudi zastopnik za list Ave Maria in St. Francis Magazine.
Našim somišljenikom?
Kakor smo že obelodanili najboljši predlog, ki smo ga prejeli od naših naročnikov za razširjevanje katoliškega dnevnika, ga danes ponovno prinašamo. Ta predlog je stavila Mrs. K. Tomazich iz Walker-ville, Mont. Njen predlog se glasi:
"......List naj bi se razpošiljal tudi med take, kateri niso naši naročniki, ker je dosti takih, ki ne vedo, katera stran je prava. Take bi se še dalo dobiti na- katoliško stran. Naj bi se takim pošiljal list vsaj tri mesece brezplačno. Za pokritje teh ekstra-stroškov, naj bi prispevali nekoliko naši katoliški rojaki od čistega dobička pri igrah in Vsakovrstnih zabavah. Jaz mislim, da bi se nihče ne protivil proti temu, ker to bi bilo pravo misijonsko delo in take prispevke naj bi se nabiralo po vseh naselbinah, marsikdo si bo potem list naročil, ko ga bo do dobra spoznal. To so moje misli v tem oziru......"
Ideja Mrs.^ Tomazich je vzvišena in nasvet praktičen. Zato ga moramo katoliški Slovenci skušati izvesti v kolikor se da. Saj se vendar zbirajo skladi za vsake raznovrstne stvari, pa naj bi se ne za katoliški tisk, ki je največja potreba današnjega časa? Za to stvar moramo vsi na delo.	.
Zato vse nase somišljenike uljudno prosimo, da nam dopošiljajo 'naslove onih rojakov, ki še ne dobivajo lista "Amerikanski Slovenec", da ga jim bomo poslali za nekaj' časa na ogled. Pošljite nam kolikor mogoče veliko naslovov. Na naslove, poslane nam brez podpisa pošiljatelja, se ne^ bomo ozirali. Lahko se poslužite spodnjega kupona, a če imate ve čnaslovov, rabite večji papir. s
KUPON.
Ime
Naslov
Ime
Naslov
Ime
Naslov
Podpis pošiljatelja....
Naslov....
Gorenji oglas bo objavljen v našem listu tedensko na podlagi propagande za katoliški dnevnik, da dobimo več novih naročnikov. Stroški za pošiljanje lista naročnikom se bodo pokrivali iz posebnega tiskovnega sklada, ki je ustanovljen v to svrlio iz prostovoljnih prispevkov.	želi nabirati darove za ta sklad, naj nam piše po posebne nabiralne pole. Vsak najmanjši prispevek bo uporabljen za propagando katoliškega dnevnika.
Že smo mislili, da bo novo leto 1926. prineslo spravo na polju trdega premoga med operatorji in premogarji. Že smo ravno mislili pred kratkim dvigniti misel med Slovenci v Ameriki za pomožno akcijo, ki naj bi pomagala slov. stavkarjem v okrožju trdega premoga. Pa je prišla vest, da se začno pogajanja in mislili smo, morda se pa premogar-ski baronje le usmilijo delavcev premogarjev in jim bodo dali, kar od njih delavci opravičeno zahtevajo. A vsi upi so splavali po vodi, trdovratnost antracitnih baronov jih je potopila, pogajanja so se razbila — razbila jih je skrajna trdovratnost premogarskih baronov — stavka se nadaljuje, — beda je velika in vedno narašča.
Od prvega septembra 1925 naprej so antra-citni premogarji brez dela in vsakega zaslužka. Kaj se to pravi za delavca z veliko družino, ki tudi tedaj, ko se dela, le komaj shaja in živi revno, si lahko vsak sam misli. Skoro pet mesecev brez dela je za revne ljudi, ki so" odvisni od dnevnega zaslužka nekaj, ki jih mora pahniti v največjo revščino, da ne rečemo celo v obup. V takem položaju je na tisoče premogarskih družin po antracitnem okrožju.
Premogarski baronje se jih ne usmilijo. Ti ravno hočejo premogarje z lakoto in revščino zlomiti k tlom, da bi v takem položaju prisiljeni sprejeli za delavce naravnost poniževalne pogoje. Ne usmilijo se revnih premogarjev drugi bogatini, a potreba je velika, - treba takojšne pomoči. Kdo naj pomaga? — Bogatini nočejo, ti niso delavski prijatelji. Zato ne preostaja drugega, kakor da se za pomoč stavkarjem obrnemo na tovariše delavce.
Med Slovenci v Ameriki se kolekta za veliko stvari. Veliko smo že pomagali revežem onkraj morja ,kakor tudi raznim ustanovam itd. Ali bomo pa reveže v lastnih vrstah prezrli? Nikakor ne — ne smemo in tega ne bomo!
Mi kot Slovenci smo v prvi vrsti poklicani pomagati slovenskim stavkarjem premogar-jem po antracitnih okrožjih. Vemo, da je po teh krajih marsikatera slovenska družina v veliki potrebi. Očetje so že skoro pet mesecev brez dela. Pomoči potrebujejo predvsem
družine, zato bomo nudili le bolj družinam pomoč.
Pomoč je potrebna takoj, zato kdor more pomagaj takoj! Naj bo dar še tako manjhen, če ni več kakor par centov, s hvaležnostjo bodo sprejeti za reveže stavkarje.
List "Amerikanski Slovenec" bo sprejemal te darove in jih po previdnosti delil med slovenske premogarske družine, ki so prizadete vsled stavke.
Ko je končala zadnja premogarska stavka leta 1922., je ostalo v fondu za revne premogarje, za katere je zbiral tedaj list "Edinost," svota $28.00. Torej je toliko že na roki, kar se obrne sedaj za pomoč antracitnim premo-garjem.
Rojaki, karkoli kdo more naj daruje. Naj bo, kakor smo omenili, tudi samo par centov, dobri so, za nje bo kupila lahko kaka slovenska mati lačnemu otročičku kos kruha.
Slovenske družine, ki so resnično v potrebi in potrebujejo pomoči, se naj pa obrnejo na "Amerikanskega Slovenca" za pomoč in dalo se jim bo pomoč, kakor bo dovoljeval tozadevni sklad za stavkarje.
Pred nami je torej prošnja za slovenske stavkarje — za lastne rojake. Kdo jo bo prezrl, kdo ne bo pomagal revnim slovenskim stavkarjem? Kdo ne bo segel v žep in pomagal svojim lastnim rojakom, ki po obubožali v boju proti kapitalizmu za svoje pravice? Rojaki, njih zmaga pomeni zmago za nas! Njih poraz — bo naš poraz! Zato tisti, ki delamo, pomagajmo premogarjem v dnevih njihove preizkušnje!
Sugestiramo, da naj se v vsaki naselbini zavzame par mož in naj gredo okrog in pobirajo prispevke za trpeče premogarje. Kadar bomo mi delavci drugih strok v potrebi, se bodo gotovo tudi premogarji nas spominjali, kakor so se že številnokrat. Vse darovalce, ki bodo kaj darovali v ta namen, bomo objavili v našem listu z imenom in svoto.
Še enkrat kličemo vsem: rojaki pomagajte svojim sorojakom, ki so v stiski in bedi!
UREDNIŠTVO "AMER. SLOVENCA."
Opomba:—Vse darove se naj pošlje naravnost na naše uredništvo,, ki bo skrbelo, da bo vsak najmanjši dar prišel v roke revnim premogarskim slovenskim družinam.
PRVI IZKAZ PRISPEVKOV ZA PREMOGARSKI SKLAD:
Na naš apel, ki smo ga objavili v včerajšni številki, so se takoj odzvali sledeči s sledečimi darovi:
List "Amer. Slovenec".... $5.00
Michael F. Kobal .......... 2.00
Albin Zakrajšek............ 2.00
Leon Mladič .................. 2.00
John Jerič ............................................2.00J John Kosmach Sr........... 1.00
Albin Jazbec....................................1.00 j	/-
Mrs. Fanny Jazbec................0.50| Skupaj ..................$23.00
Miss Albina Jazbec................0.50 Iz prejšnega tozadevne-
Miss Ursula Zakrajšek..	2.00
J. Mihalek............................................2.00
Chas. Pysh............................................2.00
John Prah ............................................1.00
ga sklada .................. 28.00
Skupaj v skladu do dne 19. januarja 1926......$51.00,
ameitlkanski slovenec
HIW*IIWIII»wwww,ti
ff KRIZEV POT fr
m romAn češkega duhovnika.
PREVEDEL VOJTEH HYBASEK.

"Bolehal bom — po zdravniški sodbi bo moja bolezen trajala dlje CESE* • • J6 citiral sam pri sebi uradni poziv.
"In kje boš bolan — kam pojdeš?" neizprosno so silila vanj vprašanja liki.zdravnik s svojim anatomskim nožem.
"Oh, kam pojdem — samo kam —?" Ni spal, tudi ponoči ga je mučilo to vprašanje, kam naj se preseli iz vrbiškega župnišča.
Ko zjutraj vstane, pride k njemu mati in s smehljajočim se licem mu začne veselo pripovedovati: "Imela sem lepe sanje, zdelo se mi je, da sem doma, pri nas v hribih. . naprej ni več poslušal. V glavi se mu je zavrtelo od omamljivega veselja in srce mu je hotelo počiti od nepričakovanega hrepenenja, ki so ga vanj vlile te materine besede.
Tu je imel odgovor na okrutno vprašanje: "Kam se preseliti?" O, kam drugam, kam, kakor domov, tja k modrikastim goram, pokritim s črnimi gozdi. V belo vasico, opasano z vrtovi, polnimi cvetočih dreves, z zelenimi travniki in njivami, ki so se kakor pahljača razprostirale daleč na vse strani.
Najlepši dnevi detinstva, rani spomini mladosti so oživeli v njem in stali pred njim sveži in mladi. Mikali so spominjajoč ga na te krasne čase. Silno je zahrepenel po rojstnem kraju ; prepričan je bil, da ga ne bo pozdravil ne Meran ,ne Ika, niti toplice — če sploh še more ozdraveti — temveč da se bo pozdravil tam; tam, kjer so korenine njegovega življenja, kjer je njegovo življenje vzklilo, pognalo prvo brstje in rastlo, tam, doma da je skrivna moč, ki ga bo ozdravila. Brez obotavljanja se usede in napiše prošnjo, naj ga upokoje. . . Sedaj je še bolj nervozno čakal, da bi mogel že skoraj oditi. Cele dneve je mogel poslušati mamico, ki mu je pripovedovala, kako je hodil v šolo, kako je nekoč padel v ribnik in bi kmalu utonil, kako je rad popolnoma sam tekal po gozku in tisoče malenkostnih dogod-Ijajev, ki bi se sicer zanje še zmenil ne. Smehljal se je in prenašal težave svoje bolezni bolj mirno in potrpežljivo; dozdevalo se mu je, da mu je lažje, samo da bi mogel domov!
"Domov! domov!' duša in telo.
je hrepenela Jurijeva
"Počivat pojdem' — v pokoj —." Razmišljal je o teh besedah in v resnici je čutil utrujenost, utrujenost človeka, ki je neumorno, brez oddiha delal celo vrsto let in ki mu slednjič telo odpove službo ; utrujenost bojevnika, ki je dolgo stal v vročem boju s telesom, svetom in satanom in ki, krvaveč iz mnogih ran, čuti, kako mu zmanjkuje moči; ni ne več zmožen, da bi opravljal vzvišeno službo svečenika. . . Umaknil se bo drugemu — krepkejše-mu. . . Sam pa pojde na počitek. . .
Sprijaznil se je s to mislijo in ljubimkoval z njo cele dneve; doma na vasi si preskrbi dve sobici, ne daleč od cerkvice. V duhu je že videl, kako obiskuje znane kraje: pokopališče z očetovim grobom, prodano hišico, kjer je bil rojen in je rastel, vse njive, ki so bile prej njihove in na katerih je z očetom oral, vole vodil, klasje pobiral, snope vezal — dokler ga ni življenje odpeljalo proč in ga potem samo za skok, za trenutek puščalo domov. A sedaj se povrne tja, da nikdar več ne odide, stalno ostane tam, kmalu tam umrje,
to dobro ve, a lažja mu bo tam smrt, in sladko bo spaval pod zeleno rušo — ob strani očetovi. . . Samo da bi pokojnina bila že tu, da bi mogel oditi. . .
Tudi to je dočakal. Ko je bil že konec počitnic in se je bližalo novo šolsko leto, je pripeljal gospod vikar v Vrbico novomašnika.
"Prišel je, da Vas nadomestuje," je rekel žalostno Juriju, ki se je poln ljubezni zagledal v mlade, od navdušenja žareče oči svojega naslednika.
"Tukaj bo kot upravitelj in spiritualibus," je razlagal vikar, "in Vi, ljubi sobrat, si sedaj oddahnite, počivajte, dokler ne pride pen-zija."
"Ne, ne," je zmajeval Jurij z glavo in razlagal šepetaje, s težavo, kako se veseli kot otrok na syoj rojstni kraj, kako ga vse tja vleče ; nič ga sedaj več ne zadržuje, naj ga torej puste, da gre v miru tja, kamor si tako silno želi. . .
"To lahko naredite, če sami tako želite, in nakazilo za pokojnino pošljemo za Vami; vse bomo oskrbeli, vse; samo da se ne poslabšate, da Vas pot ne zdela," je opominjal izkušeni, stari, a še vedno krepki vikar in se s sočutnim očesom zagledal v suhega, od bolezni izmučenega sobrata-župnika. •
Od tega trenutka se je Jurij pripravljal z mamico na pot.
Pohištvo, zaboje s knjigami, obleko in pernice so odposlali.
Bilo je žalostno jutro, megleno, mrzlo. Solnce se niti prikazalo ni. Jurij je zadnjič prihropel iz vrbiškega župnišča v cerkev.
Tisoči spominov so mu silili v glavo, tisoči dogodkov, ki so se odigrali za njegovega bivanja v Vrbici, veselih in žalostnih, so ga spremljali. Ustavil se je večkrat na tem kratkem potu, zadušil v sebi vse te spomine, in spominjal se je živo le nekaterih milih obrazov. . . Klical jih je iz preteklosti, poživljal je obledele spomine nanje, obračal se je in gledal po hišah in oknih — samo da ne bi nobenega pozabil. Tako se je spominjal onih, ki jih je na smrtnih posteljah pripravljal na zadnjo uro. Videl je pred seboj njih razbeljene glave, počivajoče brez moči na blazini, z na-lahko odprtimi ustnami, pripravljenimi zdaj-zdaj izpustiti iz ječe svojega telesa neumrjo-čo dušo. . .
Teh se je spominjal in zanje je šel v cerkev, da opravi zadnjo sv. mašo tukaj.
Po sv. maši je oprt na palico in cerkovnika šel na pokopališče. . . Tudi tam je molil na njih grobovih, mirno, pobožno, in s počasnim korakom se je vračal potem v župnišče. Lahek nasmeh mu je zaigral na ustnah, ko je zagledal pred vhodom konjiča s kočijo. "Peljali se bomo," se je razveselil v duhu in bil bi gotovo hitreje stopil — pa se je domislil zdravnika, kako ga je opominjal in svaril pred vsakim naporom, žugajoč mu s strašno kaznijo: z bruhanjem krvi. A ni se mogel zdržati, da ne bi mimogrede vsaj konjiča potepljal po vratu.
Pozajutrkoval je v kuhinji — pa opazoval vedno mater in se čudil, zakaj joka, nad čim žaluje, ko je on tako židane volje. . . Saj gresta vendar domov — domov. . .
Katoliška
Tiskarna
SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST ^
slovenskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom,	1
— s* vsakovrstna tiskarska naročila,
'	—-Naročila f zdel ju jemo lično, točno In hitro,
—naie cene to vedno med najnižjim!, —poizkusite in prepričajte Mit
—Naša ipecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO:
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
ZDRAVSTVENO STANJE MERCIERJA OBUPNO.
Bruselj, Belgija. — 'Alarmirana poročila prihajajo; od bolniške postelje kardinala Merci-erja. 48 ur ni zavžil nobene hrane, celo njegov tajnik ga ni več smel obiskati, bati se je najhujšega. .j .ji
društvo SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Leto 1925.
Predsednik Anton Strniša 101 E. 72 Place.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St.
Podpreds. Jos. Žulič.
Zapisnikar, Jos. Zakrajšek ml.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vider vol, John Zupan..
Zastavonoša, J. Modic.
Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd.
Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani.
Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jedno-tinih pravilah stran 102 do 109.
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND, O.
Odbor za tekoče leto 1926: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E. 63rd St.
Podpredsednica: Mary Bombač. Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street.
Blagajničarka: Frances Defeevc, 6022 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič.
Zdravniki: Dr. J. B. Seliškar, Dr. M. Oman in Dr. L. F. Perme. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Seje se vrše. v stari šoli sv. Vida, vsaki prvi pondeljek v mesecu. Pobira se asesment tudi na domu tajnice 18. in 19-stega.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Pred. Anton Grdina
1053 E. 62nd St Podpreds. in pevovodja, Peter Sino-vršnik — 6218 St. Clair. Tajnica, Rose Horvat
6711 Edna Ave Kolektorca: Mary Hrastar,
Soja se vrši vsakr prvi četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St Vida.

PJSANO POLJE^

J. M. Trunk.
t""'............""'"'"'.............................................
...............WW.
Cerkvena "nauka" po Del.
Sloveniji.
Komunist v Delavski Sloveniji mora seve udariti po Fordu, kar je pač njegova zadeva, dasi udari tudi po Amerikan- bi P°!)ih v.se fa^e' in.zdaj pa
ji." Tudi zelo hudo mora to biti, verjamem. Pomislite, ljudje božji, koliko se razni uredniki ubijajo in potijo v potu svojega obraza dan za dnevom, da
sss
SLOVENSKE GOSPODINJE
to prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drug« sveže in prelcajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti.
JOHN N. PASDERTZ
Cor. Center and Hutching Street.	JOLIET, fLL.
Chicago telefon 2917.
skem Slovencu, ker je baje Forda zagovarjal. Brez udarca na vero. pa ne gre. Pravi: "Samo malo čudno izgleda, kako se to ujema s cerkveno "nau-ko" (pač naukom), ki pravi, da kdor bo trpel na tem svetu, ta bo boljše živel na onem svetu, namreč v "cesarstvu" (to je nova verzija v komunistični mentaliteti) božjem." Ta "nauka" je pač le komunistična nauka, pa prav noben cerkven nauk. Časno trpljenje res lahko tvori podlago za plačilo po smrti, ako človek trpi in umrje v milosti božji, a trpljenje samo ne daje nikomur pravice do povračila ,kakor po jasnem cerkvenem nauku niti ne sledi, da bo morda vsak "bogatin" trpel v peklu, ako ni z bogastvom ob enem združena tudi krivica.
Kdor hoče o kakem nauku pisati, mora najprej nauk razumeti, drugače je samo "nauka."
ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI ŠE NE VESTE DA IMA JOS. GORNIK na
9476 — Ewing avenue
V zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, svsže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v posetl
a 0
* t
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
t
4*217 ST. CLAIR AVE.
CI.EVELAND, OHIO.

Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me.
Se toplo priporoča
110
GEORGE LISJAK, lastnik
— 57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
Telefon Canal 0537
MRS NICHOLAS GOETTERT
POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem v naklonjenost.
SIovenMcemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno inojo telefon številko ki je označena v tem oglasu.
To je pa že samo listje.
Žarkometar pravi, da je v mojem trunku zopet suho listje, ko sem pisal nekaj o neki komunistični, baje kooperativni koloniji. Pravi, da so moje premise napačne, in mi našteva moje zmote. Zmotiti se kajpada more vsak človek, najprej jaz sam. Hvaležen bo, če ga kdo, ki je bolj poučen, ali stvar bolje pozna, na zmote opomni, ali mu jih našteje, kakor se žarkometar izraža. V tem slučaju moram reči: Thanks. ' Ako so moje misli glede komunističnih ali socialističnih ali kooperativnih naprav in poizkusov, ki namreč hočejo u-dejstviti v praksi, v življenju, dotične ideje, suho listje, potem je žarkometovo utemeljevanje, čemu se te ideje ne morejo uresničiti, samo prazno listje, ali samo listje.
Blagor mu, ki zida na te listnate premise, na uresničenje čaka lahko vso večnost, če mu ne bo dolgčas. Dozdaj so bile te premise sami upi, in komunisti predbacivajo socialistom, da so jim celo te upe podrli.
Ako je kdo v zahvalo za "žarke" pisatelju žarkometa podaril kako dobro smodko, je gotovo žarkometar zapazil, da je neko "suho listje" prav fina roba.
* i'i *
Precej hudo je padlo.
John Doltar, Grass Valley, Calif., pove nekaj manj prijetnih gospodi okoli Glasu Svobode št. 112. "Rečem le," piše, da niste pokojni Konda, ki ga ne hvalim zato, ker je mrtev, ali ker je bil moj ožji sorodnik, temveč . . ..Kar je obljubil, je tudi storil . . .," kar meri na neizpolnjeno obljubo, da bo list izhajal na osmih straneh, a izhaja samo na štirih. Dalje pravi : "Pa vedno eno in isto ponavlja (namreč Glas Svobode), to je farške ceremonije." "Nisem s farji," zatrjuje, "in ne bom ,ali izkušnja nas uči, da gre vse za denar," namreč far (seve po njegovih nazorih) in urednik, to je urednik Glasu Svobode. Gosh, to je gorka.
Urednik se zagovarja v u-vodnem članku "Brez naslova." Članek je brez naslova, a precej tudi brez vsebine. Ne briga me, v kakšnem obsegu Glas Svobode izhaja, to je stvar in zadeva naročnikov. Zanimivo pa je, kako se skuša urednik oprati očitka: "vedno eno in isto, namreč farške ceremonije."
"Neverjetno pa se nam zdi," pravi breznaslovničar, "da primerja dopisnik urednike B far-11435 e. »5th St.
pridejo oni sami s farji vred v en in isti koš! Naše sočutje!
In svitli vitez iz farške kom-panije zajaha vranca svojega vzvišenega poklica in trobenta med svoje malo neverne svobo-domislnike, da on ne "klobasa," to delajo samo farji, da on ne dela za denar, tega poznajo tudi le farji, on dela, no ... to "delo" se sploh ne more izraziti, toliko ga je in tako imenitno je, tako da se po farjih in denarju dišeči urednik slovesno' izrazi: "Kaj delajo uredniki svobodomiselnih delavskih listov?, je pa itak vsakemu znano." Regimentno. Vsakemu znano, pa pravijo tisti, ki jih poznajo, "farške ceremonije!"
Da bi pa to delo, "ki je itak vsakemu znano," nevedni in neverni Tomaži prav gotovo zaznali in poznali in spoznali, javka člankar, da pač brez "farških ceremonij" ne gre, drugače bi vse slavno svobodo-miselstvo zadremalo in zaspalo in končno bržkone tudi pocrka-lo, in kar bi bilo v neprecenljivo škodo, tudi naš list, torej Glas Svobode, in naša bratca "Proletarec" in "Prosveta" bi brez farških ceremonij postali "prave prostitutke med listi," ki trdijo, da so delavski, svobodomiselni in kaj vem, kaki še n. pr. Enakopravnost, Glas Naroda, Delavska Slovenija . Bogami, vsem je hudo, nam, ki nas mešate med farje, in drugim, ki so samo prostitutke!
Nekako sumljivo se potem ko se je opral "farških cvremo nij," prime za socialistični muc, tudi Zv. Bernot dela to na prvi strani v okvirju, ker bo mu pač treba malo pomoči, in izjavlja, da dela s "farškimi ceremonijami" za "podlago so cialističnega svetovnega reda,' kar mu bodo socialisti gotovo z hvaležnostjo kvitirali, in svojim malo nevernim in "farških ceremonij" očividno že sitim privržencem zatrjujejo, da je njegovo vzvišeno delo, podo-mače farška gonja, tudi "podlaga človekovemu zadovoljstvu in sreči." Kako je to "človekovo zadovoljstvo," je pač razvidno iz očitanj Johna Dol-tarja, in kakšna je ta od svo-bodomiselcev ljudem pricopra-na "sreča," se lahko spozna iz strahovite podivjanosti v krajih, kjer ni "farških ceremonij," oziroma slišijo samo o zabavljanju čez te "farške ceremonije," in končno iz tega, da marsikateri, s tako "srečo" v srcu teče k farju, ko stoji na pragu večnosti.
Na koncu dela sebi in svojim I malo plašnim privržencem ko-rajžo, da bo Glas Svobode vedno "čvrsto stal na svojem mestu," da bodo "volkovi utihnili," kajti njegova "podlaga je neizpodbitna, nepremagljiva," samo brez "farških ceremonij" pa tudi zanaprej ne pojde. Resnica bo pač ta, da so "farške ceremonije" hrbtenica svobodne misli in Glasu Svobode, vso drugo je pa Iarifari.
NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes bres las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna ns na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper aive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule. turove, kraste, grinte, lišaje, »olniat« pike in prahute na glavi, za revmati-zem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noje itd. Kateri bi rabil moj« zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga po« šljem zastonj.
JAKOB WAHClC.
CUvtlamd. Obki