Stev. 221.
Pavialnl Iranko v državi SHS.
V Uubllanl, v pondeliek 29. septembra 1919.
Leto lil.
J*aj* razen nedelj m Praznikov vsak dan opoldan.
Pradnižtvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
popise frankirati in pod-
8® iib na Prf' C1* Rokopise se ne vrača*
jflserati: Enostolpna petft-®bca 75 vin., pogoien prostor 1*25 v; razglasi in Hfco vrstica po 1'50 v;
ciaatne objave po doji^ Toru primerM popust
Glasilo lugosSov. socUalno - demekraIRne stranka.
Posamezna Itev. stana —- 40 vinarjev. ——
Naročnina: Po posli aH z dostavljanjsm na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino iu Ameriko 84 K. — Reklamacije zi list so poštnine proste.
DpravniStvo je r Ljubljani, Frančiškanska ulica ŠI.6L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska St. 312.
Pred odločitvijo.
le |,j llanska socialistična stranka stvn i °^'c na italijansko delav-)axti’v katerem protestira proti vo-Pustolovščinam na Reki in stvo h Poživlja italijansko ljud-ciinnar^ M strne vse svoje revolu-Drlde v n Si»?’ kalti ni izključeno, da ločilnih i *1 Prav v kratkem do od-‘ocun.h dogodkov. Vesti, ki jih dobi-
vamo mdlr, t/r,’ K\ '• «oD/-
mnenii i* ?.”1 iz ttalije, Potrjujejo to Morlln ltall.la preživlja hudo krizo. DrecHn r0 julijansko ljudstvo še med ‘J JTiisJimo poklicano, da voli
ialnn y°^a^° diktaturo ali — soci-° revolucij0.
ob Arf?”® Itlnenie o zadnjih dogodkih Se nat!?11 Smo ^ovedali. Potrebno resnne? Pa zc*' Pribiti še enkrat vso Smatra ?a ,trenutka tudi za nas. Dotnpn; Vo,a^ke diktature v Italiji Vofon niorda, da bomo imeli novo sJaviin?* M? med Italijo in Jugo-•itieti t taksne posledice utegne e za nas in za Nalito.
udar ia ti Zv yes svet’ ni lreba p°* svariti Zat? mislimo. da je treba PosphA« *variti takoj ene in druge.
*?°,Pa ~ Prcletariiat. Evropski mer,a !a,1Zem’ ki hoče iz Pariza od-vex , narodne nieie in pravice, ni
neStf^o rešiti nit’ Provizorično Voin- Nar* Dr°bleme. svetovne
Kr J3 zatirano človeštvo boli 'm Je DOV°Hna rešitev vseh teh VN radikaIni rešitvi soci-£tSfVDrašania. Mednarodni pro-0(1 n;a„ ,e. n°sitelj pravice in miru. U. i a !e odvisna bodočnost sve-III-..J- 6 združeno delavstvo more
Saditi
Saujn I	Ul	iičtiuuiia	vpia-
hiijFp ,er tako preprečiti nova gorja. ?e katastrofe.
tiianjl*;0 Dr^aku4emo, da bo znal ita-^. 'Proletarijat pravočasno na-
stopiti proti militaristični reakciji v Italiji. Zmaga vojaških diktatorjev bi bila posebno v fem trenutku uso-depolna za Italijo in za Jugoslavijo, usodepolna pa zlasti za razvoj in uveljavljenje prolet arijata in njegovih pravičnih načel na celem svetu. Baš zadnii dogodki v Italiji nam pričajo, da ne bodo ljudstva uspešno zavarovana proti nevarnostim vojne, dokler ne preidejo vlade v roke delavstva. Od svoje strani bomo storili v enakem pravcu vso svojo dolžnost. Dovoli ie tega neznosnega stanja. Imperialistični mogotci delaio v našo in tujo nesrečo. Vlado ljudstvu vsepovsod, da bo vladala pravica in mir!
Sicer prihajaio vesti, da so gospodje v Rimu sklenili zasesti Reko po rednih četah. Namen tega skleoa ie prozoren. Potlačiti nevarno D’An-ntiuzievo podjetje in obenem zasesti redne Reko — ta bi bila za vladajočo bužuazijo in dinastijo, ki ni v najboljšem položaju (na nacionalističnem shodu v Benetkah so zahtevali proglasitev italiianske republike z D’Annnnnzicm predsednikom!!!) pač najlenša rešitev. Ali je pa to mogoče? Ali bo ententa v strahu pred dogodki v Italiji to dovolila? In kaj naj si misli žrtvovano jugoslovansko ljudstvo k temu? Ali naj plačamo zopeit mi vedno in povsod vse stroške za nasilja in zločine drugih?
Protestiramo proti vsaki rešitvi, ki ne bi bila v Interesa ljudstva, v interesu socializma, v Interesu mednarodnega oroletarHata. Tudi ta zadnja faza o jadranskem sporu nam priča, da je sreča liudstev le t zmagi združeesra Zatiranega človeštva. Ob uri odločitve bodimo vsi pripravljeni.
fteške kolobocije.
(Naša izvirna poročila.) juGOSLAVIJA IN REŠKI DO* p GODKI.
se cariv’ 26. »Joumalu des Debats« Jta ftewa iz Berna: Sedanli položaj z i j.j ovira preskrbo Jugoslavije tJii, J* m Življenskimi potrebščina-&e j.	s petrolejem. Ta promet
re<ine	^ vršil čez Reko. Ako so
Prom^mere in omogočenje tega y2poo*ta zopet v nekoliko dneh ne ®°*®covVl’ Pričakovati resnih do-
%
“ska drznost te francoska p. ootrpeŽHlvost.
lftaltar, 26. Te dni je zopet prišlo
^Janstvo Italijanskih častnlkov-
yDo
v tw*0v, z vojaškim spremstvom coska nari^ko palačo, kjer ima fran-P^sadka še vedno urade svo-
jega brodovnega oporišča. Italiiapi so zahtevali, naj se odstrani francoska zastava, ki vihra raz poslopja. češ, da Ie to edina zavezniška zastava, ki še plapola ua Reki in ta mora izginiti. Francoski častnik je odgovoril, da zastave, katero so tekom Štirih let skupno branili proti skupnemu sovražniku, tudi prednjim ne bo dal sneti Ker pa so Italijani vztrajali na svoji zahtevi, se je francoski častnik postavil pred vod mornarjev, ki se je medtem zbral za njim. Italijani so se nato umaknili. Popoiudne se je bližal francoskim postojankam v prOsti luki čoln, na-krcan z italijanskim vojaštvom, ki je vihtelo svojo zastavo, obenem pa z revolverji grozilo francoskim vojakom. Ko so se pa nekateri izmed teh vrgli v morje, da splavajo k čolnu, so Italijani naglo odveslali na varno.
Italijanska vlada in d’Anmmzlo.
Rim, 28. »Messaggero« objavlja smernice, ki služijo italijanski vlaeli pri njenem nastopanju proti d’An-nunziu: Preprečiti vsak spopad med d’Annunzievimi in zavezniškimi četami; preprečiti vsako krvoprelitje med rednim italijanskim in d’An-nunzievim vojaštvom; neposredna pogajanja z d’Annunziem samim; dati mestu možost, da se preživlja.
Pepplno In Gabriele...
Trst, 26. Zatrjuje se, da je general Peppino Garibaldi po večkratnih razgovorih z ministrskim predsednikom Nittijem odposlal d’Annun-ziu pismo, v katerem mu predlaga tako rešitev reškega vprašanja, ki ne bi bilo sprejemljivo samo za Reko temveč tudi za Dalmacijo... (Kaj bi bilo za d^nnttnzia »sprejemljivo«, si lahko mislimo. Gotovo pa je tudi, da bo »mineštra« iz te kuhinje za naš okus nezavžitna. Op ur.)
»Blokada« Reke.
Trst. 28. »Epoca« poroča, da ie italijanska ladja, nakrcana z živili v vrednosti nad milijon lir, dosnela na Reko. Došle so tudi druge pošiliatve
živeža, katerih del pa le d'Annunzio kot nepotrebne zavrni!.
Iz d’Anmmzieveiia začasnega kraljestva.
Rim, 28. »Messaggero« poroča z Reke: D;Annunzio se ie izjavil proti načrtu, ki priznava Reko Italiji, Vo-losko in Opatijo pa vmesni državici. Ako bi italijanska vlada pristala na ta načrt, le d’Annunziv baje trdnood-Iočen, da Opatija in Volosko, kjer se nahajajo sedaj čete 26. armadnega zbora redne italijanske vojske, ze-sede s svojim vojaštvom.
Admiral Casanova, ki je dospel na Reko, da užene d’Annunzia, ki ga je pa zaprl, a nato zopet izpustil, ie odstavljen in nadomeščen s podad-admiralom Nunesom.
General BadogUo poroča...
Rim. 28. General Badoglio le dospel v Rim. da pOroča vladi o sedanjem položaju na Reki in o svolih
uspehih, še več pa o svojih neuspehih
Ubogi Wiison.
Napolj, 26. Občinski svet je sklenil prekrstiti dosedanjo »VVilsonovo ulico« v »Reško ulico«. (Jokal bo siromak ... Op. ur.)
Najnovafša porotlfa.
(Naša izvirna poročila.)
Vsebina Lienlnove mirovne ponudbe.
Pariz, 27. »L’ Humanite« Driob-čuje vsebino Bullitovega poročila iz Rusije, ki je vzbudilo veliko pozor-, nost Iz njega vidimo, da stremi Bul-; lit za tem. da bi se sklenil med sovjetsko vlado in entento mir. Ljeni-nov predlog ima naslednje odstavke: Sovjetska vlada bo imela popolno nadzorstvo nad vsemi železnicami. Konec bo gospodarske blokade. Vsem političnim ujetnikom bo podeljena amnestija. Bullit poroča, da Lienin zastopa povsem mišljenje ruskega ljudstva in da ie drugačna vlada kot socilalistična na Ruskem nemogoča. Iz Bullitovega slučaja se bo razvil velik boj med Wilsonom In Llovdom Georgeiem. Opozicija v ameriškem senatu se poslužuje tega poročila v boju proti mirovni pogodbi.
»RDEČA KNJIGA IN AVSTRIJSKO ČASOPISJE.
Dunal, 28. Objava Bauerieve »rdeče knjige« — ki kakor znano zvrača glavno krivdo na izbruhu vojne na Avstro-Ogrsko, zlasti pa na Berchtolda, ie izzvala v vsem avstrijskem časopisju vihar ogorčenih protestov. »Neuer Tag« se z vso silo zaganja v ta poizkus, oprati Nemčijo pred svetom in zavesti iavnost k mnenju, da ie ravnala Nemčija pod
vplivom Dunaja. »Kdor pozna tudi ozadje onih dogodkov,« pravi Ust, »ve tudi. kai ie resnica.« Bauerjeva objava »rdeče kniitre« ie le ponoven poizkus politike združenja Avstrlle z Nemčijo. Globoko ie obžalovati, da tudi kancler Renner vztraia v Bauerievi zablodi.
V	ZNAMENJU VZAJEMNOSTI.
Bern, 28. NačelniŠki odbor zveze Švicarskih rudarskih organizacij le sklenil, da ne odpošlje svojih zastopnikov na delavski kongres v VVashington, dokler v zmisiu sklepov mednarodnega kongresa v Amsterdamu ne bo oficialno povablfeno tudi delavstvo bivših osrednjih držav.
ITALIJA ZA ZVEZO Z RUSIJO...
Rim, 26. Poslanec Grassi, ki se je pravkar povrnil iz Rusije, je predložil svoje poročilo o položaju v Rusiji ter sporočil tudi predlog ruskega poslanika v Stockholmu, naj italijanska vlada pošlje v Rusijo komisijo, ki bo na licu mesta ugotovila de-janjsko stanje ter dognala vse potrebno za ureditev trgovskih odno-šajev t Rusijo. Poslanec Grassi je obljubil, da bo svoje poročilo še natančno proučil ter stavil kasneje svoje konkretne predloge.
(Vesti LDU.)
Ministrska kriza.
Beograd, 28. »Politika« poroča: Včeraj ob 7. zvečer je bil predsednik
narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič pri regentu in ga obvestil o političnem položaju in o posvetovanjih, ki jih je vodil zadnja dva dni z načelniki raznih političnih skupin. Dr. Pavlovič je včeraj ves dan kon-feriral z načelniki strank, Izgleda, da dr. Pavlovič ni posebno pripravljen, da bi prevzel sestavo nove vlade. Pravijo, da bo predlagal regentu, naj sam odloči, komu hoče poveriti sestavo novega kabineta, njemu alt Protlču. — Danes ob 10. dopoldne je nameravala skupina uglednejših poslancev energično zahtevati od predsednika narodnega predstavništva, naj se vendar že enkrat najde* izhod iz te ministrske krize, naj se potem že poveri sestava nove vlada Pašlču, dr. Trumbiču, Pribičeviču a" Protiču. Ministrski predsednik! Davidovič je odložil že pred nekoliko dnevi vsako odgovornost svoje vlade za posledice, katere bi imela tal dolgotrajna kriza. Sedaj je stvafl krone in parlamenta, da se te te_kri-ze kolikor mogoče hitro izide. Edmi izhod bi bil, kakor je rekel neki sta-reiši poslanec, da prestolonaslednik pokliče na dvor vse načelnike stran« In da kategorično zalit dva od nllli* nai sestavijo vlado v najkrajšem času
Po svetu.
KONGRES ITALIJANSKE SOČI-JALISTICNE UNIJE.
Split, 28. (DDU.) Na kongresa Italijanske socialistične unije v RimU je bil z znatno večino Odobreu dnevni red: Kongres itulijanske socijalh stične unije obžaluje, ker se vlada ni poslužila izvršenega čina na Reki1, da t)6ije dokumentira pred svetornf nezmanjšano čustvo Italijanov zai Reko ter obžaluje boljševlški apel na oni del ntase, ki je karakteriziran i. rdečim defetizmom; v znak protesta proti akciji vlade, kakor tudi v znak nikdar zanikane ljubezni naprani Reki, povdarjajoč pa priznanje prav« drugih narodov na dpuge dele jadranske obali sklene sodelovati pr! narodnem podpisovanju za Reko. Zastopnik Bisolati se ie glasovanju odtegnil. Zastopnik Gane pa ni bil prisoten.	_____
Reorganizacija vojne zveze.
V	sredo se le vršil v mestni posvetovalnici občni zbor Volne zveze, na kojem se le imelo odločiti ali naj Vojna zveza po volni likvidira, ali pa nal se io primerno reorganizira in sprejme temu primerna pravila.
Zborovanje le otvoril predsednik sod rog Kristan, ki Je podal naj* prej kratko poročilo o poslovanja zadruge v preteklih mesecih. Pri teitf se le dotaknil tudi Znanih neredno*
LISTEK.
GLAD.
n,Sal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)
V$jJ^°tal sem napraviti stvari konec in sem ide] ’ Pritiran do skrajnosti od svoje fiksne Tte« v zadevi časopisa. Skrivnost ie bilo treba srijti, naj stane kar hoče. tem *Ako ne morete brati Časopisa, zakaj po-• •
'klJev*? ^tevilki dve, mislim, ste rekli?« je na-jSvnt*	ne da bi pazil na moj nemir.
Kako «as .Sem Poznal vse ljudi na številki 2.
y e P^e vaš gospodar?«
*a izPfX.^ naglici sem si izmislil ime, da bi se tla, da v si Ka v hip« Pripravil in Ka vrgel ‘h.;1 Porazil ž njim svojega mučitelja. HaPpoIati.« sem rekel.
* n e gtaPPotetl, da,« Je pokimal mož; niti ‘lišaj Ka taga težavnega imena ni pre-
?eIoZ5:"deno sem pogledal vanj; sedfil le tam govori?nt z zamišljenim licem. Jedva da sem PriS!o to bedasto ime, ki mi Je tako Hipoma a ani, 2e se Je mož sprijaznil ž nttm in
se dejal, kot da Ra je že nekoč preje slišal. Medtem je položil svoj zavitek poleg sebe na klop in Jaz sem čutil, kako so vsi moji živci vzdr-getali od radovednosti. Zdajci sem opazil, da je bilo na časopisu polno maščobnih madežev.
»Ni-Ii vaš gospodar pomorščak?« je vprašal mož brez najmanjšega sledu ironije v svoiem glasu. »Zdi se mi, da se natanko spomnim, da je bi! pomorščak?«
^Pomorščak? Oprostite, to mora biti njegov brat, ki ga poznate; to je namreč I. A. Happolati, agent.«
Mislil sem. da bo to napravilo stvari konec; toda mož je radevolje nasedel vsemu; ako bi si bil izmislil ime kot Barabež Rožen-kranc, bi najbrže to prav tako ne vzbudilo njegovega sumničenja.
»Baje je prav razborit človek, kot sem slišal,« je rekel in se poskušal še dalje. —
»Oh, to vam je prekanjenec,« sem odgovoril, »razborit trgovec, agent za vse mogoče, za kitajske brusnice, rusko perje in puh. kože, črnilo...«
»He-he, vražji človek to!« me je prekinil starec v najvišji meri obradoščen
Zadeva je pričenjala biti zanimiva. Ve« prizor ie z mano vred ponorel in laž za lažjo se Je usipala iz mojih možganov. Sčdel sem nazaj, pozabil na časopis in tehtne dokumente, sc pričel razvnemati ia prekinjal svojega sobe-
sednika. Vsled lahkovernosti starega pretli-kavca sem postal ves objesten; hotel sem se mu brezobzirno nalagati, ga velikopotezno poraziti hi prisiliti, da onemi od začudenja.
Ako je že kaj slišal o električni pesmarici, ki Jo Je bil iznašel Happolati?
»Kaj, — o elek...«
Z električnimi črkami, ki se svetijo v temi f Velikansko podjetje, nešteto milijonov kron naloženih, livarne in tiskarne v polni pari, trume fiksno nastavljenih mehanikov zaposlene, kot sem slišal, okoli sedemsto Hudi.
»Da, da, kaj nisem rekel!« le dejal mož predse. Več ni rekel; veroval le prav vsaki besedici tega. kar sem pripovedoval in vendar se ni čudil. To me le nekoliko razočaralo zakaj pričakoval sem. da ga s svolimi Izmišljotinami spravim vsega iz sebe.
Izmislil sem si Je par obupnih laži. pričel govoričiti kar na slepo, pripovedoval, da je bi! Happolati devet let minister v Perziji. »Vi gotovo niti ne slutHe, kaj se to pravi, biti minister v Perziji?« sem vprašal. To da ie vse kaj več nego kralj tu pri nas doma, približno toliko kot sultan, ako ve, kaj Je t o. Happolati pa da je opravil z vsem. In nato sem pripovedoval o Vlajall, njegovi hčerki, vili, princeski, ki Je imela tristo suženl in počivala na ležišču od rumenih rož, najlepše bitje, kar sem jih *dai
videl, za boga. v celem svojem življenju nisem videl nič sličnega!
»Res? Tako zala?« ie rekel starec z o& šotnim izrazom na licu in le strmel v tla.
Zala? Lepa Ie. pregrešno krasna! Oči Kfl surova Žida, roke kot Jantar! En sam nien po*' gjed da je zapeljivejši od poljuba ia kadar m€ ’e poklicala, ie šinil njen glas kot vinski curek v fosfor moje duše! Zakaj da nai bi ne bila lepa? Ali lo je mar smatral za kakšnega blagajniškega sinsa ali bogznakoga pri ognjegas-cih? Ona da ie pač Čisto enostavno nebeško lepa, to mu lahko razodenem, balka,
»Da, da!« ie rekel mož nekoliko osuplo. Njegov mir me ie srdil; mol lastni glas ma le razburjal in govoril sem povsem resno. Ukradeni spisi iz arhiva, traktati te ali one velesile so bili pozabljeni; mali. ploščati zavoj jo ležal med nama na klopi in niti najmaoi me ni več mikalo, da bi ga preiskal radi njegove vseJ bine. Bil sem ves zatopljen v svole lastnd zgodbe, ki so gnale čudne slike mimo molegd pogleda; kri mi le silila v glavo fn lz polnega grla sem se pričel smejati.
Zdajci se je zdelo, da hoče mož oditi. Dvignil se ie in da bi me ne prekinil preveč na icratko, je dejal:
»Gotovo ima tudi ogromna posestva, pravijo, ta Happolati?«
(Dalje prih.)
Stran 2.
-‘O-
NAPREJ.
Stev. 221.
sti pri Volili zvezi in pripomnil, da so dale te nerednosti povod za te-mcliito reorganizacijo celega pod-letja. Volna zveza le danes vkljub tem nerednostim po številu oskrbovancev, ugledu in materiielnih sredstvih močnejša, kot kdaj poprej. To ie dobra posledica taktike, ki ni skušala prikrivati nezdravih pojavov. Danes le ozračje očiščeno, v vso organizacijo ie prišel nov duh, ki dviga slednjega, ki pri njej sodeluje, in ki nam ie najboljše'poroštvo za bodočnost. Naloge, ki se podietiu za naibližnjo bodočnost stavilo, so velikanske. Vsled prometnih težkoč bo za zimo prehrana Slovenije v resni nevarnosti. Pomanjkanje obleke postaia vsak dan občutneje. Tudi za kurivo bo pozimi hudo. Treba bo strniti vse sile, da se zasigura delavstvu najpotreb-neje. Zato je sklenilo načelstvo predložiti občnemu zboru, da naj se Volne zveze ne likvidira, ampak se
io	primerno reorganizira In izpre-meni. Zadruga bi se nai imenovala oo novem načrtu:	Nakupovalna
družba za konsunma društva in za-/ode.
Nato ie referiral dr. Korun o nakitu za nova pravila. O pravilih se le točko za točko glasovalo. Do kon-iroverze ie prišlo samo, ko se je razpravljalo o točkah glede volitev v načelstvo.
Zastopniki Gospodarske zveze z g. dr. Mohoričem na čelu so se zavzemali živahno za uvedbo propor-čuih volitev v načelstvo. Večina pa ie bila mnenja, da bi proporc, ki je za kontrolne zbore pravilno načelo, v eksekutivnih organih enotno delo le oteževal. To mnenje le gotovo m avilno. Vsi vemo, da so v vseh organizacijah eksekutive, ki so hrezprogramen konglomerat najrazličnejših smeri, zelo slabe in da je bolje, da manjšine, s koiimi se ni mogoče brez proporca sporazumeti, v eksekutivi ne sodelujejo. S tem seveda ne oporekamo, da bi ne prisojalo v vodstvu zdruge, kot ie Volna zveza tudi konsumnim organizacijam VSL primerno zastopstvo Tn da bi ne bilo bolje, ako bi se izvršile volitve v novo načelstvo notom sporazuma med večino in manjšino. Ako do tega ni prišlo, — je pri pisovati to temu, da se krščansko-sociialne organizacije niso pravoča sno poskusile z večino sporazumeti, ampak so prišle s svojimi predlogi neposredno na občni zbor In nastopile tam s pretiranimi zahtevami, medtem, ko so protipredloge veči »se, ki niso bili mišljeni kot zadnja teseda. kratkomalo odbile.
Po vsem tem je moralo odločiti <ač razmerje moči. V novo načel-tvo so bili voljeni za delavske zadruge ss: Anton Kristan. Albin Prepeluh, Melhiior ČobaJ. dr. Milan Ko-/iin in Filip Uratnik.
V	nadzorstvu zastopajo delavske zadruge ss.: Anton Topolovec ; Koroško), Viktor Orčar (Maribor),
1.	Valenčak (Velenje), Karl Malovrh (Hrastnik), Anton Zugwitz (Jesenice).
Enako število le odposlala v načelstvo skupina industrijskih kon-sumnih društev.
Tudi v nadzorstvu imajo zastopniki industriie paritetno zastopstvo.
Po občnem zboru se ie načelstvo konstituiralo. Za predsednika še bil izvoljen sodrug Anton Kristan. za prvega podpredsednika g. lean Pollak, za drugega podpredsednika na sodrug Albin Prepeluh. Reorganizacijska delo v Vojni zvezi 'C Jc s tem dokončalo. Nova Nakupovalna družba bo naloge doseda-Umie zadruge s podvojenimi silami u. Ji za naprej vršila. Duh, ki jo ie ntvaril in ki veje v njej zlasti po /zgoraj omenjenih neljubih izkuš-niah, nam jamči, da se bo razvila v zadružno velepodletle prve vrste.
Novice.
— Visoka šola za veterinarje v
Brnu začne s predavanji za vse štiri ‘etnike s 1. novembrom. Kolikor
/piano so se vpisvamla že začela.
— Amerikanskl dolaril. Naš kon-pilat V New-Yorku bo sprejemal dela? haših ameriških rojakov in jim izdajal čeke glaseče se na naše ministrstvo financ, ki se bodo tu izplačevali v našem dennritt. V Ameriki deponirani denar se bo v Ameriki vložil v kako večjo banko na tekoči račun ministrstva financ, ki bo ž dim disnoniralo za državne potrebo. — Če je ministrstvo financ to irtdevo na ta način uredilo, le bilo to 'mino potrebno, posebno še. ker da-nčs dolar stane že 65 K 50 vin.
— Nova brezžična postal«. Na Bauiškem vrhu so postavili brezžično brzojavno postajo. Poizkusi brezžičnega brzoiavljcnla s Parizom. ki so se vršili zadnje dni. so tuneli. Začetkom oktobra se prične redno delovanje nove postaje.
Dnevne vesti.
To so argumenti.
Sobotni »Slovenec« se Je zopet pohvalil. Kar imamo modrosti na svetu, ta tiči vsa, prav vsa v katoliški tiskarni. To smo že zadnjič povedali. Zato ne razumemo, zakaj se je »Slovencu« zopet tako mudilo — z lastno pohvalo. Vse kar so svetovni učenjaki napisali o verstvu, vse kar nam tozadevno navaja dr. Lotrič v svojih člankih o šolstvu, vse ie krarkomalo za nič. Taka jj sodba »Slovenčevih« urednikov — učenjakov in — konec. Svoje vsestransko duhovite sodbe jim ni treba niti najmanj utemeljevati. Dokazov bi bilo škoda. Beseda, tiskana v »Slovencu« mora zadostovati. Vsled tega ni tudi nobenega dvoma več, da Je notica v sobotnem »Slovencu« prepričala poslednjega Slovenca in poslednjo Slovenko, da ie naše mnenje o verstvu zgrešeno. To je pač gotovo. Kratkomalo: vse je sedaj lepo in jasno. Čudimo se samo okol-nosti, da se ni še noben »Slovenčev« učenjak zglasil pri prefektu pariške Lorbone. S pomočjo svoje neeizmot-Ijive vede in svojih uredniških knjig, bi tamkaj lahko nastopil takoj službo lavnega — vratarja.
Zahvala izpuščenih koroških internirancev.
Prejeli smo:	Odločnemu, ne-
strankarskemu in res človekoljubnemu posredovanju, ki ga le izvršila vaša socijalno - demokratska stranka, da smo bili koroški interniranci izpuščeni na svoje domove in prebivališča, se tem potem udano zahvaljujemo. Še enkrat prisrčna hvala za ves trud in človekoljubno prizadevanje! — Dr. G. Herbst, Pliberk.
Južna železnica.
Z ozirom na notico v št. 26. »Na-preia« sporoča obratno ravnateljstvo, da ie v Mariboru (Tezno) še veliko vozov papirja in do 200 vozov drugega za Zagreb ustavljenega blaga, ki se vsled stalnega orena-polnjenja obeh postaj v Zagrebu ne more odposlati. Obveščene so o tem vse oblasti, a brez uspeha. Krivda leži na prepočasnem razkladanju tn prepočasnemu carinskemu postopanju v Zagrebu, dejstva, katerih ravnateljstvo ne more odpraviti.
Centralna organizacija Invalidov za Slovenilo.
Po dolgotrajnem in težavnem boju je razširila »Zveza vojnih invalidov za slov. Štajersko« svoj delokrog na ozemlje cele Slovenije. Sedež centrale se sedaj nahaja v Ljub-ljami. Organizacija je bila kljub težavam in nasprotstvom, ki jih je doživljala od strani onih, ki so hoteli organizacijo razbiti, vedno pridno na delu: prirejala je Invalidne shode in nabirala prispevke v korist članom. Centralna organizacija ie Lila zelo potrebna. Tega ne bo tajil nikdo, ki mu je kaj ležeče na izboljšanju gmotnega stanja ubogih invalidov. Invalidi se predobro zavedamo vsled lastnih izkušenj, da nam bo pomagano le v slučaju, da si sami pomagamo. In opomogli si bomo edinole potom močne centralne organizacije. O našem cilju bomo še obširneje poročali. — Naznanjamo za enkrat le toliko, da se je do končne preselitve centrale v Ljubljano, obračati še na stari naslov v Celje. — Občni zbor pa se bo vršil dne 5. oktobra 1.1. že v Ljubljani.
Izredna lavna sela občinskega sveta ljubljanskega
se bo vršila v torek, dne 30. sep tembra 1919 ob petih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je med drugim tudi: Poročilo perso-nalno-pravnega odseka o dopisu županovem glede ureditve službenega razmerja uradništva Mestne hranilnice ljubljanske, glede dovolitve kredita za sprejem regenta, glede uvedbe občinskega drobiža v Ljubljani, o prošnji mestnih uradnikov in uslužbencev za ureditev draginjskih doklad, glede dobave orodja za sna-ženje kanalov, glede ureditve poti in obcestnega jarka za Koslerjevim zidom v Spodnji Šiški, glede zvišanja tržnih pristojbin za živinske sejme,
o	prošnji dimnikarske zadruge za zvišanie dimnikarskih tarifov, glede plinarničnega obrata ter zvišanja cen plinu ter tajne šele.
— Sejmi v novomeškem okraju so vsled kužnih bolezni pri govedi, ovcah in kozah do preklica prepovedani. Več v razglasu, ki je nabit na mestni deski.
— Iz gledališke pisarne. Ker je bilo dramsko gledališče radi smrti gospoda 1. Borštnika tri dni zaprto, veljajo vstopnice, kupljene za predstavo pretečenega torka za predstavo v pfcaideljek, dne 29. t. m., vstop-
nice kupljene za predstavo pretečene srede veljajo za predstavo v četrtek, dne 2. oktobra.
—	Podpredsednik deželne vlade za Slovenijo g. dr. Žerjav ie obolel in začasno ne uraduje. Vsled tega odpade pri njem vsak sprejem strank, bodisi v uradu, kakor tudi na zasebnem stanovanju.
Bolniški sladkor se v torek 30. t. m. ne bode delil na magistratu, ker ga aprovizacija sedaj nima v zalogi.
Prireditve.
Poziv vsem beguncem! V smislu
sklepov začasnega Odbora za zasedeno ozemlje v Liubliaui ter tabora beguncev v Ptuju se vrši dne 5. oktobra t. 1. v Ljubliani veliko zborovanje vseh beguncev, na katerem se bo razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se tičeio beguncev iz oo Italijanih zasedenega ozemija. političnih in nepolitičnih. Na tem zborovanju se bo tudi položil temelj samostojni organizaciji. Že danes opozarjamo na to zborovanje vse begunce, pa tudi naše zastopnike. Podrobna navodila se bodo sporočila pravočasno. — Začasni odbor za zasedeno ozemlje.
Zveza poštnih organizacij v Ljubljani vabi k širši odborovi seli v torek, dne 30. sept. ob pol 20 uri v pismonoško dvorano na glavni pošti.
Filatelija. Sklicujem v smislu pravil ustanovni občni zbv>r Jugoslovanske filatelistične zveze, sekcija Ljubljana, na ponedeljek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v vrtni salon gostilne »Češnovar« v Kolodvorski ulici. Dnevni red: Sprejem članov, volitve, razdelitev naročenih katalogov, oddaja znamk in drugih filat. potrebščin, slučajnosti. — Vablieni so vsi filatelisti Ljubljane in okolice. — Franc Križanič, t. č. poverjenik.
Iz stranke*
Mezdno gibanje mlinarjev v Mariboru.
Tovarne Franc Lud\vig in sinovi in Karl Scherbaum in sinovi so dne
11.	septembra t. 1. sklenili z osrednjim društvom živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubliani sledečo pogodbo: 1. Vsem delavcem se zviša plača za 50 %. —
2.	Vsak delavec dobi nabaven prispevek K 200, za ženo K 100 in vsakega nesprekrblienega _otroka pod 14. letom 50 kron. — 3. Čezurno delo se plača po 3 krone. — 4. Vse naturalne dajatve bodo delavci prejemali v naprej in v isti izmeri kakor do sedaj. — Ta pogodba ie stopila takoj v veljavo.
Izpred sodišča.
Umor v Mostah.
Dne 12. februarja t. 1. zvečer je nekdo zaklal z nožem bosanca Tomo Mazuro. ki ie imel pri sebi neka) več denarja. Sum ie padel na Svetozarja Janjiča, bosanca iz Banjaluke, ki se le v prenočišču »Ne\v York« javil pod napačnim imenom Milan Milankovič. Janjič ie že od 13. februarja v preiskovalnem zaporu. Obtožen ie hudodelstva umora in prestopka napačne priglasitve. Janjič je zelo zgovoren in zanika z vso odločnostjo umor. Porotniki so soglasno zanikali krivdo umora, soglasno pa potrdili vprašanje prestopka napačne priglasitve. Z ozirom na ta krivdorek ie bil Jani’6 obsojen na 14 dni zapora zaradi prestopka napačne priglasitve, oproščen pa obtožbe glede umora.
Iz Slovenije.
Laško.
Tudi pri nas vstaja delavstvo in se pridružuje armadi. Tako smo ime-
li	v nedeljo, dne 14. septembra, impozanten shod, katerega je otvoril predsednik pripravljalnega odbora strokovnih organizacij, sodrug K o -
1	e š a. Poročal je sodrug Malovrh Jz Hrastnika o pomenu strokovne organizacije rudarjev, katerih ie tu v Hudijami že lepo število zaposlenih. Med temi vlada veliko zanimanje za svojo stanovsko organizacijo. Sodr. Ule iz Zagorja ie nato predlagal odbor za podružnico rudarjev v Hudijami, v katerega so bili enoglasno izvoljeni sledeči sodrugi: Repše Iv., načelnik; Golouh Miha, namestnik; Grešak Ivan, blagajnik; Diaci Tomaž, namestnik; Trbovc Jernej, zapisnikar; Ulaga Ivan, Jazbinšek Al., Knez Jože, Ravnikar Ivan, Ulaga Jože, odborniki. Sodrug Marn iz Celja je v kratkih in jedrnatih besedah povdarjal pomen strokovnih organizacij. Ža svoja izvajanja je žel mnogo odobravanja. Sodr. Dražil iz Ljubljane je poročal o pomenu kosi odar
ske organizacije, za katero vlada med tukajšnjim delavstvom in kmečkim ljudstvom veliko zanimanje. l.e-po število Je že pristopilo h kon-sumnemu društvu, katerega bomo pri nas takoj ustanovili, ko pridobimo zanj zadostno število članov. V pripravljlni odbor konsumnega društva so bili izvoljeni sodrugi: Kun-tara Anton, predsednik; Smodij Jožef, namestnik; Krušič Simon, blagajnik : Klenovšek Kvirin, namestnik ; Vaca Vaclav, Katler Anton, Ste-fe Martin, Hrastnik Rok, Vale Josip, Šipek Albert, odborniki. Tako so ta dan rudarji iz Hudejame položili temelj zgradbi strokovnih organizacij v našem kraju. Tem so se pridružili tudi delavci cementne tovarne, ki so do zadnjega moža pristopili v strokovno organizacijo. Delavci so pa skupno s kmeti pričeli tudi s pripravo za ustanovitev podružnice konsumnega društva, katere člani se z dnem množe. Delavski zaupniki in delavci, na resno delo! Privabite vse sotrpine v svojo organizacijo, otresite se pijavk in vojnih dobičkarjev, agitirajte za konsumno društvo. Cim prej vas bo zadostno število. tem preje si otvorimo svojo trgovino. v kateri bo delavec in kmet gospodar! Kdor želi pristopiti, naj se takoi prijavi zgoraj omenjenim zaupnikom. Ta dan se je zopet pomnožila moč delavske in kmečke armade in smo si postavili svojo trdnjavo v našem trgu, ob kateri si bo šovinistični buržuj razbil svojo glavo.
Bistrica v Rožu.
Pri nas smo imeli dne 22. t. troh 6. uri zvečer v gGstikii pri Tomažu jako dobro obiskan shod. Delavci tovarne K. c. d. so se vsi. kar jih ni bilo na delu, shoda udeležili. Med niimi ie bilo tudi veliko žensk. Sodrug Marčič iz Jesenic ie shod otvoril. Pojasnil je namen shoda, ki je bil v prvi vrsti sklican za to, da se delavstvu pojasni, kaj je organizacija in za kakim ciljem stremijo vse delavske strokovne organizacije, v drugi vrsti pa za to. da se poravna afera med organiziranim delavstvom rn med delavcem Ibovnikom. ki mu ie delavstvo vsled njegovih nedoslednosti napram organizaciji za-branilo vstop v tovarno. Sodrug Mihevc ie govoril o pomenu organizacije. Nato pa ie govoril o sporu, da se dokaže vse, kakšne nasilnosti so delali delavci napram Ibovniku, o čemur ie vedel »Večerni List« toliko pisati. Sodrug Mihevc je povedal, da ie prav uljudno pismeno povabil Ibovnika na shod, da bi se našlo spo-razumlienje. Ali glej. čakali smo m čakali, vendar pa nismo pričakali, da bi bil prišel tisti, ki se mu le po mnenju docisnika »Večernega Lista« godila taka krivica. Mihevc le pojasnil. da mu je okrajno glavarstvo naročilo. da to zadevo reši in ie bil pripravljen to storiti. Pokazalo pa se je. da ie Ibovnik tako svoieglaven, da se ni hotel temu vabilu odzvati. Že preje ie. namesto da išče sporazuma z delavci, iskal pomočj pri orožnikih, sodnijah in župniščih. Sklenilo se ie torej, da. ako on ne pozna delavstva, tudi delavstvo njega ne bo poznalo in se zato ž njim ne bo več pogajalo. Nadalje je sodrug Marčič pojasnjeval, koliko Je delavstvu že koristila organizacija in kako veliko delo jih še čaka. Priporočal ie vstrainost v vseh bojih. Sodr. Jerolič ie opominja) delavstvo, da se bolj zanima za delavsko čtivo. Le potom delavskih časopisov in delavskih knjig bo prišlo delavstvo do pravega spoznanja, do prepotrebne izobrazbe. Delavstvo je z vidnim zanimanjem sledilo izvajanjem vseh govornikov. Videli smo. da le to delavstvo zrelo za organizatorlčno delo in da bo njegova solidarnost rodila še obilen sad.
Konlice.
21. t. m. se je vršil tu dobro obiskan shod. Sklicala ga je strokovna organizacija usnjarjev. Predsedoval je sodr. štefrl, poročal pa sodrug Marn iz Celja. Ljudje so ga prav pazno poslušali. Oovoril le o političnem položaju, o potrebi volitev za konštituanto Itd. Priporočal je toplo strankino časopisje »Naprej«, »Ljudski Glas« itd. Po zbora vanju se ie vHsalo v politično in strokovno organizacijo precejšnje število delavcev. Uspeh shoda najboljši. Dobro bi bilo jih sklicati več.
Iz Kamnika.
,V tukajšnji državni smodnišniol se dogajajo stvari, da se človek vpraša, je li to mogoče v naši svobodni in demokratični Jugoslaviji Moderno - kapitalistično zasužnie-vanje in pritisk od strani nekaterih delovodij — njim na čelu dobroznane osebe, ki so si svojo sedanjo službo pridobile na ta način, da so se s Častno besedo in lastnoročnim pod* pisom obvezale, da bodo v svoji službi nepristranske napram delavstvu •— je zavzelo tak obseg, da K nujno potrebno o tem obvestiti Širšo avnost. Nam ie popolnoma vseeno, cake politične barve je ta gospodai -e to odločno zahtevamo, da se do* avstvu prostovoljno pusti svoje lastne organizacije, varno za vse delavce v smoduisnia enake pravice. Kar ie dovolien° v ovarni delavstvu drugega prepn* Čanja, tc mora biti dovolieno v tovarni tudi našemu delavstvu. Odločno si prepovedujemo, da bi se nas«« pristašem v tvornici grozilo z odP»' stom iz dela in odpovedio stanovanja, radi tega ker pripadajo n^ strokovni organizaciji. Že itak « skrajnosti zgarano delavstvo si tejj* ne bo pustilo dopasti. Ako ie “H? možno vpeliati red v privatna Pd“* etja. se bo tu tudi: to tembolj covarna kot državno podjetje l® prva dolžna varovati svobodo tn’»' jenja — temelj države. Gospodi®* s tem, da je smodnišnica dežavh obrat, še ni upravičeno smatrati d®* lavstvo v tovarni za vojaško niaSJj nerijo. Bilo le to mogoče v odkoP Avstriji ali v demokratični Jugoslaviji je to izključeno. Razni »raoorti in »befehli« se prav brez škode T* obstoj obrata odpravijo. *FeidW«r belsko« nastopanie ie preživelo svetovali bi merodajnim osebam * tovarni, da se za razna naznanila m slično napram delavstvu poslužuj®)0 bolj demokratičnih sredstev. GO* spodje so lahko prepričani, da bo j® le v prid obratovanju tovarne: k®* le z pravilnim umevanjem ljudske)!® razpoloženja se da preprečiti m0]"?.', bitne bodoče dogodke, ki ne bi Ulj ne v korist tovarne in tudi ne v pmj delavstva. — Prepovedana ie rmsm* zaupnikom v tvornici agitacija našo strokovno organizacijo, zve-zarjein je pa to ne le dovoljeno, temveč tudi uradništvo naravnost skusa z grožnjami prisiliti naše sodruge * pristopu v »Nar. soc. zvezo«. Odl^ no zahtevamo, da se tudi naspi otn«** organizacijam prepove agitacijo *. tovarni kakor nam; ali na dovm nam isto svobodo agitacije v ni. ki jo sedaj vživaio zvezarii N* sodelovanje gospodov uradnikov JJJ delovodij tovarne v naši organiza®1’ niti ne reflektiramo. Toral gospo®‘‘
—	enake pravice za vse! Ako to n bo zadostovalo se poslužimo drugj® sredstev, ki ne bodo gospodom rp' no prijetna.	L
Izdajatelj: Josip Petejan Odgovorni urednik: Rudolf Ooiojm* Tisk »Učit. tiskarne« v LJubHam>
Ž j, |j, za kurjavo, steljo, izolacijo iVlw druge namene razpoSilj8 ? vagone in drobno P. S A. U H E R * j trgovina e premogom, Ljubljana.
Sprejmem
delavce
za izdelovanje cementa® strešne opeke in druge eio cementne izdelke. 3-1
Nastop takoj. Plača dobra, del* trajno. Drag. Korbar, Zagorje
Bombaževa predilnica in tkalni** v Tržiču sprejme takoj sposobnes« zanesljivega in treznega
kočijaža
ki zna s konji dobro in ljubezni^ ravnati ter se more pri kočij __ težki vožnji porabiti. Mlademu, p kemu možu se daje prednost. jjji takoj. Pismene ponudbe na zg j naslov.	609
Zdravnik
dr. Viktor Breskvar
se Je preseli!
v GradilC«, Hitlerjeva ulica II. J, I. nadatr.
In e r d t n I r a od 10. do 12. uro dopoldne. ^ 8_j