Kmet in draginja.
Piše — e -
Dandanes mora imeti državni poslanec, posebno če je tako nesrečen, da so ga volili ! Mpredni volilci, res trdo kožo in skrajno f potrpežljivost, da ne obupa, ko mu politični t nasprotniki podtikajo toliko lopovščine, o ka- | ieri se mu niti ne sanja. Klerikalec je pač j uk, da mu ne ugodiš, niti ako trdiš isto, j bkor on sam.
Da se je naš poslanec Štrekelj udeležil ikdje proti podraženju živil, je napravil popolnoma pametno in prav. Najbolji dokaz za to je gotovo dejstvo, da je bilo izmed 399 navzočih poslancev 207 za isti predlog kakor Štrekelj, Zato pa po vseh klerikalnih listih ni konca ne kraja obrekovanja, hujskanja in blatenja, da se mora človeku gabiti. In čudno! Isti Štrekelj, o katerem so farovški listi pisaii, da nima zmožnosti za poslanca, ima uamaU toliko zmožnosti in upliva, da se radi njega podraži žito in sladkor, kar se ne posreči uiti vsakemu ftpekulantnemu milijonarju. Isti Štekelj ima toliko moči, da z golo besedo pricopra k nam živinsko kugo in cele vlake {»narejenih vin! Mora biti vendarle mož ta Štrekelj!
V „Sočlu je bilo že večkrat povedano, tla spozna dragieja zadene tudi našega kmeta in da mora tudi naš kmet le odobravati in biti hvaležen vsakemu, kdor se zav-lemlje za znižanje cen. To uvidi tudi mnogi klerikalec, celo marsikateri nune, katerega draginja ne tangira, ker dobi svojo mero žita, svojo vago svinjine, svojo zalogo jajec in masla, naj bo vse to poceni ali pa drago. A da bi trdil klerikalec isto kot naprednjak, to vecdar ne grel Zato so pa vrtali in vrtali toliko časa, da so slednjič iztaknili: Z znižanjem cene mesa je oškodovan naš kmeti
Poslanec Demšar je v državnem zboru dokazoval, da ima kmet pri vsakem goreči« nekaj sto kron izgube, ako ga odda mesarju. Ilecimo, da je to popolnoma re5f a ravnotako res je tudi, daje k m e t nespameten,   ako  v   toliko  izgubo
redi  govedo za  mesarja  in  da   je krivično od njega, ako za svojo iz gubo  in  škodo  dela odgovornega obrtnika in delavca.  Poslanec Demšar je v istem govoru pojasnjeval,   da kmeta ne redi samo kmetijstvo,  ampak da si mora lajšati  eksistenco   s postranskimi   zaslužki.   In kakšni so ti zaslužki pri nas?  Delo ob železnicah, drvarenje, krošnjarenje i t. d, Delavec pri železnicah, drvar in krošnjar pa so tisti, ki se po svojem opravilu približujejo ostalim delavcem in malim obrtnikom,  kar se pravi toliko,   kakor  da kmet  draži živila tudi samemu sebi. Posebno cena mesu je nekako merilo za ceno drugim živilom in to ni čudno. Visoka cena živini zapelje našega kmeta, da opuSča druge dohodke kmetijstva. Na njivah,   kjer je prej sejal žito, raste detelja in druge krmske rastline, zato pa mora žito in druge poljske pridelke kupovati, d r a-g o kupovati, ker je naravno, da je vsako blago   tint   dražje, čim bolj se poprašuje po njem.   Pogoji   za ceno  Živinorejo  so gotovo težji nego  nekdaj (razdelitev  pašnikov,  draginja   pastirjev in  delavcev, draginja otrobi i t. d.), a kmet tega ne uvidi, ampak si šteje v nekak  podedvan  ponos,  da redi  toliko in več živine kakor njegovi predniki in ker ima pri tem gotovo izgubo,   hoče prisiliti,   da bi imela  živina za meso isto ceno in veljavo, kakoršno ima zanj  kot eksistenčni pogoj. V zadnjem MPrim, L." je bilo citati, da je zahteval   kmet za   svojega   9 mesečnega junca 1000 K. Prav! Sam ga je drago plačal in ga tudi drago prodaja, ker ve, da je toliko vreden, dokler je še živ. Ako b: ga pa po-I nujal mesarju za enako ceno, bi ga ta gotovo debelo pogledal, ker bi moral prodajati meso po G K,   da bi ne imel izgube.  To  bi bilo ! ravno tako smešno,  kakor če bi kdo za pol-| nokrvnega angleškega konja, ki je nekdaj veljal 20000 K, zahteval recimo 1000 K takrat, ! kadar ga odda konjedercu. Jasno je,  da ima I govedo za kmeta samega drugo vrednost nego za konsumente mesa.   Vsako  izjednačevanje teh dveh vrednosti je umetno, prisiljeno, ker se konsumentom cene izvišajo, a prava vrednost za kmeta podcenjuje,  kar ima to posledico, da  si morajo mali obrtnik,  delavec in
drugi sloji pomagati z drugimi živili, katerih ttiio morajo radi tega hote ali nehote  višati \ —   oebi   in   obenem  tudi   kmetu. ! Uradniki in   sploh  sloji,   ki se ne pečajo s ' kmetijstvom,  a morajo vseeno živeti, so pri- ¦ siljeni zahtevati vdčjih dnin in plač, kar zopet zadene  v  obliki  daykov in stroškov za delavce v veliki meri tudi kmeta.
Kakor raste cena živilom, raste obenem sorazmerno cena drugim izdelkom. Dočim je kmet ob normalni ceni živine dobival usnje, katerega rabi mnogo, po 280 K, mora ga sedaj plačati po 460 K. To so gotovo lepi dobički 1 —- Kmet redi prašiča. Mladega mora navadno kupiti, drago kupiti, potem se muči in ubija z njim, da spravi nanj nekoliko masti, drago plačuje otrobi, moko in drugo pičo in kadar pride slednjič »domači praznik", proda vsled visoke cene slanino po 1*20 K. Napravil je zopet imenitno kupčijo! Slanina gre skozi roke nekolikih prekupcev in trgovcev, ko pa pride poletje, čas, v katerem mora kmet drago plačati delavce, dobro jih hraniti, gre v prodajalno in plačuje slanino po 2 K.
Gotovo je značilno, da kmet sam dobro ve, da je živina dovolj draga in se tozadevno tudi ne pritožuje. V 50 letih se je cena živini podvojila, a kljub temu in trditvi, da bi tozadevno izyišanje moglo kmetu pomagati, vidimo le, da kmet pada in pada. Umevno je torej, da mora uzrok m to propr.daaje tičati drugod, in ne motimo se, ako trdimo, da je to spošna draginja. Vse je draže in draže, treba je denarja za 2magovanje vseh troškov, in denar tim bolj sili v kaše kapitalistov, Čim bolj ga jo treba in čimveč ga zahteva promet.
Splošna beda, nastala vled draginje, mora imeti sčasoma in najbrže v doglednem času resne in žalostne posledice. In v tem kritičnem položaju so naši klerikalci tako predrzni, da ščuvajo sloj proti sloju, Človeka proti človeku iz namena, dakujejo sebi krono neomejene samo vlade. Daje tako početje škodljivo in naravnost nevarno, o tem pač ni dvoma, a kaj je klerikalcem za to ?! Da bi naši politikujoči nunci opravičili svoje delovanje, trdijo, da bi  se  razmeram
lahko odpomoglo, akc bi se meje zaprle uvozu ptuje živine. Verujemo. Klerikalni voditelji bi videli najraje, da bi se okoli Avstrije napravil neprodoren kitajski zid, ki bi imel samo en izhod, da bi se odpiral na izven, po katerem bi lahko naše dobro krščansko ljudstvo šlo v Ameriko in nazaj ne smelo, da bi se z njim ne utihotapila tudi kakšna napredna koristna ideja.
Naša država je po svoji legi in mno-gonarodnosti, kakor tudi vsled neimetja kolonij sebi v prilog primorana imeti meje v vsakem oziru odprte, ker Je uvoz in izvoz zamoreta cene na našem trgu toliko vravnati, da se nobenemu ne bo godila krivica, ampak da stopi razmerje stanu do stanu v pravi tir. Če pa pri vsem tem ne bo obstanka, treba bo iskati pomoči na drug način, nikakor pa ne s tlačenjem ljudstva in klerikalno brezob-zirnostjo, ampak z idejami za napredek.
Še nekaj našemu kmetu v pomislek: Vsled nečuvenega klerikalnega pritiska, vsled obrekovanja na račun naprednih poslancev je marsikateri nezaveden kmetic šel na limanice našim ultramontauskim časnikom, ki zagovarjajo draginjo živil. A vzlasti letos mora radi pomanjkanja krme marsikateri kmet oddati iz hleva prepotrebno živinče, katero bo treba s prihodnjim letom nadomestiti z drugim. Takrat b od o naši kmetje lazili s kosom kruha v žopu od semnja do semnja, a do živine ne bo mogoče priti, ker bo predraga in za to se bo treba zahvaliti našim klerikalnim poslancem.
DOPISI. Iz ajdouskega okraja.
Na Vipavskem. — (»Primorski list" proti Št reki ju.) Včasih se pripeti, da tudi pameten človek prime v roko nečedno in nevestno trobilce „Prim. list", v katerem se tako hudo za nos vodi brumne „bravce" tega farškega parklja.
Urednikom omenjenega lističa je najbolj na poti državni poslanec Alojzij Štrekelj. V vsaki številki ga nesramno  sumničijo in bla-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
sb== „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   ALEXANDRB DUMAS.   =======
(Dalje.)
—- Gospod, umirite se, pravi Guiche, prisezam ?am, da dobite tolažbo, katere prosite. Povejte nama itmo, kje je kaka hiša, kjer bi lahko prosila pojoči za vas, in kaka vas, kamor bi šla poiskat ^hovnika.
—  Hvala, in Bog vama poplačal! Kake pol milje °d tu stoji gostilna, če greste po tej poti, in približno •no miljo dalje najdete vasico Greney. Poiščite tam ^rata; 6e kurata ni doma, stopite v samostan Avgu-§faicev, ki je zadnja hiša v kraju na desno, in pri-Pfjite rni kakega fratra; vsejedno je, naj bo menih l5» kurat, samo da ima od svete cerkve oblast, odpuščati grehe »in articulo mortis.«
—  Gospod Arminges, pravi Guiche, ostanite po-H tega nesrečneža, in Čuvajte, da ga preneso kolikor ^°goče oprezno. Naredite nosila iz drevesnih vej in jknite nanja  vse naše  plašče;  dva naša lakaja ga
osto nesla, dodim bo tretji pripravljen stopiti na Jesto onega, ki bo truden. Jaz in vikomt greva iskat duhovaika.
—  Pojdite, gospod grof, pravi odgojitelj; toda, za voljo božjo, varujte se!
—¦ Bodite mirni! Sicer pa, za danes smo sel srečno rešili;   saj   poznate načelo:   Non bis in idem.
—  Pogum, gospod, pravi Raoul ranjencu, sedaj j greva, da vam izpolniva željo.                                    i
—  Bog vaju blagoslovi, gospoda, odvrne umirajoči z izrazom nepopisne hvaležnosti.
In mladeniča sta zdirjala v označeni smeri, dočim je odgojitelj vojvode Guicha nadzoroval delo no-silnice.
Po desetih minutah poti sta mladeniča ugledala gostilno.
Eaoul je poklical gospodarja, ne da bi stopil s konja, mu naznanil, da mu pripeljejo ranjenca, ter ga prosil, naj pripravi med tem vse potrebno aa njegovo postrežbo, posteljo, obveze, harpije. Prosil ga je nadalje, naj pošlje po kakega zdravnika, če pozna katerega v okolici, bodisi kirurga ali operaterja; stroške za sla da že on povrne.
Gostilničar, ki je videl dva mlada, bogato opravljena gospoda, je obljubil vse, kar sta ga prosila, in naša jezdeca sta še sama videla, kako se jo začelo pripravljati za ranjencev sprejem; nato sta vspodbodla konja ter zdirjala proti Greney-u.
Prejezdila sta bila že več nego jedno miljo, in Že sta razločevala prve hiše vasi, katerih strehe, krite z rdečkasto opeko, so se jasno ločile od zelenega drevja, ki jih je obdajalo; tedaj pa sta ugledala ubožnega meniha, ki jima je jezdil na muli nasproti; po njegovem Širokem klobuku in njegovi obleki iz sive volne soditi je bil avguštinski redovnik. Zdelo se je, da jima to pot pošilja slučaj to, kar sta iskala.
Približala sta se menihu.
Bil je Človek kakih dvaindvajsetih do triindvajsetih let, toda asketične vaje so ga vidno postarale. Bil je bled, ne tiste motno blede barve, ki je lepa, temveč rumeno bled; njegovi kratki lasje, ki so mu na čelu komaj gledali izpod klobuka, so bili bledi-kasto svetle barve, in njegove svetlo modre oči so gledale brezizrazno.
—  Gospod, vpraša Kaoul uljudno, kakor je bila njegova navada, ste li cerkveni služabnik?
—   Čemu me vprašujete to? odvrne tujec s skoro neuljudno nestrpnostjo.
—  Ker bi rad izvedel, odvrne Guiche hladno, Tujec vzpodbode svojo mulo s peto ter nadaljuje
svojo pot.
Guiche je bil z jednim skokom pred njim ter mu zastavil pot.
—  Odgovorite, gospodi mu pravi; vprašalo se vas je uljudno, in vsako vprašanje je vredno odgovora.
—  Mislim, da mi je prosto, povedati ali ne povedati, kdo sem, dvema človekoma, ki me slučajno srečata in ki se jima poljubi, mo izpraševati.
Guiche je komaj premagal jezo, ki ga je silila, da bi premečkal menihu kosti,
—  Najprvo, pravi, premagovaje še, kolikor se je mogel, najprvo nisva nikaka pritepenca; moj prijatelj tu le je vikomt Bragelonne, in jaz sem grof Guiche. Dalje vam nisva stavila tega vprašanja ia zgolj radovednosti; zakaj neki smrtno ranjen človek želi cerkvene tolažbe. Če ste duhovnik, vato velevam v imenu usmiljenja, da greste za menoj ter pomagate temu človeku; če pa niste duhovnik, potem je kaj drugega. Zagotavljam vas v imenu olike, ki je,vi, kakor je videti, prav nič ne poznate, da vas bom kaznoval za vašo malomarnost.
I»ba]& trikrat na teden, ia sicer t torek, četrte*
soboto   ob 4.  uri popoldne ter stane  po  poŠt jemali« ali v Gorici na dom poSiljana:
ree leto........ 15 K
*/,...........M  »
V............5  •
o08ŽJni5ne Številke stanejo 10 vin.
SOfiA" »«»a naslednje izradne priloge: Ob no-m letu „Kaiipot po GortSkem -In .GradiSJanskem" in iillpot po IJubljani inltranjskitilheslfb", dalje dva* '.it v letu ..Vozni red železnic, parniko? in poštntt eJ" ter mesečno prilogo „S1 g venski Tehnik". Saručnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici n. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCe* [ naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Fetit-vNteh že .„, .jano 1-krat Iti v, 2-krat.l4 v, 3-krat i-ž v vsak« ft»a. Vcfkrat po dogodbi. Vedje črke po prostoru. — . Reklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za ¦>liic in vsebino oglasavodklanjamo vsako odgovornost.  -
Uredništvo
aa nahaja v Gospodi ulici 8t. 7 v Gorici v* I. na<Ma Z urednikom je mogoči govorili vsak dan od 8. do 12     * dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah iti praznikihod9.do 12. dopoludne. UpravniS t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCntno in oglase je plaCati loco Gorica Dopi3i naj se pošiljajo le ur o dni št vu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo  v. delokrog  uredništva,   naj  se pošiljajo   ta apravnlStm
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soeac in »Primoreoc se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski al., JoIIersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališSu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-| kopališSni ulici, I. MaUussi v ulici Formica, L Hovanski — v-Korenski ulici št.mjy TrstuVlobakarni Lavrenoio na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.______________— T«l»fo« it, 83. —_______»Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. FabSiS) tiska in zal.
-     ¦              —      !                               j                                                                       j                                                   .....   -¦   7~      """¦ - -..........-....................-   -
(t. 145-                                         V Gorici, v četrtek dne 19. decembra 1907.                                    Tečaj XXXVII.
tijp in tako peklensko grdo zavijajo, da je že kar gnusno.
Povod k temu ni samo naprednjaštvo Štrekljevo, ker bi morali vzeti na pranger potem tudi Se koga drugega in ga nič manj nesramno napadati. Toda le Štrekelj je njih glavna tarčat Nam pa, ki nekoliko za kulise vidimo, poznamo bolezni matadorjev BPrim. Usta*.
Kar Čveka o koristi sprejetja nagodbe z Ogrsko, proti kateri je Štrekelj glasoval, je tako prismojeno lažnjivo in neumno, da se more kaj takega praviti le backom, ki imajo v glavi krompir mesto možganov.
Ni dolgo,kar je isti list renčal proti Štreklju, ker je ta delal za znižanje cen žitu, mesu in sploh živilom, češ, da je to v škodo našemu kmetu! Danes pa renMiIs1trirsV<3fe dela Štrekelj žft podraženje živil, ker je bil proti nagodbi. O, vi kričavi, katoliški sleparji! Še večja lumparija je, kar piše BPrim. list" o sladkorju in vinskem zakonu, ali pa o uvažanju ogrske živine.
VeČega zvitarstva in zlobnostiai ni mogoče misliti od strani teh razdivjaneev nasproti vrlemu poslancu Štreklju, ki v resnici možato in premišljeno zastopa le kmečke in slovenske potrebe. Za njegov nastop je lahko soodgovoren vsak poštenjak in torej tudi goriški naprednjak, za vašo hudobije pa bi menda ne hoteli biti vi sami, ker izvirajo le iz divjega sovraštva in maščevalnosti do svojega bližnjega, kateremu niste vredni niti jermenov odvezati, in kateri vas je že lopnil po umazanih čeljustih zaradi vašega gadjega sikanja !...
Z BrjIJ, 15./12. 07. (Eihemberška cerkva.) — Že prošli mesec je imelo sta-rašinstvo v Bihembergu sejo, v kateri je z večino glasov sklenilo zidati tam novo cerkev. Prišlo je skupaj ob tej priliki tudi mnogo ljudstva, ki je temu protestiralo. Iz podob-čine Brje so deloma tudi starešine protestirali, nekoji že isti dan, nekoji pa pozneje. Tako da so ostali zvesti Pavličevi in Štran-carjevi želji do zdaj le trije starešine z Brjij. Ljudstvo je že pri omenjeni seji vložilo pismen ugovor, katerega pa ni županstvo vpo-Stevalo, proti sejnim sklepom je pa potem napravilo obširen vgovor na pristojno oblast.
V  Brjah se tako kuha in vre, kakor še nikoli. Ni pa tudi čudno. Že s samim županom smo imeli hude .boje, a sedaj ko je prišel v Bihemberg še strastni štrancar, ni pa konca ne kraja! nagromadilo se je v novejšem času na naša ramena že obilo novih davkov, izmed katerih bodo največi in najobčutljivejši oni za novo župno cerkev. Osrečiti nas hočejo za 54 let naprej z velikimi davki. Tako se je menda gospodarilo tudi v Štanjelu, dokler niso ljudje spregledali in se naveličali po že občutnih škodah!
V  Bihembergu je cerkva trdna in nič ni potreba podporj cerkva je tudi malokedaj polna in torej ne premajhna. Ako pa se hoče cerkvo podaljšata in olepšati, temu nikdo ne ugovarja. To je bilo že dovoljeno in sklenjeno in je za to tudi denar že zbran namreč nad 30.000 kron! Da bi se pa zdaj trdna cerkva podirala, umetni grič, ki je bil nekdaj nalašč speljan skupaj, obzidan in na njem cerkev in stolp zgrajen, sedaj proč odvažal in potem kako luksurjozno stavbo zidalo za stotisoče kron, tega pa ne!
Ljudstvo bodisi staro ali mlado obojega spola brez razlike mišljenja se temu vehe-mentno upira in to z vso pravico. Upajmo, da zmaga!
iz Sili, dne 15. grudna 1. 1907. — Naš nune Nace se je povspel do jako visoke stopinje pri svojih bnunnih „backiha, ker so ga namreč postavili za predsednika »izobraževalnega društva" v Batujah. Pa je tudi vreden te svoje Časti, katero uživa pri svojih „bae-kih". Da bolj pokaže svojo učenost t«r se povspne še više, lotil se je naš Nacek tudi v časnike pisati ter potem tudi svoje backe spodaj podpisovati (kakor n. pr. tistega Toneta Kosovelovega.) — Toda na zadnji dopis, kateri je bil v „Sočia glede novega volilnega reda za deželni zbor goriški ter s tem podeljene dobrote nam ubogim goriškim Slovencem, na to vsejedno poleg vse svoje učenosti ne more odgovoriti. — Namesto da- bi bili dobili odgovor na oni dopis, smo čitali napad na Štrola. Napaden je surovo v umazani far-ški cunji. Kdo je pisal ? Pravi, da je rjovel in razsajal pod oknom, »izobraževalnega društva", kjer je predaval zdrav. Brecolj, kar pa ni res, ker naprednjak Štrol ni prav nič razsajal kakor samo mimogrede je rekel: »Našega g. župnika ščipije in kolje po trebuhu ter je
prišel zdravnik Brecelj, da mu ga sčisti." — Nadalje smo čitali v umazani cunji: „Da je prinesel Štrola alkohol pod okno in potem da ga je alkohol spet odnesel v krčmo." Kar spet prav nič res ni, ker naprednjak Štrol se nikoli tako daleč ne spozabi, da bi ga alkohol obvladal, kakor je to v navadi pri farov-ških „baekihtt. — Nadalje pravi, da je to neki Štrol iz Malovš, kateri je privandral v Selo. Štrol je prišel lani iz Malovš v Selo kot ugleden in marljiv mladenič ter si ondu postavil hišo, se oženil ter potem si ukupil zemljišče, tako, da je zdaj posestnik v Selu, ne pa „privandranec". In to vse je prislužil s svojimi rokami in s svojo marljivostjo: toda ako bi alkohol vladal nad njim, bi gotovo ne imel tega, kar ima danes. Toliko vidite, g. nunček, je resnice na tem.
--------Kakor Wo M
v Batujah g. Brecelj o alkoholu iu njegovem učinku. — No pa saj kaj takega pritiče takim ljudem kakor so klerikalci, posebno pa tistim, kateri kadar so že alkohola polni do grla, se še celo izmislijo, polento v šuopcu kuhati. —
Vam pa, g, Nacek, še enkrat zabičimo, da pustite nas pri miru, ker Če ne Vas po-šegečemo, da boste pomnil. Selo pustite v političnem oziru čisto pri miru, ker drugače Vam utegne še huda presti.
Več naprednjakov.
Iz goriške okolice.
Iz fior. Trebllšfl. — Levstik se je y svojem Martinu Krpanu vendar nekoliko prenaglil, ko je trdil, da imamo dandanes hvala Bogu cesto do vsakega zelnika. Gor. Trebuša sicer ni zelnik, a toliko je vendarle vredna, ceste do tja pa vseeno še nimamo. Prošenj za njo je bilo sicer dovolj in preveč, toda prošnjo je eno, vslišanje iste nekaj popolnoma druzega. Kakor čujemo, se misli v zadnjem j času vsa zadeva izboljšati, za kar se imamo zahvaliti nemalo našemu kuratu g. Lebanu. Hvala mn! On je namreč izposloval, da se po načrtu za cesto iz Dol. v Gor. Trebušo napravi najprej primerno stezo, katero se bo pozneje Širilo in širilo do vozne poti in s časoma do poštene ceste. Tako je vendar pričakovati, da se ta javni škandal polagoma le odpravi vsaj toliko, da bo eksekutor vedel kod prihajati v Trebušo za terjanje davkov.
Goriškemu cestnemu odboru pa priporočamo, naj posnema onega v Tolminu in naj vendar enkrat pokaže, da mu je resna volja nekaj vrniti, kar Gor. Trebuša že leta in leta na dokladah plačuje svojemu ssteznemu" odboru. Morda se tudi vlada kaj vzdrami, saj je »visoka" in zagleda morda tudi naš visoki zapuščeni Poldanovec.
Iz Vrtojbe. — Naše jetično županstvo je imelo v soboto zvečer 14. t. m. starešinstveno sejo. Predlagali so se prevdarki za prihodnje leto, ali bili so na glasovanju enoglasno odklonjeni, ker nimamo ne letošnjih niti lanskih računov v pregled. Za tem se je predlagalo, da bi kateri starešincev prevzel poroštvo za našo jetično upravo; pa ni hotel nikdo sprejeti. Dalje se je zahtevalo, da bi se vsaj prebitek preteklih let djal na ogled starešinstvu v gotovini. Toda tudi tega ni bilo na svetlo. Vse poskušnje: spraviti preudarke na varnem pod streho, so se izjalovili. In vsled :sga je bila seja razpuščena. — Le ena točka se je rešila. Namreč ta-le: V predzadnji seji dne 16. novembra je neki mogočnež izrekel, da je 22 starešincev iz Dol. Vrtojbe z županom vred vsi kozli. Na to čestito izjavo je v zadnji seji nekdo po-prašal pojasnila in dokaze. Odgovoril je: Zato, ker go vsa 3 leta županovanja ni ničesar napravilo. In tega sta kriva le dva sta-rešinca. Gotovo le on in njegov šef.
Značilno pa je, da v soboto zvečer pri seji niso še bili obč. računi izgotovljeni. A v nedeljo zjutraj pa so spet že v drugič pred cerkvo oznaki, da so razgrnjeni, se vd le radi notice v „Soči" med tem časom izšle. Komentar naj vsak zase napravi!
Iz cerkljanskega okraja.
Ottlet — Pri rednem občnem zboru »Bralnega društva" v Otaležu, ki se je vršil 15. decembra, je bil enoglasno izvoljen za častnega člana g. Andrej Sattler, zdaj učitelj v Ljubinju, zaradi zaslug pri ustanovitvi društva in potem kot prvi predsednik društva.
Iz tolminskega okraja.
Iz Dol. TrtbUŠI. — (Potre s.) Dne 15. t. m. ob 7 V, zvečer smo imeli pri nas precej inočan potres, spremljan s podzemeljskim bobnenjem.
Il Tolmina. — (Ljudska knjižnica.) V staraSinstveni seji dne 17. t. m. sklenilo se je ustanoviti v Tolminu »ljudsko knjižnico za tol. županij a. Lsenoval se je za to potrebni odbor, omislile omare in prostori v občinskem uradu. Določil se je za oskrbovanje in izposojevauje knjig občinski podtajnik.
Ker ima županstvo v ta namen že večjo svoto denarja in je več blagih oseb obljubilo ljudski knjižnici od svojih knjig nekaj zvezkov darovati, so tu vsi predpogoji, da začne prekoristna ljudska knjižnica takoj delovati. TTUragT soobčani pa poslužujte se pridno ljudske knjižnice, prebirajte koristne knjige v razvedrilo in v pouk! A. V.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kala. — (Potres.) 16. decnmbra 1.1. se je slišal precej močan potres okoli 8. ure zvečer. Trikrat je prav dobro streslo.
Iz krminskega okraja.
Občni zbor briški podrul si. G. In M, na Oo-
bronem. — Pretečeno nedeljo vršil se je gori imenovani obč. zbor, ki ga je otvoril preds. g. župnik Kumar L. iz Biljane. V nagovoru je navedel več vzrokov, ki bi bili krivi, da je spala podruž. par let, med temi kot glaven : neredno plačevanje. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo vzelo se je odobrovalno na znanje. Na to se je vršila volitev novega odbora. Enoglasno z vsklikom so bili izvoljeni: preds. župnik L. Kumar iz Biljane, tajnikom I. Koži in iz Biljane in blag. učitelj H. Orel iz Višnjevika. Ob koncu zborovanja je govoril uč. Orel v lepih besedah o delovanju naše šolske družbe sv. C. in M.
Zborovalcev je bilo do 30, mnogi so opravičili svojo odsotnost, V podružnico seje vpisalo 60 Članov iz celih Brd. Briški gg. duhovniki sodelujejo in so se včlanili. Tako je prav!
Družba $v. Girila in Metoda.
Narodnjaki na Vranskem so na Miklavževem večeru navdušujoč se za »Družbo sv. Cirila in Metoda" sklenili nabirati narodni davek mesečno po 1 K. Temu sklepu se je takoj odzvalo lepo število rodo-ljubkinj in rodoljubov. Evo vam častitih imen: Rudolf Vrabel, učitelj; Belica Kolšek, učiteljica; Ivan Jakše, učitelj; Fran Ozet, trgovec ; Josip Kladnik, c. kr. poštar; Fran Kolšek, uradnik; Mihael Jerovšek, c. kr. notar; Josip Rotner, c. kr. sodni svetnik; Simon Meglic, nadučitelj; Fani Šentak; dr. R. Karba, c. kr. zdravnik ; Fran Scham, graščak; Kari Schwentner, trgovec; M. Klančnik, uradnika vdova; Josip Bizjak in Neimenovan. — Tudi nabiralnik na Vranskem izborno deluje. Z novoletnim darom po 5 K, ki sta jih vrgla v nabiralnik, sta dala dober vzgled svojim gostom g. Karol Košenina in gdč. A. Kosova. Živeli!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročili računske oziroma gostilničarske liste sledeče tvrdke : Iv. Zupančič, „Narodni dom", Buzet; Alojzij Leon, „Nar. dom", Maribor; Jak Bri-nar, Vransko; I. Dolenec, gostilna „Mantua", Vrhnika; I. Zupančič, gostil., Martinova cesta 15, Ljubljana; Rudolf Pevec, Mozirje; Restavracija „GreiserB, Ljubljana; Humer, restavracija pri »Sokolu" na Jesenicah; Restavracija Fridl, Ljubljana; kavarna „Evropa", Ljubljana; kavarna »Avstrija"; hotel „Ilirija", Ljubljana; Vinko Vatzek, Litija; Mici Lončarjeva, „Nar. dom" v Ljubljani.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je nabiralnik gostilne „Fajdigove" v Sodražici nabral in odposlal »Ribniški podružnici" 30./6. 07. 40 K, na vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda pa 30./9. 07. 44-50 K in 29./11. 07. 32— K. Skupaj je tedaj nabral ta nabiralnik 116*50 K, torej je preplačan prvi stotak - šestnajstimi krorami in 50 v.
Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da je naročila 36.000 božičnih in novoletnih razglednic. Prodalo se jih je kakih 17.000; v zalogi jih je tedaj še znatno število. Pouužnice, ganite se ter poskrbite, da
se oglase naročniki! Vsakega narodnega t govca je sveta dolžnost, da naroči in razni čava družbine razglednice. — Rodoljubi, storite svojo dolžnost in naročite razglednice H bo družba imela dobiček. Tudi narodne'g^ stilne bi lahko imele razglednice po mizah posebno ker dobe isti popust, kakor trgovcr' — Razglednice po ilja edinole pisarna „Drtižb» sy. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
Kaj bi si dolgu belil glavo,
teta ima česar potrebuje, dragih ^ ril pa ne morem kupovati. Fay-0ve pristne mineralne pastile pa jo bodo razveselile — te je preizkusila in 8e jej dopadejo.  S pol ducent, šhatljic se jej prikupim in  si bom v svesti da sem  dobro pogodil in vstregel' Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile se  dobi   po  vseh   lekarnah mirodilnicah in  v trgovinah z mineralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Gantzert, Danaj IV. Grosse Nengasse 27,
Domače vesti
Katoliška poslanca Gragordlč In Foa pi volita i
delegacije. — Zgodilo se je nekaj nezaslišanega!
—  Letos bo zastopal našo deželo, ki je po dveh tretjinah slovenska, v delegacijah furlanski poslanec Faidutti. Odločil je zanj žreb, Glede zastopanja v delegacijah so se zbrali na sestanek klerikalni poslanci iz naše dežele: Faidutti, Bugatto, Gregorčič in Fon, Slednja dva sta hotela, da se izključi laškega liberalnega poslanca Maranija in pa naprednega slov. poslanca Štreklja. Faidutti s tem ni bil zadovoljen, marveč je povabil dr. Maranija, tako, da se bodo vsi trije laški poslanci vrstili drug za drugim pri zastopanju v delegacijah; ali Gregorčič in Fon sta se uprla temu, da bi prišel v poštev tudi napredni poslanec Štrekelj. Samemu Faiduttiju se je zdelo grdo rovorenje proti Štreklju, zato ju je nagovarjal, naj opustita ekskluzijo. i'a ne. Štrekja so izključili, in tako bo zastopana naša dežela odslej v delegacijah tako, da bodo pošiljali Lahi v nje yse tri svoje poslance, Slovenci pa le dva. Kaj to, če se bo videlo, kakor da je naša dežela pretežno laška, ali zadoščeno je tako strankarski strasti, ki taiko neusmiljeno stresa sveto telo dr. Gregorčiča ter ki se seli tudi v ciničnega Foaa, Strankarska strast klerikalnih obeh poslance? meče tako Lahe na površje, kar daje umeti vladi, da so klerikalni Slovenci povsem zadovoljni in srečni pod Lahi, ako se le njihovim osebnim težavam opomore. Ugled goriških Slovencev, naša veljava, to je klerikalcem deveta t riga!
Kar se tiče gosp. poslanca Štreklja, je njemu pač vsejedno, ali bo hodil v delegacije ali ne. Štrekelj je mož dela; delal bo Štrekelj tako naprej, kakor dela sedaj, če tudi ne bo hodil v delegacije. Delal bo v korist svojih voiiicev, katera mu je nad vse. Gregorčič se bo mastil še naprej v samostanu na Alzerci, da ga bodo vedno težje privažaii vlaki v domovino, pa v delegacije bo hodil. Fon bo živel še naprej po študentovsko pa * delegacije bo hodil. Štrekelj ostane, kar je bil: delaven ljudski poslanec, četudi ne bo hodil v delegacije 1
Priti KrtŠlICII. — Maščevala sta se Gregorčič in Fon. Dne" 16. maja t. 1. sta izdal* na kraške volilce nesramen pamtlet proti Štreklju, rekoč: Bodite z nama, pa bo deva tudi midva z Vami! — Ker so pa Kraševci izvolili Štreklja, sta se sedaj maščevala lepa moža Gregorčič in Fon nad njimi s tem, da so izključili Štreklja iz delegacij. — Kraševci, zapomnite si to ter vrnite klerikalcem to nesramnost, kakor pritiče.
—  Iz postopanja Gregorčiča in Fona je jasno, kakšni so klerikalci. Pa so še naivneži v deželi, ki govorijo o miru in spravi s klerikalci!
Ženshl zbor pevskega In glasbenega društva *
GerlCl priredi v soboto dne 15. februarja 1908. pevski večer s plesom. Natančen program se objavi pravočasno. Pri pleiu bo svj-rala vojaška godba.
»Goriški Slofenska Mladina" naznanja,, da bodo  zadnje plesne  vaje   pred prazniki — kakor običajno v prostorih Centrala — me3ta nedelje že v soboto   21. t. m. ob 8. uri zvečer, zato da omogoči spopolnitev v nekaterih plesih tudi onim p. t. plesalkam in plesalcem, , ki bi bili v nedeljo popoldne zadržani vdele- i žiti se plesnega  poduka.   —  PoKivljejo s* I tudi že prvotno vabljeni neplesalci, da pridejo
Ko se jo vlak m državnem kolodvoru že premikal,
j e skočil oanj,^ da bi vstopil v voz, 26-letni A. Tavfiar iz Dutovelj. Vlak so vstavili, imenovani se bo imel zagovarjati radi tega! — Ne skakajte na vlake! Kakšna nesreča se lahko zgodi!
Izgubili jO 800 K Frančiška Drinovec iz Kranja, ko je Lla na državni kolodvor, da se
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — v seji 17. t. m. je bila nagodba sprejeta tudi v tretjem fiitanju. S tem je nagodba v poslanski zbornici rešena. — Poslanec Hribar je govoril včeraj pri razpravi o nujnem predlogu ~€hiarijar glede proračunskega provizorija in proračuna široko o slovenskih narodnih in kulturnih težnjah. Nujnost predloga sprejeta. — Včeraj so bile volitve v delegacije. Goriško-Gradiščansko bo zastopal dr. F a i d u 11 i namestnik Bugatto ; Istro: Laginja, namestnik Mandič; Trst: Pittoni, namestnik Skabar.
in vidijo divno razvijajoči se slovenski  naraščaj v našem mestu.                    Odbor.
..Ljubezen do bližnjega" pri klerikalcih v teoriji il v praksi. — Kakor posnemamo iz zadnje Številke »Gorice0, je izustil dr. Dermastia na shodu v Mirim lep stavek iz svetega pisma BLjubi svojega bližnjega kakor samega sebe"!,
aemur je sledilo naudušeno odobravanje.  Ni                                                                .
še popolnoma izginil prrjetitf »utis :^m-^m<lMS&J~^l.jLtit.ni kdo okradel! nega stavka, ko  pridemo  v istem poročilu                             -»-.-*»       ¦«***+.
par vrst pozneje do sledeče izjave: »Liberalne frakarije na shod ni bilo." Ako ljubi" dr. Deimastia bližnjega kakor samega sebe in ako imenuje on skoraj v isti s,apij)ližnje^ ga za Bfrakarjatf, se bi moral smatrati sam tudi za „frakarjaa. Ker pa poznamo veliko samoljubje dr. Dermastia, ker vemo, da si o sebi kaj takega nikoli ne misli,:prihajamo do_ zaključka, da je ljubezen do bližnjega pri klerikalcih le fraza, katera vzbudi pri navzočem občinstvu le naudušeno odobravanje. Da bi se pa oni tudi ravnali po svojih besedah, o, tega pa ne!
Jerica* bi SlOVIItU triOVCl, — Iz Gorice: ,l»retekli teden se je »Gorica" zahvaljevala za darove za Miklavžev večer v Centralu. Pa kako ! Prav z očividnim namenom je postavila ua prvo mesto laškega botegarja Hribarja, potem klerikalca Kopača (tudi imeni je tiskala razprto) na to šele omenja neke druge, tako, ker že mora biti. Klerikalcem je najbolj pri srcu laški botegar, nato ne pride dolgo nič, potlej šele slovenski trgovci. Mislim, da tako dejstvo vendar odpira oči ljudem, ki trpijo na bolezni, da stokrat rajši podpirajo drugo-rodca nego domačega človeka!" — Nekdo. Drapcl, ki pridejo v Gorico, bodo nastanjeni začasno v bivši Levijevi hiši, ki je sedaj last občine, v ulici sv. Klare.
Pasivna rezlstenca na pošti se pozna že občutno. V Nabrežini je zaostalo te dni 260 zavojev, na drž, kolodvoru v Gorici J 50 zavojev. Posebno huda je rezistenca v Opatiji. Kaj pa bo o praznikih, ki so že skoro tu V Trgovinski minister je baje zagotovil, da se deloma ugodi zahtevam štrajkovcev.
PIJOBlrJi, ki pridejo spomladi v Oorieo, bodo nastanjeni na gradu, kjer sta sedaj 2 kompaniji 47. pešpclka. Ti dve kompaniji pojdeta v Krmin,
»Ubirala« (rakarl|aa v r6erlcl"       Sedaj
straši »Gorica* okoli '/. »liberalno frakarijo". S temi besedami noče »Gorica" drugega doseči, kakor dsi izigrava inteligenco nasprotne stranke proti kmetu. Pri tem pa ne  pomisli  BGorkaa   na   to,  da  zastopajo
vodstvo klerikalne stranke sami frakarjiI —
Dr. Pavletič, dr. Dermastia, dr. Capuder, dr.
Ferjančič,   dr.   Brecelj,   dr.   Lavrenčič,   dr.
Kremžar. Ti seveda niso frakarji V ! Za poč*t!
V SflTfldnjlh je pridigal v nedeljo pridigar »Kmečke- zveze" dr. Dermastia. Dasi so bob-naii za shod, je bil tako slabo obiskan, da mora celo »Gorica8 priznati, da ni bil mnogoštevilno obiskan, tista »Gorica", ki drugače vidi vse po dvoje in troje. Strašna mizerija je morala biti! — Vsa čast kmetom, ki nočejo poslušati dr. Dermastie, ki je govoril pri Rebku o advokatih, ki imajo okoli prstov ovite laži. Dr. Dermastiji pa naše sožalje 1
K|i jo aerllec five&ita VMm ? — v Gorici
so aretirali v noči na sredo v kavarni Central na Travniku nekega mladega Laha iz Vidma, češ, da bi bil morilec tržaškega kočijaža Vi-dava. Imenuje se Amedeo Michelutti. Prišel je peš iz Trsta v Gorico zvečer ob T. uri. Imel je seveda blatne čevlje. Pri njem so našli le malo denarja. Rekel je, da je trgovski pomočnik. Zatrjuje se, da je podoben morilcu, kakor je opisan in kakor so ga videli na Opčinah. Včeraj so ga fotografirali. Foto-gratija bi pokazala podobnost s sliko, katero so napravili po umorih Praznika in Mohoro-viča v Trstu. Dr. Casapjccola je bil včeraj radi tega v Trstu. — Najbrže pa se pokaže, da niso prijeli pravega.
Danes je bilo pozvanih v Gorico nekaj ljudij z Opčin, ki trdijo, da so videli morilca ter bi ga poznali, če bi ga zopet videli. Pri konfrontaciji so izjavili, da Michelutti ni oni, ki je umoril Vidava. MichelutUja odpeljejo še danes do meje,  da ga izroče Italiji.
Po nedolžnem je bil aretovan v Št. Petru na Krasu 321etni Jos, Pahor iz Opatje-g&sela, ki je hodil po Krasu v svojih opravilih. Uklonili so ga in peljali k mrliču, Revež Jo bil ves iz sebe, duševno izmučen. Seveda S(» ga kmalu na to izpustili. Kdo ve, koliko °o še po nedolžnem aretovanih, predno do-Mjo pravega morica!
g. Anton Forster v Ljubljani sedemdesetletnico svojega rojstva. Tem povodom mu pri-rede nocoj ljubljanska pevska društva podok-nico. Zapeli se bodo pod vodstvom psvovodje g. Mateja Hubada 3 zbori slavljenca: »Samo", »Pjevajmo", in »Nočni pozdrav".
Velik ulom pri trgovcu Jebačlnu v LJubljani. — V noči od torka na sredo so neznani lopovi! ulomili v trgovino Jebačina v Ljubljani in prišli do Wertheimovke. Pri "tej šo slransko steno na zgornji strani kar v sredi odparal n ukradli iz blagajne najmanj 10.000 K. Govori se, da sta ulomila' skoro gotovo dva brezpo slona Sicilijanca, ki sta se te dni potikala okolu Jebačinove prodajalnice.
Razne vesti
Tržaški mestni svet preti premestitvi slov. učit. Iz Kopra I SorlCO- — Kakor smo omenili zadnjič, je sklenil mestni svet tržaški protest proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico.
K predlogu se je priglasil svet. Sla-vik: „Z bobnečimi in enfatičnimi besedami predlaga svet. Brocchi svoj protest, ki je popolnoma nepotreben. Kaj pa je Gorica? Gorica je glavno mesto pretežno slovenske dežele. V Gorici obstoja že slovenski oddelek Ženskega učiteljišča, zakaj bi tam ne bilo tudi moško učiteljišče V Sam mestni magistrat mora tam vdtžavati slovensko ljudsko šolo; zakaj bi ne bilo potem tudi učiteljišče? Potem pa, gospoda moja, mi imamo vendar pravico do šol in te šole morajo se nahajati v primernem kraju. Ni res, da je Gorica izključno italijanska. Za sedaj je italijanska le veČina; koliko časa še, tega ne vemo (Mejklici l) Slovensko prebivalstvo velikansko napreduje zato, ker v Gorico gravitira le slovenski del dežele, dočim furlanski del teži v Gradiško in v Trst. Radi lega ne vem, čemu bi tržaški mestni svet protestiral, ko imamo toliko drugih stvari, proti katerim bi morali protestirati. Najmanj pa ima pravico protestirati liberalna stranka, ki ne tvori večine tržaške občine."
UloHl. — V župnišče v črnemvrhu je neznani »svedrovec" vlomil skozi okno in odnesel 15 obligacij vrednih 20.000 K, več hranilnih knjižic, čevlje i t. d. — Skupna škoda znaša 25.000 K. Sumi se, da je ta Všvedrovec" isti, kateri je že večkiat izvršil slične ulome po Štajerskem, Kranjskem in Primorskem in obiskoval najrajši cerkve, župnik«, vile, grajšCine, — sploh boljše in velike hiše. — Obligacije in hranilne knjižice so že našli.
Štrajk tažakOV v Trstu traja dalje. Aretovanih je bilo včečaj 10 štrajkovcev. Štraj-kovci, ki so razburjeni, so napravili včč na-silstev.
Boj proti alkoholu. — Na Francoskem so v šolah razobesili podobe, ki živo predočujejo škodljivost alkohola. Predstavljajo življenje moža, ki se vdaje pijančevanju, kako postopa po gostilnah, kako trpe žena in otroci, kako ga policija zasleduje, kako pada vedno bolj in slednjič zahode svojega tovariša.
PO VSOj Galiciji je zavladal strahovit mraz. V Lvova je zmrznilo nekaj oseb.
Poskus samomora.  — V Trstu je skočil
50 letni G. Olivo iz tretjega nadstropja, padel je pa na neko žensko. Prenesli so ga v bolnišnico, ona se zdravi doma.
Na Sirt na ve&iift je bil pred tržaški poroto obsojen 52 letni Aleksander Csima iz Budimpešte, ki je v Kantridi pri Voloskem zabodel svojo ženo. •— Radi zločina ropa je bil obsojen 18 letni težak M. Fuser na 4 lete težke ječe.
Tajal konslstorij, •- V tajnem konsistoriju je imenoval papež štiri kardinale namreč mar-seljškega in reimskega škofa, in dva kurijalna prelata. Ob tej priliki se je zopet spravil proti modernistom in prosil Boga, naj jih razsvetli.
Sedemdesetletnica g. Antone FSrstarja. — Jutri praznuje veiezaslužni slovenski skladatelj
Oglas.
-Htirflžeitoost—
Koledar Zl kmetovalca 1908. je ravnokar izšel. Ta koristna in praktična gospodarska žepna knjižnica, ki jo je strokovno sestavil mlekarski nadzornik J. Legvart, se je vsem naprednim posestnikom, trgovcem in kmetovalcem zelo priljubila, kar kaže veliko zanimanje za ta III. letnik. Vsebina letošnjemu koledarju je zelo raznovrstna: Koledar, poštne določbe, živinoreja, mlekarstvo, umno perut-ninarstvo, vinoreja, kletarstvo, sadjereja, živi-nozdravništvo, različne kmet. postave, prerač. v kile in funte, orale, hektarje, merjenje lesa, beležke in še veliko drugega za kmetijsko vedo važnega. Knjižnica je jako okusno in močno v platno vezana in je cena l K 50 vin, s pošto 1 K 80 vin. Naroča se kot navadno pri Ivanu Bonaču v Ljnbljani.
Vodnik po parlamentu bi se lahko imenovala karta, ki je izšla v založbi G. Frevtag & Berndt na Dunaju (VIL/, Schottenfeldgasse 62) in kaže, kako so člani poslanske zbornice v sesiji 11)07., razvrščeni po sedežih. Ob roki te karte, izvedene prav lično v barvah, se spozna moč posamnih strank, se vidi, kako so stranke razvrščene v zbornici in kje ima vsak posamični poslanec svoj sedež, na drugi strani so navedeni Člani nagodbenega, proračunskega, železniškega, obrtnega, kmetijskega, uarodno-gospodarskega in brambnega odseka. Cena 50 vin., s pošto 55 vin.
»Slovan". — Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Ureja Fran Gove"kar. Tisk, lastnina in založba Drag. Hribarja v Ljubljani. Že VI. letnik! Hitro je minilo pet let, in pred nami leži že petero najlepših knjig „Slovanau, ki po svoji opremi, obliki in po svojem bogatstvu velikih in krasnih slik nima nobenega tekmeca na vsem slovanskem jugu. Dokler ni bilo „Slovanau, so se v vseh naših naprednih listih ogiašaii glasovi, da nam je ilustrovanega, v modernem in napreden duhu urejenega mesečnika nujno treba. Sedaj imamo „Slovana8 že pet let, a v slovenskem občinstvu še ni istega odziva, ki bi ga „Slovau" mogel pričakovati. Naše mnenj*) pa je: čim več leposlovnih listov imajo Slovenci, tem bolje! Podpirajmo vse, saj narod toli rad čita in si želi le Še več dobrih knjig in le Še več dobrih listov.
Povsod prosijo novih knjig in novih listov. Ako hočemo, da ljudstvo kulturno napreduje, dajmo mu jih! V pravkar končanem V. letniku so sodelovali naši najodličnejši moderni pesniki. Svoje novele in povesti so priobčili v 3Slovanu" dobri naši pisatelji. Vrhu tega pa je »Slovan" objavil še monu-mentalni roman Alojzija Jiraska „Psoglavcia (z ilustracijami tudi v barvotisku), roman, ki je preveden že v najrazličnejše jezike ter spada v vrsto svetovnih umotvorov. Samo ta veliki roman dviga »Slovana" visoko v njegovi umetniški ceni! Nič manje kakor 24 umetniških prilog — med temi 11 v tro-barvnem tisku —, to je umetni?' iar »Slovana", s kakoršnira se ne more ponašati noben jugoslovanski mesečnik! Krog »Slova-novih" sodelovalcev pa se Širi vedno ter šteje med stalnimi dopisniki najodličnejše pesnike, noveliste in znanstvenike, ki so ga založili s pesmimi, črticami, novelami in s celo vrsto aktualnih člankov in razprav. Bodoči letnik »Slovanov" bo ostal na dosedanji višini v vsakem oziru. Založen je »Slovan* že sedaj z najboljšim gradivom. »Slovan" bo še nadalje prinašal mnogoštevilne in velike ilustracije iz slovenske domovine, najlepše reprodukcije izvirnih slovenskih slik in kipov ter slavnih, zlasti slovanskih umotvorov. Opravičeni torej pravimo: Podpirajte in širite »Slovana", kjerkoli le morete 1 Naj bi ne bilo slovenskega društva, slovenske javne knjižnice, slovenske kavarne, slovenske srednje šole in slovenske rodbine brez »Slovana", ki je vnaki knjižnici v okrasi
Pod jako ugodnimi pogoji se proda oziroma odda v najem na Vrhovlju \r Brdah hiša in okrog nje nekaj zemljišča.
Ista leži tik skladovne ceste in na jako primernem kraju; sezidana je v gostilniške namene in se je vršila v njej že gostilniška obrt. Ista je zelo pripravna za trgovino z lesom ali vinom, ker je blizu železniška postaja Plave. Zelo ugodna prilika za kakega mizarja.
Vse podrobnosti se izvedo pri g. Mihi Jančič velep. Snežatho p._Kojsko7---------------
Na prodaj je
60 metrov hrastovih drv
ob lepi cesti blizu postaje Sv» Križ-Cesta. — Natančneje se izve pri g. Francu KrauOS, županu in posestniku v Skriljah.
TTT mrcr TTTTTTTTtt
kupujemo po najvišji dnevni ceni.
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi.
Goriška tovarna mila A. Gahršček.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
Waffenrad z dveletnim    = in Bayal z enoletnim jamstvom
Batjelu
v Gorici, Via  Duonio štev. 3-
Prodaja tudi na mesečne obrate.
Lekarna Cristofoietti ¦
v Gorici.              i
ŽELODČNE KAPLJICE f
z znamko sv. Antona Padovanskeaa.             f
Aaruvnna moc ten  L
kapljic je neprekosljiva  a
~ Te kapljice vredijo  •
redno prebavljanje,  4
če se jih dvakrat na dan  • '
po jedno žličico popije,  i
Okrepe pokvarjeni že-  •
lodec, siord, da zgine  J
ˇ kratkem časa omo-  J
i lonost (mrtvost). Te  J
rd, da človek raj! je.  I
kienici 60 vin.       |
cva pijača iz kina  I
boljši   pripomoček   pri  L
a vi j on ju s trskinim oljem.  Z
stane 1 krono 60 vin.  *
S tioa in životna Um I kapljice tudi Btord, da
•       Cena stekleni
!   GrisiofolctliJGva
•  in železa, BK8«
•  Ena steklenica stane
Na izvoznem trgu tekališče Jos. Verdija
Bachmaier-jev = veliki električni bioskop. —
*,             a*   * *,vih siiir v naravni velikosti po najnovejšem Edizonovem modelu 1907.  - Program je sestavljen le iz najnovejših in
Gledališče za predstave živih slik v nnavn^g™L svetovnih pojavov ter komičnih prizorov vsake vrste.
rftHift «wrti».vjiin veliki koncertni ovkestrton.   —   Zvečer bajna razsvetljava
L PROGRAM    *                             H                                  ILRROGRAM
V sredo 18, četrtek 19., petek 20. in v soboto 21. decembra.
Gospod stotnik pregleduje. (Velekomieno).
7-12 Otroška ženitev. Ta originalna vprizoritev vzbuja splošno /am-
' manje ker jo predstavljajo otroci zelo naravno. 13-30: Romantični otok Java. Vidr se krasni otok Javsu 31—34. 6os za novo leto. (Humoristieno). 35—47. Hapad na poštni voz. Pretresljiva drama. 48-56 Jožef; zrakoploveo. Smešno-komiena predstava. 57-60. Čarovnik in metulj. Krasna, barvasta slika. Velik balet. 61—68. Berolinska postopača. (Velekomični prizori).
grama ter
V nedeljo 22, pondeljek 23. in torek 24. decembra.
t—10. ObiCaji in navade v Birmi. Prihod Galeškega princa s spremstvom. Poglavarji, ljudstvo, trgovci s sadjem, sloni pri delu itd.
11—1° Postaja za pumpauje koles. Smešna predstava. Zanimivo za kolesarje.
ta—20. Obnpen čin zapuščenega^ dekleta, jrelezaniniivo dejanje iz vsakdanjega življenja.
21-25. Sesterorica galantnih dragonce7. (Zelo smešno).
26-29. Mati keberčki. Egiptovski čarovnik lzpremiirja zlate kebereke v krasne ženske.                                                  .
30—36. Psi v staibi policije. Najznamenitejša slika sedanjosti.
37—38. Električni tok. Uporaba električnega toka pri lovu na tatove.
39-50. Kje je brnsač ž Dekla išče brusača.
18 let ijapfej.
50 v., IL prostor 30 v.
, i * ¦-       u4.,.s«« »^i^s: j„ T,«infknoin(»iši ?avotl svoie vrste, ki ie aosegei po vsem svetu vsled izvrstne sestave pro-
«KtS                                                * »• •**»** "»™ «"»¦ v *"—čtoilu-
Z odličnim spoštovanjem                                                 •       .            .
L BaCuBiaier, imeteij zavodu.
^safco soboto ob 9. ari zvečer pariška predsla^a za gospod« od
VST0PHICE ¦ I prostor 80 v., II. prostor 60 ?.. SIL prostor 30 v. Otroci in rojaki do narednika plačajo za L prostor
VSTOraiBE. 1. prOSIor «.rr, «. ,                          .*                  „        a     o|e vr8te,_k je dosegel pc»vsem sve u vsh
Pfafiovl bivalni stroji
so res najboljši m rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Keprckosljm za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tilio in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
Magistratna ulica štev. 1.
Imava v zalogi tudi šivalno slroje raznih drugih vrst In tovaren.
Cene zmerne, pogoji ugodni.
Odlikovana pekarija In sladfti&raa
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birrnance in poroke, odlikovane velikonočne pince M Prodaja rez lična fin« vin« In likerja na drobno ali v originalnih buteikah Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogo-brojoa naročila ter obljublja solidno posirežbo UP"* po jafco zmernih cenah. *"••
mehanična delaunica
I. PoteSlll Hip!
GOBICA - za vojašnico - GORICA
-i—  Teleioo št. 71  =
Kmzmjmimm instalaterja za sinove,
vodn-3 in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo K montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletna oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in obline s vodo, vodnjaki in sesolkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za pare-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihtttte% St. Pomensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki * >!uje   postekliaate   (email)   peči   in
_ Izdelujeta in imata v zalogi vaako-U vrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-čenie, ponikeljevanje in za plastične na-vdarko. —- Mehanična delavnica z motorje* vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje ia za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobia-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno.
Naznanilo.
Slav. občinstvu naznanjava da sva otvorila tf (S^knetl) v blši §,. |^i)*oi)a ^lakai.
zalflpprisfflliiafsliii
kjer bodeva  prodajala na debelo od 56 litrov naprej.
Priporočava se za obila naročila
Poljšak in Illarc.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi BaSteljn 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
N*|cen8je kupevalšč« nimberikeg« ti drebnegs bliftt ter iktili, preja ii ¦Ulj.
POTREBŠČINE
za pisaraiee, ktdilss in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
}.9a krojašo in ševljarje.
gvetlujlce. — Rožni venci, — Masne knjižice.
lišna obuvala m vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, kro6njr»rje. prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    %    Zh-S
Andrej Fajt  j
pekovski mojster?
v 6tricl Corsi Franc. Bi«, it. 2. f "-—- Filijalka ? Domberp. -^—- t Sprejema naroČila vsakovrstnega i peciva, tudi najfinejega, za nove | maše in godove; kolače za bir- t mance, poroke itd. Vsa naročila • izvršuje točno in natančno po želji S
•  naročnikov.
•     Ima tudi na S fino pecivo, g po zmernih cenah. S 2» veliko   not  prlporo*«   goriške
različne moke, ! :ina  vina in  likerje
plnce, potice Itd.
po najnovejši iznajdbi sestavljena. 38 ar Moča nikel-remont. Zopna ara s sokundnikom, znamka „Systen»-tto8kopf-P«tenta. Ta ara ima svetli-kajoCo se ctfernico — tako, da se vidi na uro tudi v temi. Garantira se pisraeno za 3 let« , (Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter ~> j ___                  okraskov).       ____
Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode; z I verižico vred stane samo gld. 5 66.        j
Za nengajajofe se povrne denar. Vsaka uc varnost je izključena. Odpošilja so proti povzetji ali proti naprej plačilu.
M. J. Ho!zt:r-jeva vdova Marija Holzer
tovarniška zaloga ar, zlatnine, srebraino, kitajske^*
srebra ter zaloga godal
KRAKAU St. Gertrudgasse 29. Hochparterre
(preje Dictelgasse 73>. Ceniki zastonj in poitnine prosto. — Iščejo se potniki!___
Proda se iz proste roke
* — >ri m hiša z vrtom.
Ista  leži   ob   glavni   cfsti   na  zelo se je v  njej  vršila   dosedaj   gostilniška
pripravnem kraju in obrt   in   trgovina   'i jest^inami združena z pekarijo.
Za slučaj, da bi se hiša ne odprodala išče se zmožnega najemnika ali pa iz vežbanega poslov odja4 kateri bi vodil tam zalogo in trgovino mlevskih izdelkov na račun lastnika«
Ponudbe  poslati je  do  25. t.  m.  na  „valjČOl  mlin
W. Joehmann", Ajdovščina,
v Minili pri Gorici
I Največja iznajdba! 11
Samo2'55Llistane