Kmet in draginja. Piše — e - Dandanes mora imeti državni poslanec, posebno če je tako nesrečen, da so ga volili ! Mpredni volilci, res trdo kožo in skrajno f potrpežljivost, da ne obupa, ko mu politični t nasprotniki podtikajo toliko lopovščine, o ka- | ieri se mu niti ne sanja. Klerikalec je pač j uk, da mu ne ugodiš, niti ako trdiš isto, j bkor on sam. Da se je naš poslanec Štrekelj udeležil ikdje proti podraženju živil, je napravil popolnoma pametno in prav. Najbolji dokaz za to je gotovo dejstvo, da je bilo izmed 399 navzočih poslancev 207 za isti predlog kakor Štrekelj, Zato pa po vseh klerikalnih listih ni konca ne kraja obrekovanja, hujskanja in blatenja, da se mora človeku gabiti. In čudno! Isti Štrekelj, o katerem so farovški listi pisaii, da nima zmožnosti za poslanca, ima uamaU toliko zmožnosti in upliva, da se radi njega podraži žito in sladkor, kar se ne posreči uiti vsakemu ftpekulantnemu milijonarju. Isti Štekelj ima toliko moči, da z golo besedo pricopra k nam živinsko kugo in cele vlake {»narejenih vin! Mora biti vendarle mož ta Štrekelj! V „Sočlu je bilo že večkrat povedano, tla spozna dragieja zadene tudi našega kmeta in da mora tudi naš kmet le odobravati in biti hvaležen vsakemu, kdor se zav-lemlje za znižanje cen. To uvidi tudi mnogi klerikalec, celo marsikateri nune, katerega draginja ne tangira, ker dobi svojo mero žita, svojo vago svinjine, svojo zalogo jajec in masla, naj bo vse to poceni ali pa drago. A da bi trdil klerikalec isto kot naprednjak, to vecdar ne grel Zato so pa vrtali in vrtali toliko časa, da so slednjič iztaknili: Z znižanjem cene mesa je oškodovan naš kmeti Poslanec Demšar je v državnem zboru dokazoval, da ima kmet pri vsakem goreči« nekaj sto kron izgube, ako ga odda mesarju. Ilecimo, da je to popolnoma re5f a ravnotako res je tudi, daje k m e t nespameten, ako v toliko izgubo redi govedo za mesarja in da je krivično od njega, ako za svojo iz gubo in škodo dela odgovornega obrtnika in delavca. Poslanec Demšar je v istem govoru pojasnjeval, da kmeta ne redi samo kmetijstvo, ampak da si mora lajšati eksistenco s postranskimi zaslužki. In kakšni so ti zaslužki pri nas? Delo ob železnicah, drvarenje, krošnjarenje i t. d, Delavec pri železnicah, drvar in krošnjar pa so tisti, ki se po svojem opravilu približujejo ostalim delavcem in malim obrtnikom, kar se pravi toliko, kakor da kmet draži živila tudi samemu sebi. Posebno cena mesu je nekako merilo za ceno drugim živilom in to ni čudno. Visoka cena živini zapelje našega kmeta, da opuSča druge dohodke kmetijstva. Na njivah, kjer je prej sejal žito, raste detelja in druge krmske rastline, zato pa mora žito in druge poljske pridelke kupovati, d r a-g o kupovati, ker je naravno, da je vsako blago tint dražje, čim bolj se poprašuje po njem. Pogoji za ceno Živinorejo so gotovo težji nego nekdaj (razdelitev pašnikov, draginja pastirjev in delavcev, draginja otrobi i t. d.), a kmet tega ne uvidi, ampak si šteje v nekak podedvan ponos, da redi toliko in več živine kakor njegovi predniki in ker ima pri tem gotovo izgubo, hoče prisiliti, da bi imela živina za meso isto ceno in veljavo, kakoršno ima zanj kot eksistenčni pogoj. V zadnjem MPrim, L." je bilo citati, da je zahteval kmet za svojega 9 mesečnega junca 1000 K. Prav! Sam ga je drago plačal in ga tudi drago prodaja, ker ve, da je toliko vreden, dokler je še živ. Ako b: ga pa po-I nujal mesarju za enako ceno, bi ga ta gotovo debelo pogledal, ker bi moral prodajati meso po G K, da bi ne imel izgube. To bi bilo ! ravno tako smešno, kakor če bi kdo za pol-| nokrvnega angleškega konja, ki je nekdaj veljal 20000 K, zahteval recimo 1000 K takrat, ! kadar ga odda konjedercu. Jasno je, da ima I govedo za kmeta samega drugo vrednost nego za konsumente mesa. Vsako izjednačevanje teh dveh vrednosti je umetno, prisiljeno, ker se konsumentom cene izvišajo, a prava vrednost za kmeta podcenjuje, kar ima to posledico, da si morajo mali obrtnik, delavec in drugi sloji pomagati z drugimi živili, katerih ttiio morajo radi tega hote ali nehote višati \ — oebi in obenem tudi kmetu. ! Uradniki in sploh sloji, ki se ne pečajo s ' kmetijstvom, a morajo vseeno živeti, so pri- ¦ siljeni zahtevati vdčjih dnin in plač, kar zopet zadene v obliki daykov in stroškov za delavce v veliki meri tudi kmeta. Kakor raste cena živilom, raste obenem sorazmerno cena drugim izdelkom. Dočim je kmet ob normalni ceni živine dobival usnje, katerega rabi mnogo, po 280 K, mora ga sedaj plačati po 460 K. To so gotovo lepi dobički 1 —- Kmet redi prašiča. Mladega mora navadno kupiti, drago kupiti, potem se muči in ubija z njim, da spravi nanj nekoliko masti, drago plačuje otrobi, moko in drugo pičo in kadar pride slednjič »domači praznik", proda vsled visoke cene slanino po 1*20 K. Napravil je zopet imenitno kupčijo! Slanina gre skozi roke nekolikih prekupcev in trgovcev, ko pa pride poletje, čas, v katerem mora kmet drago plačati delavce, dobro jih hraniti, gre v prodajalno in plačuje slanino po 2 K. Gotovo je značilno, da kmet sam dobro ve, da je živina dovolj draga in se tozadevno tudi ne pritožuje. V 50 letih se je cena živini podvojila, a kljub temu in trditvi, da bi tozadevno izyišanje moglo kmetu pomagati, vidimo le, da kmet pada in pada. Umevno je torej, da mora uzrok m to propr.daaje tičati drugod, in ne motimo se, ako trdimo, da je to spošna draginja. Vse je draže in draže, treba je denarja za 2magovanje vseh troškov, in denar tim bolj sili v kaše kapitalistov, Čim bolj ga jo treba in čimveč ga zahteva promet. Splošna beda, nastala vled draginje, mora imeti sčasoma in najbrže v doglednem času resne in žalostne posledice. In v tem kritičnem položaju so naši klerikalci tako predrzni, da ščuvajo sloj proti sloju, Človeka proti človeku iz namena, dakujejo sebi krono neomejene samo vlade. Daje tako početje škodljivo in naravnost nevarno, o tem pač ni dvoma, a kaj je klerikalcem za to ?! Da bi naši politikujoči nunci opravičili svoje delovanje, trdijo, da bi se razmeram lahko odpomoglo, akc bi se meje zaprle uvozu ptuje živine. Verujemo. Klerikalni voditelji bi videli najraje, da bi se okoli Avstrije napravil neprodoren kitajski zid, ki bi imel samo en izhod, da bi se odpiral na izven, po katerem bi lahko naše dobro krščansko ljudstvo šlo v Ameriko in nazaj ne smelo, da bi se z njim ne utihotapila tudi kakšna napredna koristna ideja. Naša država je po svoji legi in mno-gonarodnosti, kakor tudi vsled neimetja kolonij sebi v prilog primorana imeti meje v vsakem oziru odprte, ker Je uvoz in izvoz zamoreta cene na našem trgu toliko vravnati, da se nobenemu ne bo godila krivica, ampak da stopi razmerje stanu do stanu v pravi tir. Če pa pri vsem tem ne bo obstanka, treba bo iskati pomoči na drug način, nikakor pa ne s tlačenjem ljudstva in klerikalno brezob-zirnostjo, ampak z idejami za napredek. Še nekaj našemu kmetu v pomislek: Vsled nečuvenega klerikalnega pritiska, vsled obrekovanja na račun naprednih poslancev je marsikateri nezaveden kmetic šel na limanice našim ultramontauskim časnikom, ki zagovarjajo draginjo živil. A vzlasti letos mora radi pomanjkanja krme marsikateri kmet oddati iz hleva prepotrebno živinče, katero bo treba s prihodnjim letom nadomestiti z drugim. Takrat b od o naši kmetje lazili s kosom kruha v žopu od semnja do semnja, a do živine ne bo mogoče priti, ker bo predraga in za to se bo treba zahvaliti našim klerikalnim poslancem. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Na Vipavskem. — (»Primorski list" proti Št reki ju.) Včasih se pripeti, da tudi pameten človek prime v roko nečedno in nevestno trobilce „Prim. list", v katerem se tako hudo za nos vodi brumne „bravce" tega farškega parklja. Urednikom omenjenega lističa je najbolj na poti državni poslanec Alojzij Štrekelj. V vsaki številki ga nesramno sumničijo in bla- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje sb== „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALEXANDRB DUMAS. ======= (Dalje.) —- Gospod, umirite se, pravi Guiche, prisezam ?am, da dobite tolažbo, katere prosite. Povejte nama itmo, kje je kaka hiša, kjer bi lahko prosila pojoči za vas, in kaka vas, kamor bi šla poiskat ^hovnika. — Hvala, in Bog vama poplačal! Kake pol milje °d tu stoji gostilna, če greste po tej poti, in približno •no miljo dalje najdete vasico Greney. Poiščite tam ^rata; 6e kurata ni doma, stopite v samostan Avgu-§faicev, ki je zadnja hiša v kraju na desno, in pri-Pfjite rni kakega fratra; vsejedno je, naj bo menih l5» kurat, samo da ima od svete cerkve oblast, odpuščati grehe »in articulo mortis.« — Gospod Arminges, pravi Guiche, ostanite po-H tega nesrečneža, in Čuvajte, da ga preneso kolikor ^°goče oprezno. Naredite nosila iz drevesnih vej in jknite nanja vse naše plašče; dva naša lakaja ga osto nesla, dodim bo tretji pripravljen stopiti na Jesto onega, ki bo truden. Jaz in vikomt greva iskat duhovaika. — Pojdite, gospod grof, pravi odgojitelj; toda, za voljo božjo, varujte se! —¦ Bodite mirni! Sicer pa, za danes smo sel srečno rešili; saj poznate načelo: Non bis in idem. — Pogum, gospod, pravi Raoul ranjencu, sedaj j greva, da vam izpolniva željo. i — Bog vaju blagoslovi, gospoda, odvrne umirajoči z izrazom nepopisne hvaležnosti. In mladeniča sta zdirjala v označeni smeri, dočim je odgojitelj vojvode Guicha nadzoroval delo no-silnice. Po desetih minutah poti sta mladeniča ugledala gostilno. Eaoul je poklical gospodarja, ne da bi stopil s konja, mu naznanil, da mu pripeljejo ranjenca, ter ga prosil, naj pripravi med tem vse potrebno aa njegovo postrežbo, posteljo, obveze, harpije. Prosil ga je nadalje, naj pošlje po kakega zdravnika, če pozna katerega v okolici, bodisi kirurga ali operaterja; stroške za sla da že on povrne. Gostilničar, ki je videl dva mlada, bogato opravljena gospoda, je obljubil vse, kar sta ga prosila, in naša jezdeca sta še sama videla, kako se jo začelo pripravljati za ranjencev sprejem; nato sta vspodbodla konja ter zdirjala proti Greney-u. Prejezdila sta bila že več nego jedno miljo, in Že sta razločevala prve hiše vasi, katerih strehe, krite z rdečkasto opeko, so se jasno ločile od zelenega drevja, ki jih je obdajalo; tedaj pa sta ugledala ubožnega meniha, ki jima je jezdil na muli nasproti; po njegovem Širokem klobuku in njegovi obleki iz sive volne soditi je bil avguštinski redovnik. Zdelo se je, da jima to pot pošilja slučaj to, kar sta iskala. Približala sta se menihu. Bil je Človek kakih dvaindvajsetih do triindvajsetih let, toda asketične vaje so ga vidno postarale. Bil je bled, ne tiste motno blede barve, ki je lepa, temveč rumeno bled; njegovi kratki lasje, ki so mu na čelu komaj gledali izpod klobuka, so bili bledi-kasto svetle barve, in njegove svetlo modre oči so gledale brezizrazno. — Gospod, vpraša Kaoul uljudno, kakor je bila njegova navada, ste li cerkveni služabnik? — Čemu me vprašujete to? odvrne tujec s skoro neuljudno nestrpnostjo. — Ker bi rad izvedel, odvrne Guiche hladno, Tujec vzpodbode svojo mulo s peto ter nadaljuje svojo pot. Guiche je bil z jednim skokom pred njim ter mu zastavil pot. — Odgovorite, gospodi mu pravi; vprašalo se vas je uljudno, in vsako vprašanje je vredno odgovora. — Mislim, da mi je prosto, povedati ali ne povedati, kdo sem, dvema človekoma, ki me slučajno srečata in ki se jima poljubi, mo izpraševati. Guiche je komaj premagal jezo, ki ga je silila, da bi premečkal menihu kosti, — Najprvo, pravi, premagovaje še, kolikor se je mogel, najprvo nisva nikaka pritepenca; moj prijatelj tu le je vikomt Bragelonne, in jaz sem grof Guiche. Dalje vam nisva stavila tega vprašanja ia zgolj radovednosti; zakaj neki smrtno ranjen človek želi cerkvene tolažbe. Če ste duhovnik, vato velevam v imenu usmiljenja, da greste za menoj ter pomagate temu človeku; če pa niste duhovnik, potem je kaj drugega. Zagotavljam vas v imenu olike, ki je,vi, kakor je videti, prav nič ne poznate, da vas bom kaznoval za vašo malomarnost. I»ba]& trikrat na teden, ia sicer t torek, četrte* soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt jemali« ali v Gorici na dom poSiljana: ree leto........ 15 K */,...........M » V............5 • o08ŽJni5ne Številke stanejo 10 vin. SOfiA" »«»a naslednje izradne priloge: Ob no-m letu „Kaiipot po GortSkem -In .GradiSJanskem" in iillpot po IJubljani inltranjskitilheslfb", dalje dva* '.it v letu ..Vozni red železnic, parniko? in poštntt eJ" ter mesečno prilogo „S1 g venski Tehnik". Saručnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici n. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCe* [ naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Fetit-vNteh že .„, .jano 1-krat Iti v, 2-krat.l4 v, 3-krat i-ž v vsak« ft»a. Vcfkrat po dogodbi. Vedje črke po prostoru. — . Reklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za ¦>liic in vsebino oglasavodklanjamo vsako odgovornost. - Uredništvo aa nahaja v Gospodi ulici 8t. 7 v Gorici v* I. na!uje postekliaate (email) peči in _ Izdelujeta in imata v zalogi vaako-U vrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-čenie, ponikeljevanje in za plastične na-vdarko. —- Mehanična delavnica z motorje* vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje ia za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobia-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno. Naznanilo. Slav. občinstvu naznanjava da sva otvorila tf (S^knetl) v blši §,. |^i)*oi)a ^lakai. zalflpprisfflliiafsliii kjer bodeva prodajala na debelo od 56 litrov naprej. Priporočava se za obila naročila Poljšak in Illarc. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaSteljn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. N*|cen8je kupevalšč« nimberikeg« ti drebnegs bliftt ter iktili, preja ii ¦Ulj. POTREBŠČINE za pisaraiee, ktdilss in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE }.9a krojašo in ševljarje. gvetlujlce. — Rožni venci, — Masne knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kro6njr»rje. prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. % Zh-S Andrej Fajt j pekovski mojster? v 6tricl Corsi Franc. Bi«, it. 2. f "-—- Filijalka ? Domberp. -^—- t Sprejema naroČila vsakovrstnega i peciva, tudi najfinejega, za nove | maše in godove; kolače za bir- t mance, poroke itd. Vsa naročila • izvršuje točno in natančno po želji S • naročnikov. • Ima tudi na S fino pecivo, g po zmernih cenah. S 2» veliko not prlporo*« goriške različne moke, ! :ina vina in likerje plnce, potice Itd. po najnovejši iznajdbi sestavljena. 38 ar Moča nikel-remont. Zopna ara s sokundnikom, znamka „Systen»-tto8kopf-P«tenta. Ta ara ima svetli-kajoCo se ctfernico — tako, da se vidi na uro tudi v temi. Garantira se pisraeno za 3 let« , (Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter ~> j ___ okraskov). ____ Fina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode; z I verižico vred stane samo gld. 5 66. j Za nengajajofe se povrne denar. Vsaka uc varnost je izključena. Odpošilja so proti povzetji ali proti naprej plačilu. M. J. Ho!zt:r-jeva vdova Marija Holzer tovarniška zaloga ar, zlatnine, srebraino, kitajske^* srebra ter zaloga godal KRAKAU St. Gertrudgasse 29. Hochparterre (preje Dictelgasse 73>. Ceniki zastonj in poitnine prosto. — Iščejo se potniki!___ Proda se iz proste roke * — >ri m hiša z vrtom. Ista leži ob glavni cfsti na zelo se je v njej vršila dosedaj gostilniška pripravnem kraju in obrt in trgovina 'i jest^inami združena z pekarijo. Za slučaj, da bi se hiša ne odprodala išče se zmožnega najemnika ali pa iz vežbanega poslov odja4 kateri bi vodil tam zalogo in trgovino mlevskih izdelkov na račun lastnika« Ponudbe poslati je do 25. t. m. na „valjČOl mlin W. Joehmann", Ajdovščina, v Minili pri Gorici I Največja iznajdba! 11 Samo2'55Llistane