51. številka.
V Trstu, v sredo 27. junija 1888.
Tečaj
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, rnako sredo in lobot? ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse li to gl. fi. —; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po » nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po H nov. Na naročbo brez priložene naročnine se upravnistvo ne osira.
EDINOST
V»i dopisi s« poiiljajo urodniSm Torrenle it. 12. Vsako pismo mol frniikovano, k<>r nefrankovana ho ne sprejemajo. Hokopiai se n« vračajo.
Oglasi in oznanila *e račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in innerate prejema upravnistvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacijo so prosto poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V edinosti J« nioBi,
Vabilo na naročbo.
Bliža se konec prvega poluletja; uljudno prosimo zatorej čestite gospode naročnike, da o pravem času obnove naročnino, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Nadejamo se, da nam vsi dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti in da nagovorć še druge svoje znance in prijatelje, da se predbroje na naše novine, ki se bijejo na najskrajnejše j in najvažnejšej meji in poziciji Slovenstva. Kolikor več se bode podpiral list, tim bolj bode napredoval, da zadovolji svoje čestite čitatelje. Za tega delj prosimo podpore, narodnjaki! Naroča se lehko z vsakim mesecem. Na naroČbe brez naročnine se ne oziramo. Naročnina se pošilja naprej.
Posebno opozorujemo one gg. naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, naj (ja prav kmalu poravnajo, da prihrane nam nekoliko truda, sebi pa morebiti nepotrebnih troškov.
List stane: za polu leta 3 gld. — novč. „ četrt „ 1 „ 50 „ Novci naj so izvolijo pošiljati «aino s poštnimi nakaznicami, ki so najpripravnejše za gg. naročnike, kakor tudi za nas. Upravnistvo.
Taki so!
Čudni so res nekateri naši Italijani: dokler pišejo in razpravljajo o Slovanstvu, njega odnošajih in o ulogij ki mu je pri-eojena v velikem evropskem koncertu, le akademiško, trudijo se, da kažejo saj na videz, — ker do prave nepristranosti se nikakor pospeti ne morejo — kolikor toliko objektivnosti. Kakor hitro pa napuste tla trezne, misleče teorije in se vržejo v peneče valovjo razburkanega javnega življenja; kakor hitro store znamenit korak iz teorije v prakso, tedaj pa pozabijo vseh svojih lepih principov in nazorov, o katerih so nam govorili kot „učenjaki" in misleci, in pokažejo se nam
ravno tako strastne, kakor so oni arditeži, katerim sta narodna srditost in proganjenje šibkejšega prvi, jedino odločilni in vodilni motiv.	r
Tu si ne moremo kaj, da ne bi mimogrede omenoli neke neoporekljive istine, ki meče nekov čuden svit na našo italijanske „voditelje" in katero istino naj bi si ogledali od bližje oni italijanski krogi, kateri nosijo le iskrico pravicoljubja v srci svojem in preverjeni smo, da bi so jim oči odprle.
Mi ne bi hoteli sicer nikogar neosnovano sumničiti, a čudno se nam pa vidi
—	in ne samo nam, ampak vsakemu, kateri razmere, osebe, in vršeči se, pretvarjajoči proces v javnem našem življenji s paznim očesom opazuje — čudno se nam vidi, pravimo, da se z izbruhi to narodne strasti tako lepo ujemajo mastne koristi pojedinčev; pojavi navideznega prekipečega srčnega prepričanja in narodnega navdušenja služijo slepo materijalnim koristim posamičnikov; to, kar se nerazsodni večini mej našimi Italijani vidi vzorni idejalizem, kipeča ljubezen do matorinega jezika, to je ponarejeno, to jo talmi-blago, ki moro prevariti le oko neveščaka, kajti pravemu idejalizmu ni prostora pod ono streho, kjer živi grdi, ledenosrčni egojizem svoje maločastno življenje; idejalizem in egojizem sta nezdružljiva pojma, kakor Bta voda in ogenj nezdružljiva. In kaj vidimo pri nas ? Vidimo, da se neki ponarejeni idejalizem — pravo talmi-blago — in gola sebičnost, torej skrajno protislovje idejalizmu, vsporodno vijeta mej homati-jami in blodnjami javnega našega življenja, da se vzajemno dopolnjujeta, da služita drug drugemu po gotovem, minucijozno preračunjenem načrtu. To je kričeče sle-parstvo, kateremu pa no moremo odrekati ženijalnosti; osobito nam imponuje konse-kvenca, katero opazujemo v izvrševanji fino preračunjenega tega sloparstva. Kar je treznih, razboritih mož mej Italijani, naj bi si s toga stališča malo bolje ogledali osobe in sredstva, katerih se poslužujejo te osebe in potem bi prav gotovo našli — mislimo, da se ne varamo
—	nekak modus videndi, da bi sklenoli, če uže ne miru, vsaj premirje. Tudi premirje v vojni je dobrodejno, da se vojaki od-počijo.
Krenoli smo malo v stran, a to je bilo potrebno, da nam, hotečim sporazum-ljenja se sodeželani našimi italijansko narodnosti, ne bodo mogli očitati, da hočemo
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
Češki spisal Svatopluk Čech; provol M. Vrnilož.
(Dalje.)
Usedla sta se drug drugemu nasproti. Lepi obraz gospoda Orlice rudel je z lahko rdečico. Njegovo oči počivale so skrbno napete na obličji gospoda Jastreba. Zdelo ee je, da je v te oči vpisana žaloigra njegove usode, iz katere jo izšel njega pojav skoro neporušeti. Tako oči bude v meni vselej sočut. To so oči onih, katero je vrgla potuhnena usoda naglo z višin dostojanstva in blaženosti v globino bedo in p oz a bij en j a. To so oči onih, ki setajo najrajšo v somraku po oddaljenih ulicah, z naklonjeno glavo, imajo stare znance jn krčevito stiskajo zložene bele rokovice, kakor bi hoteli odvrnoti z njimi pozornost mimoidočih od svojo zvunanjesti. V očeh takih ljudij odseva žalovanje za lepšo mi-nolostijo, odrek, nezaupnost v sebe, vedna bojazen pred razžaljenjem in posmehom. V teh plahih očeh zrcali se zla svest, — zavest bledeče obrobe pri suknji, žoltečih so inanšet in drugih podobnih zločinov, krijočih se v različnih gubah na obleki, o katerih so drugemu svetu niti ne dozdeva.
Ali sedaj so imele oči gospoda Grlice le izraz skrbnega napetja, na pol brez nade.
„Zelo mi je žal", reče gospod Jastreb, ko je bil nekoliko premolknol, ter pase pri tem oči na popolnem potrtem moži sebi nasproti, „zelo mi jo žal," ponavlja z nabrušeno okrutnosti jo, — „da vam uže včeraj ' nisem mogel poslužiti." Gospod Grlica se je iz globine oddahnol in njegov poglod jo radostno zaiskril. — „Moja blagajna je bila popolnem prazna.
Časi so slabi. Vonder so mi je posrečilo toliko vkup spraviti, da bi mogel vaši želji ustreči.
Gospod Grlica pogledal jo na-nj z nopopisno hvaležnostijo. Kazal mu jo z vsem svojim izrazom, da ga smatra istinito za plemenitega človeka in da prosi oproščenja, ako jo ustopil v njegovo pre-jemno sobo z nekakim nravnim predsodkom. A gospod Jastreb kazal je ta čas istinito obraz, čegar prosta poetičnost jo morala očarati vsako nepokvarjeno srce: sedel jo veličastno na jakem naslonjači igraje so z mehkimi, temnosivimi lasmi svojega sinčka, ki se je bil za njim iz spalnice prikradel in mu naslonil glavo na prsi, na drugi strani pa se jo igrala mačića s koncem njegove spalne suknje, na katerem je bila všita vkusuu rdeča arabeska.
provocirati, da smo nestrpni. Sevelk^z onimi elementi, katerih pogledi vsak tre^ notek ubežavajo preko črno-rumenih mej, ni sporazumljenja, niti sprave.
Sedaj pa treba, da se obrnemo zopet k svojemu namenu.
V	8Vojej številki z dne 16. junija prinesel jo „Eco di Pola" članek pod naslovom : „Avstrijsko cesarstvo in narodnostni princip". Na ta Članek meri uže uvod današnjemu našemu dopisu.
Članek jo pisan večinoma v mirnem dostojnem tonu in so zato prav ugodno razlikuje od sličnih okspektoracij v „Istri" in „Giovine Pensiero".
V	uvodu člankar pripoveduje obče poznate stvari, katerih se hočemo le mimogrede doteknoti: da Avstrija ni kot ruska država, kjer jo suvrenost končen-trovana v jednera autokratu; tudi ne kot Angležka ali Italija, kjer je jeden sam parlament politiški reprozentant, (četudi razdeljen v dve zbornici), imejoč jedno samo ministerstvo in jedno Bamo ekseku-tivno oblast. Avstrija je pa razdeljena v 2 polovici, v katerih gospodujejo dve narodnosti : na jedni strani nemška, na drugi madjarska.
Stavek: dokler ne bodo zadovoljili vseh delov, iz katerih s t i sestavljeni obe državni polovici, spori in prepiri ne bodo in ne morejo poti h noti, — ta stavek podpišemo tudi mi radostno in v celem obsegu. To je uprav naš politiški program, to je kardinalno naše zahtevanjc — jednakopravnost za vso — in ker so nemški centralisti iz gole gospodoželjnosti upirajo opravičenemu našomu zalitcvanju, razširil se je prepad mej nami in njimi na tako široke dimenzije; težko jo misliti, da bi se kedaj sporazumeli.
Članek trdi nadalje, da hočejo Hrvati
So vsi sili otresti so državne skupnosti z [adjari in hote ustanoviti avstrijsko-ma-djarako-hrvatski trializem; še težje pa da bode rešiti problem v Cislajtaniji, kjer se Slovani protivijo prvenstvu (prevalenza) nemških centralistov in kjer je res mnogo politiških faktorjev, kateri bi hoteli iz Avstrije napraviti slovansko državo.
Do tu-le mož govori šo precej pametno, daoi no vem zakaj nam pri tem zadnjem stavku ves preplašen zakliče: Erroro.
Strah je lepa reč, pravi sicer slovenski pregovor; v politiškem življenji pa strah, vzlasti čo je tako malo osnovan, kakor jo oni Nemcev in Italijanov pred
Nehote vzbudila je ta slika zaupnost gospoda Grlice.
„Nikdar bi so no bil odločil k temu koraku," rečo in živejša rdečica okrasi njegovi lici, „da me ni do njega sinova prošnja prisilila. Biva v Carigradu —"
„Tako daleč P" izpregovori gospod Jastreb s pridihom ironije.
„Da, v Carigradu. Tam je uradnik pri avstrijskem Lloydu. Slučajno jo prišel v veliko denarno stisko —"
„TJmejem, sem tudi oče," reče gospod Jastreb in pritisne kakor v potrdilo sinčka na prsi.
Gospod Grlica vzel jo iz žepa novo napolnjen menjičen blanket leskeč šo peskom in ga podal molče gospodu Jastrebu. Ta pogleda naglo lice in rob listkov, po-kima zadovoljno z glavo ter pristopi k težki skrinji v kotu.
Kmalu potem ležala jo dolga vrsta papirnega denarja na mizi pred gospodom nadzornikom. Njegov pogled preletel jo jo z nekakim spoštovanjem in v rokah se je pojavila mala, obrabljena mošnjica, katera si ni upala se svojo sploščnelo vzboče-nostijo toliko papirja obseči, dasi je bila gladna.
Gospod Grlica se jo dolgo mudil, predno jo stlačil nepraktično zloženo bankovce po različnih predelih.
Slovani — ako bi ti-le poslednji namreč prišli do svojih pravic — dola človeka smešnega, vzame mu razsodnost in moti mu jasni vid. Tu-le nam mož zapoje staro, stokrat užo ovrženo, neslano pesem: kako, da so Slovani kulturno zaostali, da nimajo razvitega jezika, da nimajo ni zgodovine, ni literature, da ae mej sabo ne razumejo, da so geografi ško razkosani (kar jo, žal, res) in da jim niti ne dostaje moralne skupnosti čutstov (unita morale di sentimenti.)
Na to treba točnega, sicer pa prav kratkega odgovora. Slovani kulturno zaostali — izrek ta imel je znabiti pred 50 leti nekoliko podloge, danes je nima več. In sploh naj se taki izreki ne postavljajo kot dik-tum za vso večno čase, posebno pa ne, ako je govor o tako nadarjenem, miroljubnem, s pravnim čutom prošinjenem, za nadaljno izobraževanje tako sposobnem plemenu, kakor je slovansko pleme. Saj ni treba druzega, nego da pogledate malo okolo sebe, — seveda pustivši vso predsodke in narodno sovražtvo malo na stran — in osvedočili se bodeto o silnem, fenomenalnom napredku vseh slovanskih plemen v zadnjem 20letji. S takim kulturnim napredkom v raz-merno tako kratkom času ne more se ponašati ni jeden drug narod. Rekli smo: vseli slovanskih plemen — tudi slovenskega? Tudi! posebno pa, ako vzamemo v poatev maso naroda. Odgovorito nam prav odkritosrčno: kje najdete več analfabetov, pri nas, ali tam na vašem ljubem poluotoku? Vidite, to razmerje je najboljšo merilo, ako čemo vedeti, v koliko da je prešla kultura v meso in kri naroda. Res da nimamo velikanske literature, da se ne moremo ponašati z velikansko vrsto umetnikov, a to, kar imamo, je last nas vseh, last celega naroda, ne pa last pojedinih izvoljencev. To je neprecenljiva prednost pri nas, da stopa kmet z možkimi koraki, Če ne vzporedno, gotovo pa neposredno za inteligencijo.
Ko se jo člankar naš nekoliko pomiril, govori pa zopet precej pametno skozi celo kolono, a proti koncu druge kolono ga pa zgrabi zopet neopisljiv strah, da so kar treso, in ves svoj strah zlije v vzklik: Ma gli Slavi devono far paura.
Tu jo treba zopet protesta. Človeka mora res razjeziti, če vidi, kako protivniki naši govoreči o nas, o vsakej besedi prav tendencijozno pridevajo opomnjo o Rusiji, ruskem narodu, ruskem nasilstvu, ruskih
Ta čas porabil jo gospod Jastreb, da bi se kritično dotaknol veterne teorije o sinu v Carigradu. Njegova sodba o njej je bila, da ni trebalo gospodu Grlici svoje obligatne pripovedke nakitovati z vrhovi pinij in vitkimi stolpiči minaretov.
„V Carigradu uraduje avstrijski Lloyd brezdvomno turški?"
„O nikakor! laški/' odgovori gospod Grlica raztreseno, zapirajo mošnjo. „O, Carigrad jo krasno mesto. Spreminjanje luči o solnčnem zatonu je tam res bajno krasno!"
Obranivši s tem svojo teorijo, prepo-ročil se jo gospod Grlica, položil svojo roko krčevito na prsi, na katerih je počivala natlačona mošnja in zagotovljal, da bode za mesec dnij o tem času istinito svoj pohod ponovil.
Gospod Jastreb pa se je vrnol se za-ničljivim posmehom v svojo sobo, da bi tam dalje žrtvoval Penatom svojo tihe domačnosti.
Zagovarjajo v duhu gocpoda Jastreba proti oskosrčnežem glede nravi, šel je Grlica proti domu.
Da vas seznanim z njegovimi sedanjimi razmerami, sledi naj kratek obseg prejšnjega poglavja njegovega živenja.
(Dalje prih.)
namerah itd. itd. taki) vabujajoč pri vsakem, ki razmer ne pozna, vero, da dobivamo mi iz Rusije svojo „Ordre de ba-taille", da smo nelojalni avstrijski podaniki. Kaj nam hasnejo nebrojni dokazi dinastiske zvestobe, svečane izjave naših voditel jev, potoki krvi, prelite za habsburško dinastijo, neoporekljive, neomahljivo uda-nost dokazujoče zgodovinske istino — vse to nam nič ne pomaga : rusofili smo, tako zatrdi brezvestni obrekovalec, in slepa, nerazsodna množica mu veruje. Vsem našim protivnikom bodi še enkrat in odločno povedano : ako tudi ne bi bili — kar pa smo — zvesti podanijvi avstrijske države iz ljubezni in srčnega na-gnenja, moral5 bi biti iz egoizma; želja po narodni samoobrani sili nas, daje vsakdo izmed nas in vsak trenotek pripravljen preliti zadnjo kapljo krvi za h a b s b u r ž k o dinastijo. Nehajte vender enkrat, ljubi italijanski prijatelji, se svojim ostudnim obrekovanjem, kateremu vi sami ne verujete in nikdar verovali niste. Nehajte z obrekovanjem, katero vam donaša ravno v tem letu jako slab, grenek sad. Nimate-li dosta se škandali, ki vas čakajo pri sodišči v Ro-vinji in Trstu?!!
Preidimo h koncu članka, ker nam prostora nedostaje. Konec „Ecovih" eka-pektoracij je zopet tak, da smemo biti ž njim zadovoljni.
„Največja nevarnost Avstriji so oni, ki hočejo delo njene so silo stlačiti v jednako uniformo. Ako bi pa dali vsakemu priložnost, da svobodno more kultivirati jezik svoj, vero svojo, individualno svoje pravo; ako bi dovolili, da si vsak del svobodno izbira administratorje svoje in da upravlja koristi svoje sam in po svojem talentu — potem bi bilo lahko udu-šiti razjedajoče intencije".
Marsikdo si bode mislil : kaj je „Eco di Pola" ? je-li treba, da se tako na dolgo baviš ž njim, ni-li škoda, prostora?! „Eco" nam ni prav nič. Ali tip jo tako zvanih „zmernih". Kakeršen je on, takih 1 je mnogo. Odgovarjajoč njemu, odgovorili j smo mnogim, in sicer najnevarnejšim. To eo tisti Italijani, na katere smo mislili začetkom tega dopisa. Ako razpravljajo o nas teoretiško, akademiško, tedaj jiin zasvita nekoliko spoznanja. Ako pa je treba izvajati iz tega spoznanja naravne logiske posledice, se pa ustrašijo samih sebe in store ravno protivno od tega, kar jim velevata zdrav razum in — svest.
Ker nemajo toliko moralno moči v sebi, da bi priznali: delali srno krivico, pravo je na strani onih, katere srao proganjali — omahujejo pa in se zibljejo kakor bilka v močvirji.
Tako vidimo, da so „Ecov" člankar lovi iz jedne trditve v drugo, a druga njegova trditev podira ono, kar je postavila prva. In tako skače mož iz jednega protislovja v drugo.
Taki so! Z oziroin na to njihovo lastnost urediti moramo naše bojevanje, našo obrambo. Mi, žal, ne poznamo ofenzive, a v defenzivi vsaj moramo biti jekleni.	C—t—č.
Govor državnega poslanca Karola Kluna
v 223. državnozborskej seji d 116 1. maju 1888.
(I)alje).
Zato mislim, da bi bilo bolje, da se pusti spodnja gimnazija v Kranji, in če bode trebalo razširi v zgornjo gimnazijo, nego pa v Ljubljani ustanovljati novi zavod. Kmalu so bodete preverili, da bode učencev na novi zgornji gimnaziji ravno toliko, morda še več, nego pa na nadomestni šoli v Ljubljani, ker bi pobrala precej učencev Ljubljansko gimnazije. Jn ker se vedno povračajo časi, da brezvestni agitatorji te ali one stranke podpisujejo izgrede in motijo brezskrbne mlade ljudi, zato bi v takem odločilnem slučaji tudi bila ložja disciplina na Ljubljanski gimnaziji. —
Opomnil sem uže, da tudi spodnja gimnazija v Kranji ni bila obiskana tako slabo, da bi se naredba učne uprave h tem mogla opravičevati, in da bi v tem oziru ednaka usoda prej zadeti morala več drugih učilišč.
Tako ima na primer nemška spodnja gimnazija v Kočevji uže 8 početka vedno manj učencev kakor v Kranji in zaslužila bi zatorej tudi večjo pozornost štedujoče učne uprave.
Jaz tega ne pravim zato, da bi želel, da se odpravi gimnazija v Kočevji, nasprotno, po mojih mislih vsaka šola ima
pravico do svojega obstanka in mi privoščimo od srca svojim nemškim sodežela-nom lastno šolo, ki bo morda Kočovarjem še bolj potrebna in koristna, če bodo omejili ali prepovedali krošnjarstvo, ki je glavni vir dohodkov Kočovarjem, in se bodo morali obrnoti do drugih virov. Zato bi obžalovali, ko bi se odpravila gimnazija v Kočevji, za katero je veliko storila mestni občina. Opomnim to le zato, ker hočem reči, da mora iskati človek po treznem premišljevanji vseh razmer pravi uzrok, da se je odpravila gimnazija v Kranji, v antipatiji visoko učne uprave proti prebivalstvu slovenskemu. (Tako je! na desnici), in ker je bila ta šola v očeh učne uprave slovenska. V teh mislih potrjuje nas tudi to (Čujte! na desnici), da je g. učni minister določil numerus clausus le za slovenske oddelke Ljubljanske gimnazije (Čujte ! na desnici.) in je prepovedal le slovensko paralelko; gotovo pa ne bi ugovarjal, ko bi hoteli stariši vpisati otroke svoje v nemške oddelke. (Klici na desnici: To on hoče!)
Gospod minister je danes temu odločno oporekal, da slovenski narod tako sodi in učni minister moral bi si bil uže prej misliti, da bode tako Bodil, in zato od njega ni bilo politično modro, da je spravil v nevarnost svojo veljavo, in še več dobro ime vlade zaradi malih troškov, katere država plačuje za Kranjsko gimnazijo. (Tako je! na desnici.)
Ko se je jeseni minolega leta zopet sešel državni zbor, opustili smo parlamentarne demonstracije, kajti pričakovali smo od previdnosti in nepristranosti gospoda naučnega ministra, da bode temeljito presodil korake kranjskega deželnega odbora in mestne občine v Kranji in na najvišjem mestu preporočil njeno prošnjo.
Zal, da smo se varali v svojih nadah ; gospod učni minister bal se je gotovo, da bo kaj zgubil na časti, ko bi se bil po načelu „sapientis est mutare sententiam'' udal našim prošnjam, ker bi se morda potem ljudem zdelo, da njegove naredbe neso vselej primerne in včasih potrebujejo popravil. Zato se je glede Kranjske gimnazije dosedaj upiral in bi nam prej ustanovil z večjimi troski novo šolo v Ljubljani, kakor pa pustil v Kranji gimnazijo in tako preklical svojo naredbo, nasproti današnjim besedam ; kje bi sploh bil minister, ki se no bi oziral na finančni položaj države. Prebivalstvo na Gorenjskem visoko ceni gimnazijo v Kranji, in zato je 86 občin poslalo v zadnjem zasedanji peticijo deželnemu zboru, kar morejo potrditi gospodjo z one (levo) strani, v katerej prosijo, da bi deželni zbor posredoval v tej stvari — da ostane gimnazija v Kranji. Deželni zbor jo spoznal potrebo spodnje gimnazije v Kranji in naročil deželnemu odboru, naj stori primerno korake, da se ohrani.
Jaz pa mislim, da ima o tem vprašanji govoriti več ali manj tudi ta visoka zbornica. Ni treba posegati v pravice ek« 8ekutive in jej dajati navodila, vender ima visoka zbornica važno, rekel bi odločilno besedo. Kajti gospod minister nam obljubljene nove šole dati no more, ako mu ta visoka zbornica ne dovoli sredstev. Pameten človek ne bode nikomur odrekel potrebnih sredstev, ali ravno tako umevno je, da mora zbornica presoditi, če so potrebna sredstva. Kakor sem dokazal, jo šola za nas na Kranjskom potrebna, ni pa potrebno, da bi morala biti v Ljubljani, marveč je želeti iz mnogih uzrokov, ki sem jih prej navedel, da se ne ustanovi v Ljubljani. Na korist je državi, prebivalstvu in disciplini, da gimnazija v Kranji ostane, in če bodo zahtevalo razmere, razširi v zgornjo gimnazijo.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V vnanjem odboru ogerske delegacije poročal je letos Maks F a I k, znani Slo-vanožerec. To poročilo našega zakletega sovražnika bilo je pa tako strašno zmešano, tako tešče vseh misli, da se mora človek čuditi, kako jo mogoče, da s tolikimi besedami ta slavni politik nič no pove. Z drugo strani pa treba priznati, da je ta „pisan ništrec" ogerskega politika prava krona praznih pustih in neslanih debat ogerske delegacije. V tem poročilu so govori o nerazrušljivi zvezi z Nemčijo, vender pa se takoj potem kaže nekak strah vsled premeno na nemškem prestolu. Naglašuje sc, kakor po navadi, da zveza nima namena napadati, da ona v svojem miroljubnem
prizadevanji sme računati na podporo Anglije. Sploh je celo to poročilo tako sestavljeno, da se človek nehote spomina lanskega. In vender se je od lani nekaj spremenilo. Lani je imel glavno besedo Andrassy; lani se je govorilo o Bolgarskem, o Srbiji, Rumunskem, da celo o Carigradu. Zahtevalo se je v ogerskej delegaciji, da se Koburga prizna zakonitim vladarjem, pretilo se je Rusiji, da so jej napovo vojna, in danes? Andrassy je se o pravem času „obolel" in Balkan in bližnja okolica nista našla prostora v debatah ogerske delegacije. Ti ljudje postali so vrlo nkromni in človek se nehote spomina primorske šale: „Ako ne pride, držimo se, ako pride, bežimo!" Od kod ta promena, od kod na enkrat ta vzdržljivost? Najhitreje je popolna neizvestnost evropejskega položaja, o katerej se ne ve, kdo pije in še manj, kedo bode plačal, ta neizvestnost je po promeni na nemškem prestolu še večja in Madjari niso še dobili migljaja, kako naj se ravnajo. Ogerska delegacija je po kratkej debati izredno terjatev 47 miljonov gold. vojnega ministerstva enoglasno sprejela. Te izredne številko tudi jasno govore, kake blaginje nam nosi ta oboroženi mir!
Mestni zbor zlate Prage je v svoiej spji 22. t. m. sklenol odpoalati minister-skemu predsedniku grofu Taaffeju spomenico, v katerej mestni zastop slovesno pro-testuje proti naredbi ministra Gauča zaradi prodaje enega dela zemljišča cerkve sv. Henrika v Pragi. Pražka občina kot upraviteljica imetja te cerkve jo hotela prodati en del njenega zemljišča ter sezidati za ta denar češko šolo. Na to je minister odgovoril na tak način, da je razburil češko prebivalstvo zlate Prage in je mestni zbor odgovoril na to v spomenici, katero je odposlal Taaffeju. V tej spomenici pravi, da v onem delu mesta stanuje velik del najbogatejših meščanov, da pa tam ni nobene češke šole, zato so češki roditelji prisiljeni pošiljati svojo otroke v nemške privatne šole, ter podpirati na tak način germanizacijo. Češka šola v tem delu mesta je zelo potrebna in je občina skrbeča za zgradbo primernega poslopja spolnjevala samo svojo dolžnost. Ministerska naredba pisana je v takem tonu, kakeršnemu Praga kot prva občina češkega kraljestva ni navajena ter jo tudi po svojej vsebini razburila in ogorčila mestni zbor, kateri preporoča mi-nisterskemu predsedniku v preudarek to, ali se to vjema z državnimi interesi, da bi se na tak način dražilo prebivalstvo, vzlasti pa prebivalstvo prvo občine kraljestva češkega. Odgovor mestnega zbora na to ministrovo naredbo je odločno in dostojno pisan invbodo izvestno ugajal večini rodoljubnih Čehov.
22. t. m. umrl je tirolski poslanec pater G r e u t e r, sloveč govornik in veren zaveznik češki. Pater Greuter je bil plemenit značaj, ki so je potegoval z v8om žarom svoje duše in ognjem svoje navdušene besede za pravico in resnico, pobijal jo laž in lažiliberalstvo z vso svojo izredno zgovornostijo. Čehom in njih težnjam jo bil posebno zvest zaveznik. Uže 18G9. leta jo krepko branil prava češke krono, 1870 udeležil se jo dogovorov s Potockim, 1871. 1. podpiral je Hohen\varta, da bi bil Cehom pripomogel do njih pravic. Ko so 1879. 1. Čehi zopet prišli na Dunaj v državni zbor, se jim je pater Greuter pridružil ter je sč svojimi tirolskimi kolegi podpiral, nemški liberalci so jim nadali zato ime „črni Čehi«. P. Greuter si je pridobil za Čehe nevenljivih zaslug 1884. 1., ko so je ognjevito potegoval za češko šolo na Dunaji ter nemško liberalce neusmiljeno šibal. Vsi češki listi izražajo o priliki njegove smrti svoje so-žaljonje, kajti z njim zgubili so vernega zaveznika.
V Hrvatskem saboru sprejet jo zakon o premeni nekih ustanov volilnega reda. Proti temu zakonu govorili so izvrstno dr. V r b a n i <S, dr. Anto Starčevič in dr. Frank, kateri je izjavil, da bode morala opozicija odslej popolnoma opustiti vse delovanje, ker po dosedanjem postopanji vladne večino je vso njo prizadevanje zaman. Govornik predlaga, naj bi se ta zakonski predlog vrnol dotičnomu odseku in naj bi se odložila debata na drugo dobo; no večina nečo o tem vedeti. Saborski predsednik Hrvat ne dovoli niti staviti ta predlog. Ban zagovarja vladni predlog ter svari opozicijo, naj nikakor ne izvrši svojega namena ter se no prepusti pasivnosti, kajti slabo ao prošle vao opozicijo, ki so se ravnale po tem načelu. Vladin predlog jo bil sprejet. Opozicija pa si smo biti svostna, da po predrugačenem volilnem redu v prihodnjo odpošlje le jako pičlo
stevilce zastopnikov v sabor. Naatopila bode za Hrvatsko ona srečna doba, ko bodo kakor sedaj madjarski uradniki in husarji delili pravico narodu, in to ubogo tlačeno ljudstvo ne bode moglo dati oduška svojim bolečinam, niti na usta svojih pravih zastopnikov — ker jih ne bode več imelo ! Hrvatska bode tedaj srečna, ker od tam ne bode čuti več tožeb.
Vnanje dežele.
V	Peterburgu zanikavajo vest, katero so prinesli listi, da se kmalu sni-deta ruski car in nemški cesar. O tem pravijo ruski diplomatje, da nič ne vedo. Ruski car namerava potovati po južni Rusiji in po Kavkazu. Predno nastopi to pot, obišče pa finske deželo.
Iz Belega grada javljajo, da je Ilriatić dal kralju svojo listnico na razpolaganje, kajti Milan „Veliki" je uže večkrat sprejel Garašanina, v tem vidi llristič nezaupnico sebi ter hoče odstopiti. Kralj jo predložil ministerstvu uže drugo listo častnikov, kateri se mu ne zde dovolj zanesljivi ter bi je rad odpravil iz vojske. Vsled tega je armada in duhovstvo ailno razburjeno. Vedi Bog, kdo podpira kralja Milana v njegovem predrznem in do skrajnosti nerodoljubnem postopanji; njegovi „ukazi" in njegova dejanja so uže skoro sami zločini na srbskem narodu in ako je v Srbih še iskrica nekdanjega junaštva in ponosa, morajo ga prej ali slej pognati. v
V	Ženevi v Švici začel je izhajati bolgarski list „Svoboda", kateri iz Ru-munske pošiljajo v velikem številu na Bolgarsko. List zelo ostro piše proti Koburgu in ministerstvu. Policija si prizadeva dobiti one, ki list mej narodom širijo.
V	ponedeljek 25. t. m. bil je odprt z vso slovesnostijo nemški državni zbor. Mnogo se ugiba o politiki novega nemškega cesarja. „Standard" pravi, da se bode Viljem II. držal v vsem vzgleda svojega deda Viljema L ter bode zvest zaveznik Avstrije in Italije. Dogovori mej njegovimi predniki z avstrijskim in italijanskim vladarjem ostanejo nespremenjeni. Proti Rusiji in Franciji bode se ravnal cesar Viljem vrlo pomirljivo, ogibal se bodo vsega, kar bi utegnolo zanetiti raz-por mej državami, delal bode samo v korist Nemčije in se ne bodo nikdar mešal v zadeve drugih narodov.
Iz Berolina so prognali nekoliko francozkih žurnalistov, ker so nepovoljno pisali o novem cesarji. Skrajni radikalci francoski so zahtevali, naj bo na to odgovori a tem, da se izžonejo iz Pariza vsi nemški novinarji. A večina je bila za to, da se vlada najlepše osveti tako, da pusti vse Nemoo mirno uživati frnncozko gostoljubnost v Parizu, kakor do sedaj. General Boulanger in njegova slava čedalje bolj propadata. O volitvah v Cha-rentu kandidovala je njegova stranka Dć-rauleda, znanega propovednika osveto in maščevanja nad Nemci. Deroulede je propadel. Treba bodo ožjih volitev. Bou-langisti se jo ne bodo udeležili, borba bodo mej republikanci in bonapartisti. Trgovinska pogodba z Italijo bode kmalu eklenena. S tem bode ustreženo obema državama, ki ste si bili brez potrebo napovedali gospodarsko vojno.
DOPISI.
Komen, 18. junija. [Instalacija p reč. župnika-dekana g. A. d o 1 f a Ha r mela], V 47. št. „Edinosti4 bil jo opisan uhod našega preč. g. dekana Ilar-mela, a včeraj smo tukaj praznovali njegovo umeščenje ali instalacijo in to prav slovesno.
V ta namen so uže tri dni poprej vsak dan popoludno in zvečer pritrkovali zvonovi; v soboto zvečor pa je poleg pri-trkovanja zvonov grom' topičev oznanjal nenavadno in redko bodočo slovesnost.
Včeraj, 17. t. m., zbrala ae je okolo 9. ure v jutro večina komenskega dekanata gg. duhovnikov v župnijskem dvoru. Točno pred deseto uro došla jo šolska mladina z učiteljstvom in dvema avstrijskima zastavama na čelu pred župnijski dvor, kjer je užo čakalo mnogobrojno ljudstvo. Ob 10. uri prične s pritrkovanjem zvonov in pokanjem topičev sprevod proti cerkvi. Sprevod vodil je g. inonsignor Jož. Marušič, prof. verstva na c. kr. učiteljišči v Gorici. V ta namen došli so tudi iz Go-ricev semkaj gg. dr. Gregorčič, dr. Sodej in Čerin; vsi trije profesorji bogoslovja.
Komen jo bil okrašen z narodnimi in coBarskimi zastavami in to tako lepo, da jo vsakemu imponovalo.
Prišedši do cerkvenih vrat, je g. mon-aignor Marusič s primernim nagovorom izročil preč. gosp, dekanu Ilarmelu cerkveni ključ. — Potem pa do velikega altarja, ki je bil kraano ovenčan se svežimi cveticami, dosppvsi, vršili so se predpisani obredi. — V presbiterji so bili v klopeh zbrani poleg duhovnikov komenski c. kr. dostojanstveniki in učiteljatvo.
Na to stopi na propovednico ali priž-nieo preč. g. monaignor Marušič ter je imel kot instalator 1i/« uro trajajoč govor, ki se jo sukal o dolžnostih, ki jih imajo občinarji do preč. g. dekana in on do njih.
Po govoru sledila je sv. maša, katero jo pel novi preč. g, dekan Ilarmel in kateremu sta služila gg. dr. Gregorčič in dr. Sedej. — Po sv. maši sledil je sv. blagoslov in uradna cerkvena svečanost je bila dovršena. — Omeniti moram še, da so pri cerkveni slovesnosti dobro peli komenski pevci in pevke v mešanem zboru, za kar gre vsa čast g. učitelju-pevovodju A. Tancetu.
Potem je bil skupni obed v župnijskem dvoru, katerega se je 40 oseb udeležilo, in sicer: gg. duhovniki, načelniki uradov, župan, podžupan in cerkveni starešini. —
Da so bile jedi izvrstno pripravljene in da jo bila božja kapljica prav dobra, ni mi treba še omeniti, kajti vsak priznava, da je bilo vse: commo il faut.
Kakor slučajno vršile so se razne na-pitnice, katerih pa ne morem posamezno navesti, da se mi dopis preveč ne raztegne. Omenim le napitnico g. dr. Sedeja, ki je s primerno besedo izročil preč. g. dekanu Harmelu „kantato", katero jo poklonilo „Ceciljansko družtvo" svojemu „generalu" in katero je uglasbil gosp. učitelj Danilo Fajgelj. Ona slovi tako-le:
„Preč. velezaslužnemu gosp. A d olfu H a r m e 1 u, novemu dekanu komonskemu v dan njegove instalacije 17. junija 1888.
V puščavi sred gol'a sinajskih Je paael Mojzes tujo čredo, Ko rod njegov sred vrtov rajskih Ob Nilu trpel stisk je bedo. Dovolj jo stoka! Bog razsodi — Ti Mojzes vodi ga k svobodi.
A Mojzes straši se in dvomi, Da mogel bi svoj rod oteti, Ni Bog poslal te — poreko mi — Kako se zove Bog Tvoj sveti? Kdo jezik dal mi bo zgovorni, Da rod prepričam, rod uporni?
Le hodi! Božji glas zaori, Na jezik denem ti besede; In čuda s palico mi stori, Da jaz sem Bog, Egipt naj zvedo. S tem rodu stri boš sužnost kleto In ga popelješ v zemljo sveto.
Ti — Mojzes si, Pastir čestiti, Ki zdaj zapuščaš gorske trate,
V	doline Bog veli Ti iti, Da paseš, rešiš rodno brate. Od Boga si Pastir postavljen, Prisrčno bodi nam pozdravljen.
Sovražnikom Ti v bran se stavi, Potopi jo v vodo brezbranne; Vodeč Svoj rod v sveta puščavi Mu lomi kruh nebeške mane; Se vodo milosti ga poji, Da ne omaga v daljni hoji.
Postavo božjo ljudstvu kaži, Roke zanj proti nebu vzdigaj, Z nebeško glasbo srca blaži In misli kvišku Ti mu dvigaj. Ga vodi v domovino srečno, Ker ž njim Boga boš gledal večno. —
Preč. g. dokan se za vso to srčno zahvali s krasnimi besedami.
V	prijetnej družbi vršila so je napit-nica za napitnico in tako nam je prehitro čas posel, da smo se stoprav o mraku razšli.
KoneČno naj še omenim, da je bil včeraj — instalacije dan — imendan našega preČ. g. dekana, kar je radost vseh župljanov še bolj povečalo. V ta namen so mu komenski pevci napravili na predvečer podoknico ali seronado in so se spuščali umotalni ognji ali rakete.
Mnoga leta kličemo preč. g. dekanu omenivši, da
Kur in dor Kriifte schon verointem Streben Erhcbt sicli wirkend erst daa \vahro Leben.
Domače vesti.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda
v Trstu vrlo lepo napreduje. Nedavno jo imelo načelnirttvo sejo, v katorej so jo ukrenolo 5. julija, v dan sv. Cirila in Me-
toda, pogostiti otročiče kakor lansko leto. Doznali smo veaelo vest, da se je število družabnie po letošnjem občnem zboru pomnožilo za 32, pravimo dvain-t r i d e s e t, mej njimi edna ustanovnica. Vidi ae, da novi odbor izvršuje podpolno svojo nalogo, da se zelo žrtvuje za družtvo, in da ne zaostaja za poprejšnjim na-čelništvom. Slava mu! Le tako naprej!
Imenovanja. Pravna praktikanta Ant. Perisič in Ivan Clarici sta imenovana za prialusnika ali avskultanta in dninar Marij Zambelli za kanceliata pri okrajnem sodišči v Pazinu.
Nagrade in odlikovanja za posebne zasluge v vinarstvu in vrtnarstvu delile so se v tržaškej razstavi v soboto dne 23. t. m. Nagrade v ta namen je podelila, kakor amo uže omenili, vlada in tržaško kmetijsko družtvo. O delitvi je poudarjal razstave predstojnik župan dr. Bazzoni sijajen uspeli podjetja, ki ni dokazni samo visoki razvoj vinarstva v Avstriji, ampak tudi jamči, da isto vedno napreduje. Zahvalil se je v imenu odbora vladi, oblastim, družtvom, meščanstvu, novinarstvu in sploh vsem, ki so pospeševali razstavo. Za njim je govoril v imenu vlade okrajni glavar baron Conrad omenjajoč posebno važnost razstave kot domoljubno podjetje, katero je priznala vlada s tem, da je podarila državne nagrade. Razpravlja dalje o važnosti vinarstva bas na Primorskem, kjer je tako rekoč glavni pogoj živenja treh pokrajin in izreka nadejo, da bodo podeljene nagrade vzbujale na vatrajnejše delovanje so večjo marljivost. Zatem so se delila odlikovanja, katera je priznala posebna jurija nastopnim razatavljalcem:
Srebrne kolajne trgovinskega ministerstva za posebne zasluge v vinar-stu kot državne nagrade: dr. H. Manzutto v Umagu, grof Th. La Tour v Ruaiču pri Korminu in F. Kuppehvieser v Bocenu.
Modne kolajne: M. Gumbat v Visu, Jožef Perlini v Zadru, L. Riboli v Spletu, J. Pedrotti v Mezzolombardu in Berger, Volk & Cie. v Dornbachu pri Beču.
Diplom k srebrnej kolajni je dobil G. Triscoli iz Umaga.
Častne diplome za vinarstvo so dobili : grof Th. La Tour, dr. A. Levi in deželni gospodarski svet isterski v Pereči.
Srebrne državne kolajne: I. pl. Burgstaller-Bidischini, L. Mauroner, A. Valerio, F. Čeme, uprava Jachia v Rudi, pl. Kammel-Hardegger, A. Zlobec, M. Cov-ricli, bratje Corazza, dr. N. Del Bello, dediči pl. Graviai C. Machlig, dr. E. Mrak, N. pl. Petris, N. Corva-Spinotti, R. pl. Toppo, dr. Canciani, M. Cnmbat, M. Galzigno, I. Perlini, J. Supuk, Don Ant. Suria, bratje Sarič, grof C. Lanthieri, F. Kuppehvieser, F. Oeaterreicher, I. Pedrotti in W. Hintze.
Državne medne kolajne : Vinarska zadruga v Dornborgu, I. Rovia, uprava llohenlohe, I. Živec. D. Belci, N. pl. Ba-seggio, I. Carbonaro, N. De Mori, D. Do-blanović, N. De Franeeschi, F, De Fran-ceschi, D. Maluak, 1, Manzini, A. Marsich, I. Mianich, K. Marchesi, M. Robba, I. Su-ran, 1). Zuliani, Conte Rota, L. Riboli, V. Chiate, A. Martinelli, R. Pelegrini, I. Tommasi, grof R. Alberti. N. Ursič, Iv. Wegschaider, bratje Stalilencr in lCarol Bouvier.
Zlate razstavne kolajne: I. pl. Burgstaller-Bidischini, L. Mauroner, dež. poljedelska šola v Gorici (slovenski oddelek) dež. poljedelska šola v Gorici (italijanski oddelek), pl. lvammel-IIardegger, N. pl. Baseggio, L Carbonajo, M. Covrich, bratje Corazza, dr. Canciani, dr. N. Del Bello, pl. Petris, N. Corva-Spinoti, I. Perlini, Don A. Suria, F. Kuppehvieser, Iv. Pedrotti, I. Sommadossi, C. Bouvier, W. Hintze, Berger, Volk & C. in L. Milicič; po-sledna dva za likvere.
Srebrno razstavne kolajne: Iv. Collioud, E. Daneu, E. Fonzari, C. Gor-tan, uprava llohenlohe v Zagradu, uprava Jachia v Rudi, Lorezutti, višji vinogradnik grofa La Tour, C. Clauss, B. Brumat, I. Carlini, I. Golievschig, N. Gorjusič, I. Callogiorgio, I. Drioli, N. De Mori, D. I. Manzutto, M. Sason, Iv. Triscoli, A. Tommasi, L. , Wagner & C., M. Cumbat, M. Galzigna, grof F. Lanthieri, V. Cliiste, br. Garbari, grof R. Alberti, I. Wegachaider in bratje Stahlener.
Bronaste razstavne kolajne so dobili: I. Giannacopulo, I. Klampferer, M. Luxa, L. Gordini, F. Peterin, P. De Colle, I. Depangher, A. Do Santi, I. Delton, A. Fortuna, C. Frank, C. Franzin, L. Fioren-cis, P. Manzutto, P. Prokaj, A. Zarič T. Stampalia, I. Arquin, bratje Consolatti in W. \Volkenstein.
Častno omenjeni so: Iv. Nabergoj, baron M. Locatelli, P. Marchesi, T. Sotto Corona, A. Tromba, I. Wassermann, dr.
I. Righetti, 1. Matkovič, Iv. Zimmermann in P. Ber\valdi.
V	oddelku za poljedelska orodja in antikriptogamične aparate so dobili srebrno državno, kolajno: Ph. Mavfart & C. in Bartlett & Greenham.
Diplome k zlatej kolajni: Ph. May-farth & C. in II. Kappeller.
Diplome k srebrnej kolajni: T. Holt, Schnabl & Comp., F. Siemens, udova Ro-diger & Toppo, A. Valerio in I. Velicogna.
Dipl ome k mednej kolajni: W, AVrba,
H.	Pegan, E. Turek & C., Karg, F. Btir-ner in E. Mingotti.
Častno omenjeni so : I. Fabiani, Iv. Velicogna in A. Petruzzi.
V	oddelku za rastline in zelenjavo so dobili diplome k zlatoj kolajni: A. Maron,
I.	Fonda in M. \Viener. Diplome k arebr-nej kolajni: A. Maron in I. Fonda. Diplomo k mednej kolajni: I.v Fonda. Častno omenjen je: L Sossich. Častni diplom: trgovinska in obrtna zbornica v Gorici. Diplom k zlatej kolajni: Poljedelska šola v Gorici. Diplom k srebrnej kolajni: B. Malusa.
V	oddelku za olje so dobili: diplom k srebrnej kolajni R. Toppo, diplom k mednej kolajni: dr. 1. Manzutto.
Procesija pri sv. Ivanu vršila so je v nedeljo 24. t. m. ob 7, uri zjutraj. Selo Sv. Ivansko obleko je posebno prazniško lice, kajti vso ceste, koder se je pomikala procesija, bile so ukrašene se slavoloki, grbi in zaatavami, večinom narodnimi. Ljudstva je bilo mnogo, ali jako malo mestnih Iju-dij. Ob 10. uri d. p. bila je cerkvena slavnoat končana.
Kralj Humbert — irredentar! Liat „Lombardia* prinaša v številki od 15. t. m. jako zanimljivo vest o slavnostih, ki so se vršile o 8001etnici obstanka bolonj-skega vseučilišča. Ker dotični članek čudno dokazuje zvestobo, lojalnost in patrijotizem naših irredentarjev, zdi se nam vsekakor umestno, da priobčimo dotično vest v prevodu i našim čitateljem. „Lombardia" piše: „Ko je opazil kralj Humbert ob odkritji spomenika Viktorja Emanuela v Bo-lonji s črnim Horom prepreženo zastavo deputacije milanskega dobrotvornoga druž-tva iz Trente, podal jo zastavonoši Ruggeriju roko ter izrekel željo, da mu se predstavijo članovi deputacijo. Vsled prevelike gneče se ni moglo ustreči kra-| Ijevej želji. Kralj je rekel: Lepo je, da j ste tudi vi prišli, držite se se vedno ka-| kor ste". (Bravi, che sono venuti anehe j loro, e si conservino sempre cosf.) — Ko sta stala kralj in kraljica pred spomenikom, položil se je k vznožji istega krasen venec. Na traku je bil napis : „Tržaška in trentinska mladina očetu domovine". (!) Kralj si je ogledal venec, vprašal je po številu odposlancev ter rekel enemu izmed njih: Zahvalite se svojim drugom na sreČnej mislitt. (Ringrazi i suoi compagni del felice pensiero)". — K temu nimamo dostavljati druzega, nego li da je nedavno v državnem zboru na Du-naji neki tržaški poslanec ognjevito govoril o — lojalnosti nekaterih krogov, in res, dokazal se je patrijotizem njegovih zaštitnikov — v Bolonji ! „Politik".
Vzprijemni izpiti na c. kr. državnej gimnaziji v Trstu bodo od 11. do 14. julija. Stariši imajo zatorej svoje otroke vpisati pri ravnatelj8tvu od 26. junija do 1. julija, ali pa od 11. do 13. julija ter predložiti učenčev krstni, odnosno rojstvoni list in spričevalo o stavljenih kozah. Prijava se pa more tudi preložiti na čas od 14. do 17. septembra.
Instalacija novega župnika pri sv. Jakobu, preč. g. K. Možeta se je vršila v nedeljo 24. t. m. na jako slovesen način. Ljudstva premnogo. Najznamenitejše o tej priliki je bilo, kako pobožno je molil v našej cerkvi žid Luzzatto, ki se je udeležil slavnosti kakor prvosednik naučnoga odbora. Tudi drugo magistratovce smo opazili v cerkvi, o katerih vemo izvestno, da cerkev jim ni najljubši kraj.
Srečke vinske razstave bodo izžrebane v nedeljo 1. julija.
Grozno samoubojstvo. 281etni delalec Jakop Tomažič iz Gabrovice se jo vlegel v nedeljo 24. t. m. ob la/4 uro po polu-noči blizu Prošeka na železnično progo, baš ko se je bližal tovorni vlak št. 170. Strojevodja v temnej noči trupla ni ugledal in nosrečnež jo našel, čosar jo iskal. Vlak mu je odtrgal glavo in zjutraj se je našlo razmesarjeno truplo. Baje da 80 gnale Tomažiča rodbinsko neprijetnosti in prepiri v smrt.
Poskušeno samoubojstvo. Služabnica Ivana Zuccolin iz Italije se je vrgla v ponedeljek 25. t. m. ob ll1/* UI>i zvečer na trgu Giuseppina pred herpeljski vlak. Ljudje so jo še o pravem času odstranili iu ženska je zatem skočila v morje. Tudi
v vodi ni našla zaželjene smrti, kajti carinski uradnik je skočil zanjo in jo spravil živo na kopno.
Porotne sodbe 521etni, uže večkrat kaznovani Viljem Potočnik iz Trata je bil obsojen zaradi tatvine na 4-letni zapor.
Požar je nastal v pondeljek 25, t. m. v prodajalnici g. I. Batticha na Acque-dottu. Domačini so ogenj sami pogasili in o tej priliki si je gospodar opekel roki. Skoda je neznatna.
Nezgoda. Nespreten kočija/, je povozil 4-letno Terezo Le\\i v ulici Sv. Ivana. Otroka je izvestno čuval angelj varuh, da ni obležal mrtev, ampak si poškodoval lo roko. Neopreznoga kočijaža so prijavili policiji.
Policijsko. Hišni oskrbnik Peter Ba-yer iz Celovca je ukradel v hiši štev. 17 ulico Farneto posteljo, vredno 20 gld. ter jo prodal za 0 gl. 50 kr. Nezvestega čuvarja so zaprli. — Dva težaka malina Economo sta se sprla pred malinom. Težak Hus iz Malega Repna je zabodel svojemu nasprotniku, Grku Juriju Scarlo nož v lice in pobegnol. Scarlo je moral v bolnico, Hus pa se je prijavil sam policiji.
Porotna obravnava proti ubijalcu Si-mitzu začela je, kakor smo uže javili, v ponedeljek 25. t, m. v Budimpešti. I/, vsega, kar so izjavili svedoki, je razvidno, da jo Simitz govoril resnico, ko je priznal in opisal vse podrobnosti strašnega ubojstva. Mej prvimi svedoki bil jo oče nesrečnega mladeniča, starec Karol Grimmc. Ko je zHgiedal obtoženca, približa se mu vzburjen z vsklikom: „Proklet bodi! Bedni neatvor! Satan! Idi v pekel!" ter mu jo plunol v lice. Simitz so je tresel od strahu. 27. t. m. zvočer bode baje da končana obravnava ter objavljena obsodba. Vprihod-njej številki našega lista bodemo o tem poročali obširnejše.
Književnost.
Poezije zložil S. Gregorčič II. v Ljubljani. Založil J. Gorup. Natisnola „Narodna tiskarna" 1888. — Pod tem naslovom jo ravnokar izšel drugi zvezek „zlato knjige" v prekrasnoj obliki tudi glede papirja, tiska in vezanja. Pesnik ao nam zdaj ne skriva več pod X, kakor v prveui vezku. Gregorčič pošilja svoje pesni mej avet:
Tesna torej nizka moja vam je cela? Prost izhod vam, le na dan zdaj rim krdela !
Letajte od hiše pa do hišo, Kot s cvetii na evet brenče hiti čebela — Ne tako ! Ta cvetkam med izsroblja, V 6 pa med nosite v mesta, v trgo, v sela; Zelo v sebi skriva ta strupeno, Ve ljudem delite sladko strd brez žela ; Naj vesel vas mnog bo mož, mladenič, Naj vas žena, dova slednja bo vesola!
Nismo toli dorastli v poeziji, da bi ocenjevali in kritikovali pesni odnega najboljših naših pesnikov; znano jo uže vsakemu, kdo je naš Gregorčič! Prepričani smo zatorej, da se knjiga v kratkem razproda mej slovenskim občinstvom, kakor so jo I. zvezek v treh mesecih. Čim prej so razproda II. zvezek, tim prej pride III. zvezek na svotlo. Take sreče ni v nas Slovenih imela še nobena knjiga. Da pa vender naši čitatelji zvedo, kakšno pesni obsega ta zvezek, hočemo tu nuve-šti brez izberanja dve krajši:
Mojo gosli.
v	.	•
Cemu mi gosli, gosli zlate,
Sroberno strune, slonast lok ?
Te, slavna Vila, so lo za te, Nii jih nazaj iz mojih rok !
Po gosli z javoru mi sčgni, Po takih narod koprni,
Na* nje mi strune tri nategni, Domačih glasov strune tri.
To vzorom višjim vedno verne Krepko, ognjono naj zvene,
Izraz ljubezni neizmerno Ki polno vnema mi srce.
In šel od sela bom do sela
Ter k goslim svojim pel glasno,
Da pesem bo duhovo vnela.
Da srca vžgala bo planino ! *
* *
Eno devo le bom ljubil.
Eno devo le bom ljubil, Eni vedno zvest ostal,
Druge nikdar ne bom snubil, Nikdar drugi srca dal.
Lepše ni v okrogu zemlje, Mila, ljuba jo tako,
Da jo zlati zor objemlje, Da smehlja se ji nebo.
Tistost bela jo odova
In zvestoba pila je njen Blago srčeeo ogreva
Ji Ijubozni svet plamen.
Njo le bom ven čas življenja
Ljubil iz srtii globin : Ljuba moja je — Slovenja, Jaz pa Slave zvest sem sin !
Kolikor glede oblike, toliko moramo pohvalno omeniti tudi lično in knjigi jako primerno vezanje. G. knjigovez Fr. Dež-man v Ljubljani se jo izkazal mojstra in zatorej je vsega preporočila vreden.
Knjiga broširana je po 1 gld.; elegantno vezana 1.60 gld.; po pošti » novč. več. Vezana se zlatim obrezkom v pravo angleško platno v 12. najfinejših in najnovejših barvah, z lepo in bogato pozlačenim hrbtom in sprednjo stranjo dobiva se pri g. Fr. Dežmanu, knjigovezu v Ljubljani.
Jos. Stritarja zbranih spisov je prišel ravnokar mej ljudi 49. snopič t. j. začetek VJ. zvezka z vsebino: Triglavim iz Po-savja. — Deveta dežela.
Listnica uredništva
lil. g. Mestoselec Goriiki: Blagovolite poslati nam v kratkem oni dve obljubljeni stvari. Pozdravljamo! — Gosp. B. K. v Tretu: Kolikokrat bodemo morali še povedati gg. dopisnikom, da mi ne objavljamo spinov, ako ne vemo pravega imena dopisnikovega. Prosimo zatorej v kratkem !
Poslano.
Iz Slavine na Notranjskem.
Ni mogoče nam izjaviti čuta nad činom, kateri izvršujeta naša prečastita sorodnika gospod Fran K a 1 i s t e r, veleposestnik v Trstu in gospod Josip G o-r u p, veleposestnik na Reki.
Ljubavi brezbrojne, katere sta učinila za našo in njih rodno vas Slavino, pres-nič, so znane celemu Notranjskemu, zatorej jih nečemo tukaj omenjati, ali vele-dušna ljubav, katero nam sedaj namenjata, ni še vsem znana, zatorej čutimo v sebi sveto dolžnost, to javno razglasiti.
Videla in spoznala sta častita gospoda, da imamo Slovenci majhno in slabo šolsko poslopje; hitela sta nam tudi iz te zadrege pomagati ter sklenola nam napraviti na lastne troške novo šolsko zidanje.
Vse je uže za to delo pripravljeno in upamo, da v treh mesecih bodemo imeli uže novo šolo.
Kako važen upliv ima to za našo mladost, kako iskren čut ima naše občinstvo do naših sorodnih dobrotnikov, naj to naš skupni vsklik dokazuje: „Bog večni ju živi, Bog jima plati!"
Hvaležno občinstvo v Slavini.
Dunajska borsa
dno 22. juniji.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. fcO 70
n	v srebru —--„ 81.55
Zlata renta— — — — — — — _ „111.80
5% avstrijska renta--—--„ 96.05
Delnice narodne banke — — — — „ £67,—
Kreditne delnice —-----„ 303.40
London 10 lir sterlin--— — „ 125 8Q
Francoski napoleondori — — — — „ 9.94
C. kr. cekini----—--n 5.90
Nemške marke — — — — — — — n 61.621/a
Oznanilo.
I>no 5. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne prodajali se bodo na zvršilni dražbi v Postojini
instrumenti godbenega družtva
v Postojini.
Vsa godala so sodnijsko cenjena na 282 gl. 30 kr. ter se prodado pri zgoraj naznjeni prodaji tudi pod to ceno.
Postojina dne 26. junija 1888.
Dr. Pitamic.
--R--—---------------
Služba vrtnarja
je oddati pri (leželnej vinarskej sadje-rejskej in poljedelski Soli na Grmu pri Rudolfovcnt na Dolenjskem.
Zahteva se od vrtnarja, da je popolnoma vešč v sadjarstvu, zelenjadoreji, cvetličarstv 11 in kolikor toliko v čebelarstvu ter da zna ulovenski pisati.
Plača :$<>0 fcld. na leto, prosto stanovanje, prosta poletna zelenjava.
Stavljenim zahtevam resnično ustrezajoči, delavni, pošteni prosilci, obrnejo nai se do konca tekočega meseca na vodstvo navedene šole.
Prednost imajo ožeujeni pro« silci b»ez otrok.
Najnovejše
letno blago
iz prave ovčje volne
pošilja proti povzetju po jnko nizkih stalnih cenah poznana reelna in so-iidna tvrdka
J. W. S I E G E L
BRNO Briinn.
Gospodje krojači, kateri še nimajo »nojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name.
Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko.
KMETIJSKO BERILO
prodaja
TISKARNA DOLENC
v Trstu
mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. več.
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41 —104
Piunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. 3,300.000- —
Reaervni fond 00 dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje	150.000'—
Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500'— Precnijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780'a6 Reserva za škode	• 267.601 —
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . • 16,954.118 57 Skupni znesek v:, h Škod plačanih od 1. Ib38 do 1883 gld. 114,949,847 05
Urad ravnateljstva. 35—2 Via Valdirivo, fit. 2 (v lastnej hiši.
B»
^IJ	Podpisani javlja s tem uljudno p. n. tržaškemu občinstvu, da je |jb
odprl v mestu	uk
podružnico ali filijalko	p
I I. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani. |
Prodajalo se bode vsak dan
4: sveže, neposneto mleko, fino surovo maslo in namizni sir ||
ter jamči za izvrstno, jako ceno in pošteno postrežbo.
Naročbe na dom sprejema podružnica sama na trgu delle Legna j* Št. 10, gospod Fran Srebotnjak v ulici Fontanone št. 18 in „Latteria Svizzera" na Acquedottu.
^	V Trstu, junija meseca 1888.	£
<$	A. Lavrenčič,	8 5 p
<9
podružnica I. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani.	jf
<d	Piazzn (lelle Legnn M. IO.

tJA
Pozor, Tržačani!
Posebni vlak v Sežano počne voziti
v dan sv. Petra in Pavla 29. t. m.
in potem
vsako nedeljo in vsak praznik.
Odhod iz Trsta ob 2Va popolndite in pride v Sežano ol> 4.,
t. j. o najugodnejšej uri in iz Sežane v Trst se vrne ob 10. uri.
1UT Vožnja tja in nazaj samo 80 nvč.
Fijakarji so ustanovili tarifo s kolodvora v vas 20 I1VČ. Gostilničarji bodo imeli jedilno liste po najnižjej ceni ; a letošnji
t © r a n,
kakeršnega nismo imeli uže davno, bode zadovoljil tudi strogo poznavalce. Točil se bode najbolji teran po 48—52 nvč. Nadejamo se, da pride mnogo občinstva v našo lepo Sežano, ki nudi ves komfort, in cene živeža so vrlo povoljne !
-----■---■	v
m
m
m
in TOJ
Rajžev škrob (štirka)
(z
tovarne na Reki
b o 1 e t o i n brez ujo)
PL,
L^j zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi toga se lehku npotreblja brez fiU pL) strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, no boji so |iffi m nobene konkurenco, o čemor se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove Pt1'
mj m
ixn m

malo škatljico. *	ILDT
*	lili
Dob iva se v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti
kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jestvin.	UŠf
Jaz, Ana ciag
sfc svojimi 185 ctm. dolgimi orjaškimi Lorelev-vlusi, katero sem dobila Jio 14 mesečne j uporabi svojega namoiznajdenega mazila, je ' edino sredstvo proti izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, 7,a ojačenje kože, p o s po S u j e pri možklh polno, jako bra« dorast in uže 'po krat. kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter jo obvaruje pred zgodnjim osivenjem do najvišjo .starosti. Cena lonček u I gld. do 2 gold.
Pošilja se vsak dan za ffotov denar ali s poštnim povzetjem po vsem svetu. 20—1
Csillag & Comp.
Budapcst, — Kttnigsgassc Nr. 52.,
kamor so morajo poSiljati vse naročbe.
O
Z
co
« a
a v b
oNa) T3 V
> P.'™ O __ C
"o "Z
Ml is "3
. N £
88 > s
N © S
* o-
55*8
► X g)
as
« 2 b O«
! 8 1.1. I. I I g
i od o ao o ^
^ C K K K C K A
a>	o
I »«3	^
I ^ o	JZ
i o E F rt -M <D
r .J3 e3 ®

F R F	— i) O
> s

^ 3
f * * o
m
fig'
>4) © . JU
t I! t t I: t _ C,
O O O O O O U ' T" 7* 7"""! 1-1 68 « « oo ^J w eo M
1.1 -o
5J o ° w Z hI
t- 2
US «'.-
■Ste C o 3 iS
šMasJ
t CC W 'S g § 5 s
E - d
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avstr.
KREDITN. ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih nt
4-dnevni odkaz 2l/j% 80-dnevni odkaz 2% „ 8- B 2>/t „ 3-mosečni , 2>/t „ 80- »	3 „ ' 0-	„ 2'/, „
Vrednostnim pupirjom, glaaočim na napoloone, kateri se nahajajo v okrogu pripozna so nova obreBtna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PeAto, IJrno, Lvov, lteko, kakor za Zagreb, Arad, Gradec, Hormanstadt, Inomost, Colovec, Ljubljano in Solnograd — brez troškov.
Kupnja in prodaja
vrednoBtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku 1°/00 provizijo.
Predujmi.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem krodita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5l/t°/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vokše svoto po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo ko v pohrano vrodnostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Tr»t, 9. maroija 18R8.	48—IG
Najboljši
papir z,a eig-areie
13-iJ6	j« pristni
LE H0U3L0N
Ihuoozki fabrikat Cawleyev in flfcnrje? v Parizu.
Svari so pred ponarejenjem.
Ta papir gorko priporočajo gospodje uri. J. J. Pobi, E. L.uciwig, E. Lipmttnu, profesori kouiije na duiiajskujn vseučilišču, radi njegovu naj boljše kukovo-ti. radi njegovo čisiotj iti žuto, ker v njem ni nikuae druge
zdravju Škodljive tvorme. Pozor: Vsak naj paai na naslednji podpis :
irr-:
rniLLES
sLi
»AC-HIM1I.I im I.'K l IVlfKI I K
imw talin 17. rn« BrnQ|tr, t PiUI
Lastnik pol. družtvo ,,Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.