S'


PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
' c /	>■-	x _> ,	.' •	'	••	- -
primorski
M	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 139 (13.077)
Trst, petek, 1. julija 1988
Spolni odnosi med mladoletniki niso kaznivo dejanje
Poslanska zbornica izboljšala čl. 3 zakona o spolnem nasilju
Danes razprava o spolnem nasilju v družinskem krogu Nasilje prekršek zoper moralo ali zoper osebo?
DUŠAN KALC
RIM — Senat je včeraj izbojeval pomembno zmago na fronti civilnih pravic. Bistveno je izboljšal in popravil norme proti spolnemu nasilju. Razprava o zakonskem osnutku, za odobritev katerega se že dobrih deset let bori žensko gibanje, skupaj z naprednimi silami italijanske družbe, se sicer še ni končala. Dokončno se bodo senatorji izrekli danes z zaključnim glasovanjem, vendar je bil med včerajšnjo sejo storjen odločilen korak, ko je bila premeščena ena od najhujših ovir - vprašanje spolnosti in nasilja med in nad mladoletniki.
Včerajšnja razprava v senatni skupščini je odražala vse dileme in različna gledanja, ki so o problemih spolnosti in nasilja prihajala stalno na dan v vsej dosedanji razpravi. Krščanska demokracija je namreč odločno in brezkompromisno vztrajala pri tem, da je treba smatrati spolnost med mlajšimi od 14. leta za kaznivo dejanje. V obrambo svoje teze je napovedala in vodila oster boj ter zahtevala o tem vprašanju tajno glasovanje. Že sama zahteva o tajnem glasovanju je v kričečem nasprotju z njenimi vse bolj vsiljivimi zahtevami o ukinitvi tajnega glasovanja, kar je med včerajšnjo razpravo marsikdo (vključno s socialističnim poročevalcem zakonskega osnutka Gasolijem) poudaril.
Skrajno omejevalna interpretacija KD, ki se ji je pridružila samo PSDI, je bila včeraj dvakrat poražena. Levica in laične sile, ki se jim je pridružila tudi demokristjanska senatorka Maria Fida Moro (hčerka Alda Mora) kot podpisnica osnutka, so zavrnile (seveda s tajnim glasovanjem in s pičlo razliko glasov) demokristjanske zahteve ter odobrile kompromisni posredovalni člen, ki so ga predlagali republikanci. Člen določa, da spolni
stiki med mlajšimi od 14. leta niso kaznivi. Prav tako niso kaznivi spolni odnosi med mladoletniki, če je med njimi razlika v starosti tri leta.. Skratka ni kazniv odnos med dvanajstletnico in petnajstletnikom ali med trinajstletnico in šestnajstletnikom.
Bitka popravkov se bo nadaljevala in zaključila danes. Veliko nesoglasje med levičarskimi in laičnimi silami na eni in katoliškimi na drugi strani vlada tudi glede vprašanja spolnosti med zakonci. Medtem ko je KD neizprosna v zahtevi, da se sodno postopa proti spolnemu nasilju v družini samo na podlagi prijave prizadetega zakonca, vztrajajo komunisti pri tem, da je treba postopati tudi v primeru, ko nasilno dejanje prijavi neka tretja oseba.
Kakršenkoli bo dokončni zakon proti spolnemu nasilju, ni dvomov, da bo vnesel globoke spremembe ne samo pravosodnega, temveč predvsem kulturnega značaja v italijansko družbeno tkivo, ki je imelo in še vedno ima zelo dvoumen odnos do problemov spolnosti in spolnega nasilja. Najvidnejši in najpomembnejši aspekt nove zakonske ureditve na tem področju je predvsem drugačno gledanje na pojav posilstva, ki ne bo pred sodišči več tolmačeno kot prekršek proti javni morali kot dose-daj, temveč prekršek proti osebi. Osnovno vodilo novih zakonskih norm je skratka zaščita ženske in otroka ter sploh vseh ogroženih pred spolnim nasiljem, ki se v današnji družbi širi z neverjetnim ritmom, kar potrjujejo podatki, da je bilo leta 1984 988 kazenskih postopkov zaradi posilstva; že naslednje leto so jih našteli 1.026; leta 1986 je število narastlo na 1.149; v lanskem letu pa je bilo na sodiščih kar 1.405 prijav zaradi posilstva in 1.053 zaradi nasilne pohotnosti. Ena od novosti novega zakona je tudi ta, da ne bo več razlikovanj med tema dvema kaznivima dejanjema. Okrog teh vsebinskih premikov pa v senatu ni bilo bistvenih nesoglasij.
Ker je posvetil štiri nove tradicionalistične škofe
Razkol v rimski Cerkvi Papež izobčil Lefebvra
Tradicionalistični francoski škof Lefebvre med včerajšnjim posvečenjem štirih novih škofov.	(Telefoto AP)
Stipe Šuvar (Hrvatska) novi predsednik CK Zveze komunistov Jugoslavije
Centralni komite ZKJ zelo kritično razpravljal o položaju v Jugoslaviji
BEOGRAD — Če bi bila kritika in samokritika glavno orožje za premagovanje nakopičenih gospodarskih in političnih težav, potem bi Jugoslovani kmalu splavali iz njih. Toliko kritičnih tonov, kot jih je velo na sredini seji CK ZKJ, še ni bilo slišati na srečanju tako visokega politič-nega vodstva. Vendar pa s težavami le ne bo šlo tako lahko, je bilo razbrati tudi iz razprav, saj sta praksa in načrt delovanja vodstva ZKJ preveč kabmetska in neživljenjska.
Tega pa ne ugotavlja le partijsko članstvo ampak tudi njihovi najvišji predstavniki. Josip Vrhovec; »ZK bi moralo skrbeti, če nekaj tisoč (stavkajočih) delavcev Zmaja pred centralnim
hn™em vpije: LoPovi' lopovi.« Preostalih do-onn 20 milijonov Jugoslovanov - nepartijcev ne zaupa v vodilno vlogo ZK oziroma, da bi jih ta sna lahko popeljala iz težav. Brez zaupanja enih V	Pa ne bo napredka.«
Očitno misli tako tudi Franc Šetinc, ki je čla-116 ii seznaPil s pismom, ki ga je pred kratkim P0.s predsedniku jugoslovanskih komunistov z zeljo, da spremenijo vsebino in način dela v predsedstvu. »Utrujen sem, ne zato, ker sem veli-o delal, marveč zaradi našega neučinkovitega sla. Zavzemam se za večje zaupanje in upoštevanje mnenja drugih, da se pogovarjamo argumentirano in ne z gesli. Naša glavna slabost je
vztrajanje pri forumskem delu, v hiperprodukciji sej in sporočil. Morda sem politik starega kova in je moj čas minil,« je dejal Šetinc in ponudil odstop, ki pa ga predsedstvo CK ZKJ ni sprejelo.
Podobno se z metodami dela partijskega vodstva ne strinja Radovan Radonjič, ki trdi, da nosi velik del odgovornosti za tak položaj CK, njegovo predsedstvo in drugi partijski organi. Radonjič je poudaril, da je zdaj osebni zgled več vreden kot kdajkoli, zato je ponudil ostavko na članstvo v CK (o kateri pa še niso odločali). »Ne umikam se zato, da bi zapustil prizorišče boja, ampak mislim, da sem sokriv za neuresničevanje dogovorjenega, obenem pa želim dati prostor mladim, ki bi mogli in znali več ter bolje delati.«
Zlasti nekateri člani CK pa so poudarili, da je v tem trenutku tako za družbo kot ZK najpomembnejše doseganje uglednih gospodarskih rezultatov, za katere so se komunisti na kongresu, nedavni konferenci in takorekoč vsakodnevno (govorniško) opredelili. Opozarjali so tudi, da je skrajni čas, da se partija neha vmešavati v stvari, za katere ni pristojna in zato je bil eden od sklepov, da ZK nikakor ne bo prevzemala obveznosti samoupravnih (parlamenta) in državnih organov (ZIS).
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vložili obtožnico zoper Borštnerja Janšo in Tasiča
LJUBLJANA — Po preiskavi je vojaški tožilec pri poveljstvu ljubljanskega armadnega območja vložil obtožnico pred vojaškim sodiščem v Ljubljani proti za-stavniku Ivanu Borštnerju zaradi kaznivega dejanja posredovanja vojaških skrivnosti iz člena 224 odstavka 2 kazenskega zakona SFRJ; novinarju Davidu Tasiču in publicistu Janezu Janši zaradi kaznivega dejanja posredovanja vojaških skrivnosti po členu 224 odstavka 1 kazenskega zakona SFRJ.
Vsem trem so tudi podaljšali pripor do zaključka glavne obravnave. Na osnovi dokazov, ki so jih zbrali med preiskavo, je vojaški tožilec na osnovi člena 160 odstavka 6 zakona o kazenskem postopku obtožil tudi Francija Zavrla, odgovornega urednika Mladine, zaradi istega kaznivega dejanja, je poudarjeno v sporočilu za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sindikat novinarjev parafiral osnutek nove delovne pogodbe
MM Sindikat novinarjev Fč m združenje založnikov FIEG sta v raj sprejela osnutek dogovora o ni delovni pogodbi novinarjev. V rc vajsetih dni se bodo novinarji izre 0 'rsmdku na referendumu in š' nato bodo pogodbo podpisali, če bo zanjo izrekla večina novinarjev.
Končal se je torej večmesečni 1 med novinarji in založniki, ki je ter ar 17 dni stavke. Osnutek sporazu je seveda kompromis med zahteva novinarjev in ponudbami založnik Kot tak ne more zadovoljiti vseh i v! naj e v. Gmotne izboljšave so neke °i Y^.e. Ustih, ki so jih ponuj založniki, a precej nižje od novin skih zahtev. Nič čudnega torej, da novinarska skupina iz Fiesol negat no ocenila osnutek sporazuma, pri
vsem glede normativnih zahtev. Osnutek je namreč precej nejasen tako glede sinergij (elektronskega pretakanja člankov med raznimi časopisi iste založniške hiše) kot tudi glede novih tehnologij. FNSI je včeraj poudarjal, da je osnutek vse, kar so lahko iztržili od založnikov. Nedvomno je to tudi res, vseeno pa se bo marsikatera redakcija spraševala, ali je bilo treba stavkati kar 17 dni za tak izkupiček, ki bi ga lahko dosegli z manjšim sindikalnim naporom, ne da bi prizadeli bralce in novinarske plače.
Založniki poudarjajo, da bo nova delovna pogodba precej bremenila proračune, a so prepričani, da bo to pozitivno vplivalo na rast informacije. Osnutek so trenutno pozitivno ocenili le socialisti in socialdemokrati.
Jelcin na kongresu KPSZ
Kongresa KPSZ se je udeležil tudi Boris Jelcin, odstavljeni sekretar moskovskega komiteja KPSZ (na sliki desno). O kongresu KPSZ poročamo na 2. strani	(AP)
VATIKAN, ECONE — Rimska katoliška Cerkev je sredi največjega viharja. Včeraj je namreč nostalgični 83-let-ni francoski škof Marcel Lefebvre posvetil v švicarskem Econu še štiri nove škofe. Papež Janez Pavel JI. ga je zato izobčil, ista usoda je doletela tudi četverico novih škofov.
Prišlo je torej do pravega razkola znotraj rimske katoliške Cerkve. Pred dobrim stoletjem je sicer že prišlo do podobnega zapleta. Leta 1873 je namreč Vatikan izobčil avstrijskega teologa Dollingena, ker je nasprotoval leta 1870 sjrrejeti dogmi o papeški nezmotljivosti.
Po 105 letih je tradicionalistični francoski škof Lefebvre, ki se že 12 let bori proti rimskemu cerkvenemu vodstvu — leta 1976 ga je namreč papež Pavel VI. odpustil a divinis, zato ker je posvetil nekatere nove duhovnike brez papeževega dovoljenja —, ponovno pokazal zobe papežu in rimski kuriji. Včerajšnjemu slovesnemu posvečenju je sledilo več kot 7 tisoč vernikov, med temi je bilo tudi večje število Italijanov, prisotni pa so bili tudi predstavniki vseh evropskih držav, Amerike in Afrike.
Obred se je pričel ob 9.30, ko je prišla k oltarju, ki so ga namestili pod velikim šotorom, dolga procesija duhovnikov in seminaristov. Verski sprevod sta zaključila škof Lefebvre in njegov najbližnji sodelavec, 84-letni brazilski škof De Castro Mayer. Najprej je nemški duhovnik Schmidber-ger prebral pismo v latinščini, ki je obrazložilo včerajšnjo Lefebvrovo posvečenje. Med drugim je bilo napisano, da je bilo posvečenje novih škofov nujno potrebno, češ da je rimska katoliška Cerkev v rokah modernistov, ki ne želijo ohraniti prave katoliške veroizpovedi.
Pred slovesnim posvečenjem je spregovoril še Lefebvre, ki je še enkrat poudaril, da je posvečenje novih škofov bila prava nuja. Samo na ta način, je dejal francoski škof, bo tradicionalistična katoliška vera nemoteno živela in se širila. Izobčeni škof je številnim prisotnim vernikom zafrkljivo omenil zadnji poizkus papeža Janeza Pavla II., ki mu je včeraj dal na razpolago avtomobil, da bi se lahko nemudoma odpeljal proti Vatikanu. To ponudbo je nostalgični škof seveda odklonil. Lefebvre je med drugim omenil tri zgodovinske dogodke, ko se je Marija prikazala vernikom. Najznačilnejše je morda prikaz iz leta 1600, ko se je Marija prikazala v ekvadorskih Andih in med drugim dejala, da se bo v 20. stoletju neki prelat postavil po robu propadu katoliške Cerkve. Francoski škof je sicer dodal, da to ni on, sicer pa naj kar sami verniki presodijo o tem. Slavnostni govor je zaključil,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Razkol v rimski Cerkvi
Ameriška letala čez 3 leta iz Španije v Kalabrijo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
češ da njegova Cerkev noče biti vzporedna rimski Cerkvi. Tudi sam se noče proglasiti za protipapeža, toda je njegova dolžnost ohraniti pravo vero.
Sledilo je posvečenje novih štirih škofov, in sicer 48-letnega angleškega duhovnika Richarda Williamsona, 43-letnega francoskega duhovnika Bernarda Tissiera de Malleraisa, 31-letne-ga španskega duhovnika Alfonsa De La Gallareta in 30-letnega švicarskega duhovnika Bernarda Fellaya.
Dve uri kasneje je vatikanski predstavnik Joacguin Navarro uradno prebral med tisovno konferenco, da je papež izobčil francoskega tradicionalističnega škofa Lefebvra in vse štiri nove škofe. Ti so namreč kršili člena 751 in 1013 cerkvenega prava, ki prepovedujeta vsako posvečenje brez predhodnega papeževega pooblastila ter določata kot posledico avtomatično izobčenje. To izobčenje pa lahko prekliče le papež.
Nepričakovani razkol znotraj rimske katoliške Cerkve je močno obsodilo italijansko episkopalno združenje, ki je primerjalo včerajšnji dan z dnevom žalovanja za celotno katoliško Cerkev. Obžalovanju se je pridružilo tudi francosko episkopalno združenje, ki med drugim upa, da se bo vsa zadeva kljub včerajšnji nezgodi ugodno zaključila.
Nekateri vatikanski predstavniki pa niso povsem prepričani o veljavnosti včerajšnjih posvečenj. Ugledni kanonik monsignor Fagiolo je namreč dejal, da bi lahko včerajšnje posvečenje ne pomenilo pravega razkola znotraj katoliške cerkve, saj se struja škofa Lefebvra ne bi mogla razdvojiti.
• CK ZKJ kritično
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Že v tem delu pa ni šlo brez "slovenskega vprašanja". Tomislav Radovič je menil, da je zelo čuden odnos slovenskega vodstva, ki ne reagira na napade na armado in tako ni sankcij za pobudnike.
»Dovolili smo, da nam "pobalini in novinarčki" ščitijo narod, zagovarjajo demokracijo, v bistvu pa vse to vodi k razpadu Jugoslavije.« Milo Djukano-vič pa ugotavlja, da so nekateri procesi v Sloveniji pobegnili nadzoru. »To, kar se dogaja v Sloveniji, ni odraz splošnega razpoloženja, vendar pa ni le delo posameznih pobalinov.«
Aktualni dogodki v Sloveniji so bili tudi zadnja točka - pod tekoča vprašanja (Dušan Dragosavac je pred tem menil, da je taka uvrstitev te teme podcenjujoča) - o čemer sta informirala Boško Krunič in Milan Kučan. Predsednik jugoslovanskih komunistov, ki je spomnil, da napadi na JLA v Sloveniji niso od včeraj (navedel je kronologijo: zahteva za civilno služenje, Nova revija, Katedra, Mladina, napadi na admirala Mamulo, primer Janša), je povedal, da je predsedstvo CK ZKJ na torkovi seji pozitivno ocenilo zadnjo sejo CK ZK Slovenije. Obenem pa so izrazili upanje, da bo slovenski CK aktivno urejal stvari in bo za to nosil odgovornost.
O seji slovenskega partijskega vodstva je govoril tudi Milan Kučan, ki je menil, da so veliko govorili o napadih na JLA, vendar pa je bilo osnovno vprašanje sej, ali je možen izhod iz krize po demokratski poti. Odgovor je odločno pritrdilen. »Na seji smo bili zaskrbljeni, ker se stanje ne izboljšuje, ljudje, zlasti mladi pa se boje zastoja v gospodarstvu in razvoju.«
»O armadi smo govorili s pozitivnim predznakom, zavrnjene so bile vse teze o možnosti vojaškega udara in o pripravljanju seznamov ljudi, ki niso po "armadnem okusu". Obsojeni so bili tudi napadi na JLA. Vendar pa moram poudariti, da napadi na vojaške osebe niso dobili takšnih razmer, kakršnih naj bi bilo po pisanju večjega dela tiska. Zavrnili smo teze o kontrarevoluciji, Maspoku in o rasnem separatizmu v Sloveniji, pač iz enostavnega razloga, ker niso ustrezale resnici in niso imele nobene zveze z zdravim razumom. Takšna interpretacija dogodkov v Sloveniji je v veliki meri ustvarila protislovensko razpoloženje v jugoslovanski javnosti, zato smo na seji CK poudarili, da je to razpoloženje nujno treba umiriti s skupnimi močmi.«
Za vse, kar se dogaja v Sloveniji, je veliko nerazumevanja, veliko tega je bilo tudi na tokratni seji CK ZKJ, zlasti v razpravah Djukanoviča in Radoviča, je dejal Kučan in oba povabil, naj prideta v Slovenijo, kjer se bosta pogovarjala z ljudmi. »Če bosta prišla v Slovenijo in se iz nje vrnila z istim mnenjem o Slovencih, bo to dober povod za argumentirano polemiko.«
Po končani seji CK ZKJ je predsedstvo izvolilo za predsednika predsedstva CK ZKJ z enoletnim mandatom Stipeta Šuvarja (Hrvaška) ter Štefana Korošca (Slovenija) z dveletnim mandatom za sekretarja predsedstva.
(B. L.)
• Vložili obtožnico
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Sredi januarja letos je Ivan Borštner nepooblaščeno fotokopiral vojaški dokument strogo zaupnega značaja, ki mu je bil dostopen v službi in ki se nanaša na organizacijo, naloge in vojaško pripravljenost nekaterih enot JLA, in ga predal Davidu Tasiču. Potem ko je tudi sam prebral ta dokument, ga je Tasič posredoval Franciju Zavrlu. Potem ko so dokument razmnožili, je Franci Zavrl en primerek izročil Janezu Janši, ki bi ga lahko kot dober poznavalec vojaške problematike uporabil pri pisanju članka, kot je to storil tudi z nekaterimi drugimi dokumenti.
Janez Janša je dokument proučil in ga shranil v nezaklenjeni predal mize v svoji delovni organizaciji vse dotlej, dokler ga organi za notranje zadeve med preiskavo niso našli.
Kot je za'pisano v obtožnici, so vsi obtoženi vedeli, da podatki v dokumentu predstavljajo vojaško skrivnost, neglede na to, da je obtoženi Borštner pri posredovanju dokumenta Tasiču odtrgal del prvega lista, na katerem sta bila pečat poveljstva in oznaka stopnje zaupnosti. Kot je še rečeno v sporočilu, so glede na značaj podatkov, ki jih omenjeni dokument vsebuje in ki bo predmet glavnega proučevanja na sojenju, predlagali, da bo na sojenju javnost izključena, (dd)
Poslanska zbornica sprejela resolucijo o bombnikih F-16
RIM — Z 298 glasovi za, 196 proti in 24 vzdržanimi je poslanska zbornica včeraj sprejela resolucijo, ki so jo podpisali voditelji parlamentarnih skupin petih strank večine, in s katero je vlada pristala na to, da namestijo na italijanskem ozemlju letala F-16 401. ameriške eskadre iz Torrejo-na v Španiji. Za so glasovali poslanci večine (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI) proti leva opozicija (KPI, PD, PR in zeleni), vzdržali pa so se misovci. Medtem ko je v dvorani potekalo glasovanje, je skupina pripadnikov PD in mirovnih gibanj priredila sit-in pred Palačo Montecitorio.
V poslanski zbornici so glasovali tudi resolucije, ki so jih predstavile opozicijske skupine, a so jih vse zavrnili. Pred glasovanjem sta zunanji minister Andreotti in obrambni minister Zanone obrazložila razloge, zaradi katerih se je vlada odločila, da sprejme v Italijo - v kraj Isola di Capo Rizzuto pri Crotoneju - ameriške lovske bombnike, in sta tako zavrnila kritike in ugovore levice. Po mnenju ministra Andreottija bi se brez bombnikov F-16 na italijanskem ozemlju še povečalo neravnovesje med Vzhodom in Zahodom. Zanone je izjavil, da ni v vladni odločitvi nikakršnega protislovja in je temu dodal, da bodo gradbena dela
v novi bazi pričeli takoj po »današnjem glasovanju«. Iz povsem drugačnega zornega kota pa gledajo na italijansko lokacijo lovskih bombnikov F-16 opozicije, ki trdijo, da je to doprinos k ponovnemu oboroževanju.
Po končanem boju za F-16 so se večina in opozicije pričele ponovno pričkati glede De Mitovega pisma. KPI je posredovala uradno sporočilo tajništva, v katerem zavrača obtožbe ministrskega predsednika. Ni KPI, pač pa »KD in njen ministrski predsednik tisti, ki skuša postaviti zadevo na glavo,« piše v sporočilu partije. Po mnenju KPI ni mogoče »razpravljati o reformah izključno v luči peščice sprememb parlamentarnih pravil«, kar bi med drugim tudi sprevrglo cilje, ki so si jih zastavili: reforma poslanske zbornice in senata, krajevnih avtonomij in pravilnikov ter dejstvo, da morajo o reformi odločati vse stranke, ne le večinske. Vsebino De Mitovega pisma pa je v celoti podprl Clau-dio Martelli, ki je pripričan, da to ni bilo vmešavanje v parlamentarne zadeve. Komunistom pa je Martelli očital, da so po nepotrebnem dvignili veliko polemičnega prahu.
G. R.
V razpravi na konferenci KPSZ v ospredju konkretni problemi
V Jugoslaviji inflacija
skokovito narašča
Polemika v tisku zaradi Karabaha
MOSKVA - O problemu Gorskega Karabaha poteka v Moskvi živahna razprava. Medtem ko so vodilni predstavniki armenske in azerbajdžanske partije na vsepar-tijskem kojigresu pokazali konkretno pripravljenost, da' se problem reši v obojestransko zadovoljstvo, pa se v tisku obeh republik pojavljajo hude medsebojne obtožbe.
Tako je v intervjuju za neki azerbajdžanski dnevnik predsednik azerbajdžanskega vrhovnega sovjeta Sulimen Tatlijev obtožil armenski parlament, da se v zvezi z Gorskim Karabahom ukvarja s problemi, ki niso v njegovi pristojnosti in so v nasprotju z ustavo Sovjetske zveze.
MOSKVA — Tretji dan razprave na vsezvezni partijski konferenci KPSZ je minil v znamenju živahne razprave. Delegati so opozorili na konkretne probleme in odprli marsikatero temo, ki je bila še do pred kratkim prepovedana. V razpravo je doslej poseglo čez 30 delegatov, svoj poseg pa je doslej najavilo 206 delegatov od 4.991, ki predstavljajo približno 19 milijonov sovjetskih komunistov.
Kratek poseg je imel tudi partijski voditelj Gorbačov, ki je odgovoril nekaterim delegatom, ki so opozarjali na pretirano vlogo birokracije, ki grozi, da bo zadušila perestrojko. Gorbačov se je s temi posegi strinjal, opozoril pa je delegate, da se izjasnijo glede politične reforme in govorijo predvsem o problemih, ki sovjetsko partijo in družbo še čakajo, ob strani pa naj raje pustijo probleme iz preteklosti.
Mihail Gorbačov pa je kongresu tudi predlagal, da se prvi sekretarji sovjetov izvolijo na volitvah, da bi tako videli, komu člani zaupajo in komu ne. Po mnenju sovjetskega partijskega voditelja pa bi se bilo treba
tistim partijskim voditeljem, ki ne bi "izdelali" na tem volilnem izpitu, "zahvaliti" za opravljeno delo in namesto njih najti druge, ki bi imeli potrebno zaupanje ljudstva.
Odprtost v posegu Mihaila Gorbačova je najbrž prispevala tudi k večjemu pogumu drugih razpravljalcev. Tako je neki delegat povsem glasno zahteval odstop Andreja Gromika in drugih odgovornih za obdobje stagnacije, ki je bilo še posebej močno za časa Brežnjeva. Drugi so zahtevali odločne ukrepe proti birokratom, ki si še vedno lastijo preveč oblasti in ovirajo politično in gospodarsko reformo. Kot rdeča nit se je v teh posegih vlekla zahteva, da se. celotna družba upre tem birokratskim posegom in tako prispeva svoj delež k naporom večjega dela sovjetske družbe, da z novim vetrom, ki zadnja leta veje po kremeljskih hodnikih, končno pride do tistih sprememb, ki bi pometle s pretirano togostjo in zaprtostjo Sovjetske zveze, ki naj bi z večjo politično demokracijo dosegla tudi večji in hitrejši gospodarski razvoj.
BEOGRAD — »Če bo inflacija besnela tudi v prihodnjih enajstih mesecih tako kot v juniju, ko je bila uradno 21,1-odstotna, bi lahko pristala na koncu leta pri 895 odstotkih. Ta grozljivi podatek je podal delegatom odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za kreditno-denarni sistem zvezni sekretar za finance Svetozar Rika-novič, ki je dodal, da je vse to posledica prave eksplozije cen po njihovi odmrznitvi.
Rikanovič je povedal, da je bila v mesecu maju razmeroma nizka inflacija - 3,8-odstotna. Junijski skok cen pa bo očitno povzročil tudi vrtoglavo naraščanje obresti. Z manjšimi spremembami načina njihovega izračunavanja (upoštevanje trimesečne rasti cen) bi junijski udarec ublažili, bistveno pa problema s tem ne bi rešili. Z visoko inflacijo pač ni dovolj dobrih rešitev za izračunavanje obresti, še zlasti realnih, je poudaril Rikanovič.
Nekatere delegate v odboru je motilo, ker ZIS podaja dileme namesto rešitev, (dd)
1. JULIJ 88
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nove obveznice so dveletne in štiriletne in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini; dveletne obveznice dajejo letno bruto obresti 11% in štiriletne obveznice pa 11,50% in se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Obveznice BTP, ki zapadejo 1. 7. 1988
se lahko obnovijo do 8. julija t. 1. Prinesite-Iju se nudijo za vsakih 100 lir nominalne vrednosti kapitala 0,85 lir za obnovo dveletnih obveznic in 1,65 lir za obnovo štiriletnih obveznic.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 5. julija
Emisijska cena
99,15%
98,35%
Rok
2 leti 4 leta
Efektivni letni donos bruto	neto
11,82% 10,31% 12,39% 10,81%
javnost, ki ga je podpisal vojaški tožilec, polkovnik Živko Mazič.
Volilni izidi v videmski pokrajini
V Nadiških in Terskih dolinah ima KD absolutno večino glasov
n .ČEDAD -- Ko razbiramo volilne izide v Benečiji in Kari ok«;1 d0hni' n,as vnekateri podatki kar pretresejo, saj nam V deli?!00 Prikaze]° težek socialni položaj beneških vasi. vse^ViT obcinna-,h Gorske skupnosti Nadiških dolin je bilo skupat 7-331 veljavnih glasov. Veliko ljudi ni šlo na yeč k°t te bll° deželno povprečje. V Dreki, kjer so odsofnnJfS0^alliudl za obnovo občinskega sveta, je bila vseh0tr rekordnar saj je šlo na volišča samo 53,9% od seb vPlsanih v volilne sezname.
odsotni? ^anj?^--[evil0 volilnih upravičencev in velika vasi Rri ^ vollsclb sta posledici izseljeništva in umiranja politično	pa lmajo omeniena dejstva tudi svojo
kier žhri-	Pesnicm zmagovalec v vaseh in občinah,
vihkemn r^l0Vonci' Krčanska demokracija, in to kljub skunnnsti	soctalistov. V devetih občinah Gorske
absolutne	(izvzet te Čedad) je KD stranka
vala v nrimoCm3 S 53,8 ^ gtasov. Sicer je nekoliko nazado-imeia <5 i v 2fV1 s Preišnjimi deželnimi volitvami (takrat je mi uolitičn^138^’ naPredovala pa je v primerjavi z lanki-ti so v nHrner volltvami' ko le imela 50,1% glasov. Socialis-svoje a?asove aV1' S PreJsnBml deželnimi volitvami podvojili so pre?elf 2130/aJof° letaJ?.83 lmeli 10'1% glas°v, sedaj pa skih volitev1'preo91 V blstvu s0 Potrdili rezultat z lan-tvu ohranja svofe^ "®sPremenjen je položaj KPI, ki v bis-na prejšnjih i °lllc®'. Letos ie zabeležila 11,4% glasov, litvah na Tl«/ V* veirtvah 12,8% glasov, na lanskih vo-glasov.^eprat s^ ^ mSDI ?staia. ^trta stranka s 4,97% glasov fna^nrpi5r.rK<^C1^^emo^ra^ Zgubili polovico svojih Zgovoren ie Jlh ^ezelnih volitvah so imeli 8,2% glasov), zelo malhnn 15-iP°da,t?k' da sta obe zeleni listi prepričali V občinah^ ll0i y°idcev Nadiških dolin, ne večin e - Terfklb dolin je KD postala stranka absolut-vah je prejela"1^?1«/ /o 1glasov’ Na Prejšnjih deželnih volit-glasov	/o glasov, na lanskih pa "samo" 43,7%
15 5% alflsnv vrst.en ,1? položaj socialistov, ki so prejeli glasov, na lanskih volitvah pa 17,4% glasov. Na prej-
šnjih deželnih volitvah so imeli 11,6% glasov. Precej stabilni so komunisti, ki so letos prejeli 15,5% glasov, lani 16,8% glasov, leta 1983 pa 16,3% glasov. Ostalim strankam ostajajo v bistvu drobtinice in tudi drugače ne more biti, saj ima sama KD dobro polovico glasov.
Povsem drugačen je položaj v Kanalski dolini, kjer so postali socialisti stranka relativne večine s 33% glasov. Njihov napredek je bil izjemen, saj so imeli na prejšnjih deželnih volitvah le 8,2% glasov, na lanskih volitvah pa 17,6% glasov. Prav gotovo so pobrali veliko glasov socialdemokratom, ki so imeli na prejšnjih deželnih volitvah kar 27,9% glasov, sedaj pa imajo le še 13,6% glasov. Ob tem se moramo spomniti, da je prav v Trbižu sedanji socialistični poslanec De Carli sprožil znano afero, ko so nekateri veljaki PSDI prestopili v PSI. Pojav se je potem razstegnil skoraj po vsej deželi. KD ima 30,3% glasov, na prejšnjih deželnih volitvah je imela 32,7% glasov, na lanskih pa 25,9% glasov. V bistvu je KD ponovno pridobila velik del lani izgubljenih glasov. KPI je v Kanalski dolini zelo šibka, saj ima le 7,20% glasov, na prejšnjih deželnih volitvah pa je imela 12% glasov. Bistven padec pa so komunisti zabeležili že na lanskih volitvah, ko so pristali na 7,6% glasov.
Slovenske skupnosti nismo posebej imenovali, ker je v občinah videmske pokrajine, kjer živi večje število Slovencev, komajda prisotna. Skupno je zbrala 60 glasov, na prejšnjih deželnih volitvah pa je imela 151 glasov.
Pisali smo že, da so v Benečiji volilci obnovili občinska sveta v Dreki in Tavorjani. Tu je zmagala KD, občinski napredni listi pa bosta morali ponovno v opozicijo. V Tavorjani se je poleg KD in občinske liste predstavila na volitvah še tretja lista, ki ni prejela veliko glasov, je pa verjetno odigrala svojo vlogo.
Ob zaključku velja zapisati podatek, da v Nadiških dolinah in tokrat skupaj s Čedadom, niso izvolili nobenega deželnega svetovalca.
Novembra v Trstu mladinski orkester Alpe-Jadran
V prvi polovici novembra se bo v Trstu mudil Mladinski orkester Alpe-Jadran. Prišel bo na povabilo deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, in sicer predvsem za to, da bi se pripravil na nastop na slovesni proslavi ob 10-letnici Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki bo 18. novembra v Benetkah (Delovna skupnost je bila prav tu ustanovljena 20. novembra 1978). Med pripravami pa bo tudi nekajkrat nastopil v Trstu in Vidmu. Kot sta povedala deželna odbornika za kulturo Barnaba in za zunanje odnose Rinaldi, tudi takšni koncerti po središčih območja Alpe-Jadran prispevajo k utrjevanju zavesti pri ljudeh, da jih poleg geografskih vežejo tudi številne kulturne vezi.
Mladinski orkester je nastal lansko leto na pobudo Dežele Venelo in je prvič nastopil na začetku maja 1987 v gledališču La Penice v Benetkah ob vrhu predsednikov držav in vlad sedmih naj razvitejših zahodnih držav. Sestavili so ga z izborom najboljših inštrumentalistov iz dežel in republik Alpe-Jadrana. Nalogo, da sestavi orkester, je tudi letos prevzela ustanova Musiča Veneta, ki je že razposlala po konservatorijih in glasbenih šolah razpis natečaja za sprejem v orkester. Natečaja se lahko udeležijo mladi z območja Alpe-Jadran, ki do 30. julija 1988 niso še dopolnili 28. leta starosti.
Ankaranska scena 88
ANKARAN Po promocionalnem »presenečenju« Ankaranske scene na koprskem Titovem trgu - na dan človekovih pravic - ko je v soorganizaci-ji koprske ZKO nastopila danska skupina »Picnic«, se organizatorji selijo v svojo bazo, to je v Študentski tabor Ankaran in pričenjajo s svojim rednim programom.
Najprej se bo v soboto, 2. julija pojavil Lado Jakša in Martin Lumbar s koncertom »modernega jazza, improvizacij, eksperimentalne glasbe in indijske glasbe«. Naslednji dan pa se pričenja serija filmskih projekcij, ki naj bi zapolnjevale nedeljske večere skozi vse poletje. Vikend, ki bo prvemu sledil, 8., 9., 10. julija bo »scena« z Je,ben't, kar pomeni koncert marshal-la Je,ben‘t, El Nina, P. P. Blaža in Otmar P-ja oziroma veliko nadaljevanje imena, dela in misli tradicije Janija Kovačiča. Sledila mu bo gledališka predstava in filmski večer. O naslednji shemi pa za sedaj le toliko, da bo podobna lanskoletni z mladimi in neodvisnimi gledališči, timskimi projekcijami in koncerti jazza, novega rocka in inovativne glasbe, čemur bo dodano obilo zabave. S prvim vikendom v juliju se torej pričenja kulturno-druž-bani program »Ankaranske scene 88«, ki ga je pripravila delovna skupina ŠKUC-Foruma v sodelovanju s študentskim centrom, Univerzitetno konferenco ZSMS, koprsko kulturno skupnostjo in še kom.
ZORKO ŠKVOR
Zakaj se Sozdu Timav Koper nevarno majejo temelji
odtočili, d, bodo izstopili - -
nr\Ttr»\rT"i/-\ t t i j. _ i_i	. .
ZK lahko oceMm^ri	obcinskib izvršnih svetov ter medobčinskega sveta
ZK, lahko ocenimo, da ima sozd vse manj možnosti za izhod iz nastalega položa-
delavcHz^Tiniava Timav 50 Popravili poseben program, ki mu na kratko ie razložil Sko ,n ^° :>mml1maln,a vananta<<. Stanislav Renčelj iz sozda Timav možnost nevezanosti nP^ *kusali ponuditi vsaki od zdajšnjih članic sozda ročiu ki zanima nos-im sestaY}ieno organizacijo, pa čeprav samo na tistem pod-ntemo banr r,oo ^0,ClaniCO- En° na primer zanima samo povezovanje z orgaTzacha na nai9hi	na Področju razvoja in naložb, itd. Vsaka
kaže da še tako lena n	tlSt° p°drocie' kl bl P najbolj ustrezalo. Vse pa
naletijo na vse bol^nlnha	od9ov°rnih iz skupnih služb sozda Timav
mreč iasnn Tn Ji 9 ha USesa' Franko Pečar’ direktor Preskrbe Koper je na-
organizacije (se9žaanJkoPnOVteda-’ Mi bi Se Preskrba razdelila v M delovne koprskeoa3 ohrnJ^? k notranjo trgovino, koprsko Sočo in Kruh), maloprodaja s
“ L“ko "g',°,„dzd,ov“ nilh" ™1' ri"to»S“,!,M SftodtoStT
pri nas je tako^bi delavci SU^adto693 Jtdrana ie b‘ltudi iaseto »Razpoloženje
ssss&sr
ne mnro za/it e jma,VI zda^ pa 50 se razmere spremenile. Nihče nam zaradi tega tev tnrii “ati dvoličnosti. Ce se spremenijo razmere, lahko spremenimo odloči-ornam' ^ ■ Mlsbmr da bi morali biti kritični tako do sozda kot do delovnih y izacij m opravljenega dela najodgovornejših ter oceniti, zakaj v teh letih mo uresničili vsega tistega, kar smo načrtovali. Rezultat pa je zdaj vrsta ukrepov družbenega varstva in splošna stagnacija.«
1 k L-ank° Pabor' sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Koper je go’ ru, kako na vseh sestankih v zadnjem letu samo ugotavljajo stanje: »V resnici pa gre ves čas za postopno umiranje sozda. Bojim se, da je ta program »minimalne variante« samo zato, da še za malo podaljšamo umiranje sozda.« Viktor Trstenjak, acasni organ družbenega varstva v Vinakoper je povedal, da pri njih ne zavračajo možnosti povezanosti v sozd, da pa iščejo tudi nekatere druge možnosti p°vezanosti z Vinakoprom, kjer so se izgube in dolgovi povečali že na milijard dinarjev, bo marsikoga v okviru sozda še močno bolela glava, saj, vse kaže, računi tu nikakor niso čisti.
Edino, kar so se lahko dogovorili na sestanku v Kopru je, da v vseh okoljih se zadnjič proučijo odnos do sozda in konec julija še zadnjič povedo svoje stališče.
ivo-
pa
pet
kot
Pred novo ekološko katastrofo?
Za spremembo - koksarna v buzari
BAKAR — Da so morski datelji (mnogi jih poznajo pod imenom prsta-ci) izreano priljubljena jed mnogih sladokuscev, predvsem tistih, ki se spoznajo na školjke, vemo. Vemo tudi, da bodo datelji ob severnem delu zahodne Istre kmalu izginili, če jih bodo še naprej tako strastno nabirali in prodajali gostiščem, ki hočejo kaj veljati. Da pa so si v tej naši zgodbi datelji zaželeli spremembo in da so se zdaj oni lotili koksarne, tega pa vsi še ne vedo. Zgodbo moramo povedati že zato, ker spominja na tisti neverjeten dogodek, ko je človek ugriznil psa.
Šalo na stran - stvar je resna, gre pa za bakarsko koksarno. Tisto, ki je menda kriva za eno najhujših onesnaženj ob našem Jadranu in tisto, ki je nekdanji jadranski biser - Bakarski zaliv - spremenila v navadno, poceni brušeno stekleno kroglico. Da o Bakarski vodici, ki so jo včasih stiskali iz grozdja tukajšnje žlahtne trte, niti ne govorimo, kajti strupene snovi iz te koksarne so že zdavnaj uničile trte. Trte, nežne in občutljive rastlinice - te že! Toda morje se eni majhni koksarni, pa čeprav ob tako lepem zalivu, gotovo ne bo pustilo kar tako.
V stene betonskega tunela bakar-ske koksarne, ki gre pod morje, so se datelji zazrli resda komaj 5 milimetrov globoko, opazili pa so jih pri rednem jemanju vzorcev betona. Skozi kakih 400 metrov dolg tunel, ki lebdi pod morjem (do globine 11 metrov), lahko v eni uri prepeljejo 2600 ton premoga. Stena tunela je debela 35 centimetrov in po desetih letih ne prepušča niti kaplje morja. Vendar nemški strokovnjaki, ki so ga zasnovali, niso računali, da bi znalo biti morje tako maščevalno in tega tunela niso primerno zaščitili pred rastlinjem in živimi bitji. Ob tunelu se je v tem času nastanilo že pet vrst alg, biologi pa so našli tudi 30 vrst živali. Najbolj nevarni bi lahko bili prav datelji, ki bi prej ali slej lahko zvrtali luknje do rebratega jekla, do katerega
bi na ta način prišla slana voda in ga začela razjedati.
Kako torej zaščititi tunel, so se zdaj začeli spraševati strokovnjaki. Nekateri so menili, da bi bilo najceneje, če bi s klorom uničili živa bitja ob tunelu. Vendar bi na ta način ogrozili življenje tudi zunaj Bakarskega zaliva (zaradi močnih tokov). Druga različica predvideva zaščito sten z ustreznimi premazi, oziroma smolami. Premazati bi morali (če bi šlo res za ves tunel) okoli 4000 kvadratnih metrov površin betona pod vodo, pred tem bi morali tunel natančno ostrgati in peskati. Če bi to morali res narediti na celi dolžini, bi stvar stala vsaj tri milijarde dinarjev. Vendar si v bakarski kosami teh stvari ne ženejo k srcu. Direktor Krešimir Uremovič nam je povedal, da bodo v kratkem šele raziskali (in posneli z video kamero) na kakšni površini se pojavljajo datelji. Morda gre za povsem majhne površine, kar bi pomenilo, da bi zaščita bila precej cenejša. Druga srečna okoliščina je dejstvo, da rastejo datelji izredno počasi in potrebujejo za šest ali osem centimetrov (ko so dobri za v lonec) približno 40 let. V tem času pa bi moral biti tunel že zdavnaj amorti-
ziran in bi ga tako ali tako morali obnoviti.
Datelji niso edini, ki načenjajo ta objekt v Bakarskem zalivu. Nekatere jeklene elemente je načelo morje, korozija pa je prodrla že tri milimetre globoko.
Bakarski primer kaže, da tudi vrhunski svetovni strokovnjaki niso stvari do kraja premislili. Omenjeni tunel naj bi namreč sodil med dosežke vrhunske svetovne tehnologije. Doslej so namreč mislili, da je, beton v morju neuničljiv. Kot vse kaže pa to ni povsem res. Huje bi bilo, če bi ugotovili, da bi bilo to lahko usodno za večje betonske objekte v morju, ki bi morali »živeti« dalj časa, kot sta Titov most na Krk in Paški most, v obeh primerih je morje menda že začelo ogrožati nosilne stebre.
Kaj bodo storili v Bakru, za zdaj še ni jasno. Primer je seveda poučen in bi ga lahko označili za ekološko kon-trakatastrofo. Dejstvo, da so se tej koksarni prvi resno uprli datelji, daje upati, da bi nekdanjo ekološko napako lahko popravili. Zato se osebno pridružujem bakarskim dateljem v njihovem »boju« za »pripravo koksarne na buzaro«.
Boris Šuligoj
Dežela bo podprla tudi obrtniško ustanovo ESA
v seznamu številnih skladov in denarnih podpor, ki jih je Dežela nakazala v preteklih tednih je tudi 2,5 milijarde lir, ki jih bo dobil zavod za razvoj obrtniške dejavnosti ESA. Del te vsote prihaja iz vsedržavnega finančnega proračuna, preostali denar pa neposredno iz deželne blagajne. Ukrep o denarni podpori obrtnikom se namreč deli na tri dele, od katerih se eden nanaša na potrebe teritorija, ki ga je najbolj prizadel potres pred dvanajstimi leti. 490 milijonov iz vsedržavnega finančnega proračuna spada namreč v finančno podporo za popotresno obnovo.
Obrtniška podjetja bodo z dodeljenim denarjem lahko razširila svoje dejavnosti, obnovila laboratorije in delavnice, del denarja pa bo namenjena nakupu zemljišč. Z olajšanimi obrestmi pa bodo obrtniki lahko nakupili stroje in obnovili tehnologijo.
TOTt
COLLEEN
McCULLOUGH
Prevedla Breda Konte
lom
»Si že kdaj lovil ribe, Tim?« ga je vprašala med kosi-
»Oh, ja, zelo rad ribarim,« ji je odgovoril in se lotil svoje tretje vroče hrenovke. »Oče me včasih pelje ribarit kadar ni preveč zaposlen.«
»Kako pogosto pa je zaposlen?«
»No, ja, hodi na konjske dirke, pa na kriket, na nogometne tekme in take stvari. Jaz pa ne grem z njim, ker mi postane med množico slabo. Zaradi hrupa in vseh tistih ljudi me začne boleti glava in čudne občutke imam v želodcu.«
in ostal^6111 ^ f33 m0ram kdai Peljati na ribolov,« je rekla
Sredi popoldneva je končal z delom na zadnjem dvo-la je na uro 11561 VpraŠat' kako ie s trato Pred hišo. Pogleda-
»Danes se ne bova ukvarjala s prednjo trato, Tim. Skoraj je že čas, da se vrneš domov. Kaj, ko bi prišel naslednjo soboto in pokosil travo še spredaj, če ti bo oče dovolil?«
Ves srečen je prikimal. »Prav, Mary.«
»Pojdi v uto po svojo torbo, Tim. Preoblečeš se lahko v moji kopalnici. Tam boš lahko videl, če si se v redu oblekel.«
Notranjost njene hiše, tako čista in stroga, ga je očarala. Bos je hodil po sobi, ki je bila vsa opremljena v sivih tonih. Ko so se mu stopala vgrezala v debelo volneno preprogo, je bil na njegovem obrazu blažen izraz, z roko pa je gladil biserno sivo žametno prevleko na oblazinjenem pohištvu.
»Joj, Mary, tvoja hiša mi je zelo všeč!« se je navduševal. »Vse se zdi tako mehko in nekam hladno!«
»Pridi si pogledat mojo knjižnico,« je rekla, ker si je tako želela, da bi mu pokazala svoje veselje in ponos, da ga je za roko odpeljala tja.
Toda knjižnica ni naredila nanj niti najmanjšega vtisa. V njej je postal preplašen in šlo mu je na jok. »Vse te knjige!« se je stresel in ni hotel ostati v njej niti potem, ko je videl, da jo je njegovo ravnanje razočaralo.
Kar nekaj minut je trajalo, da ga je pripravila do tega, da se je otresel čudnega strahu pred knjižnico. Pozneje je pazila, da ni ponovila napake s tem, da bi mu pokazala kaj intelektualnega.
Ko si je opomogel od prvega navdušenja in prve zmedenosti, je pokazal svojo kritičnost, ko ji je oponesel, zakaj v hiši nima več barv.
»Tako je lepo, Mary, toda vse je iste barve!« je ugovarjal. »Zakaj ni ničesar rdečega? Rdeča barva mi je všeč!«
»Mi lahko poveš, kakšne barve je tole?« ga je vprašala in vzela v roke rdeče kazalo za knjigo.
»Rdeče, seveda,« ji je očitajoče odgovoril.
»Potem bom pa videla, kaj lahko storim,« mu je obljubila.
Dala mu je ovojnico, v kateri je bilo trideset dolarjev, kar je bilo veliko več, kot je lahko zaslužil katerikoli delavec v Sydneyu. »V kuverti je na košček papirja napisan moj naslov in moja telefonska številka,« ga je poučila. »Želim, da to daš očetu, ko prideš domov, da bo vedel, kje stanujem in kako lahko stopi v stik z menoj. Nikar mu ne pozabi dati, ne boš?«
Strmel je vanjo, ves prizadet. »Nikoli ničesar ne pozabim, če mi kdo kaj pravilno naroči,« je rekel.
»Oprosti, Tim, nisem te nameravala prizadeti,« je rekla Mary Mortonova, ki ji dotlej nikoli ni bilo mar, ali je koga prizadelo tisto, kar je rekla. Ne da bi bila njena navada, da prizadene ljudi, toda temu se je izogibala bolj zaradi takta, diplomacije in lepega vedenja, kot pa zaradi tega, da ne bi komu prizadejala bolečine.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Na nedavnih upravnih volitvah
Tudi slovenski volilci oddali veliko preferenc
Letošnja volilna kampanja je bila v vsakem smislu zelo osebna. Ljudje so res najprej glasovali za stranke, v primerjavi s prejšnjimi volitvami pa so v nedeljo in v ponedeljek posvetili veliko pozornost posameznim kandidatom, kot jasno dokazuje veliko število preferenc, ki so jih prejeli nekateri izvoljeni predstavniki, posebno na deželnih in občinskih volitvah. Ta usmeritev je prišla jasno do izraza, seveda v nekoliko manjši meri, tudi na volitvah za obnovitev rajonskih svetov. Nekatere stranke so se že pred časom prilagodile tej usmeritvi ter napele vse sile za uveljavitev tako imenovanih vodilnih kandidatov, ki so v volilni kampanji zasenčili vse ostale na isti listi. Pri tem "psihološkem bombardiranju" javnosti so se dobro izkazali zlasti demokristjani in socialisti. KD je v Furlaniji, a tudi drugod, postavljala v ospredje lik predsednika Dežele Bia-suttija (skoraj 40 tisoč preferenc), na Tržaškem pa so socialisti vso kampanjo osredotočili na Gianfranca Carbo-neja (več kot 9 tisoč preferenc).
Podatki o preferencah, ki smo jih zbrali po nekaterih mestnih in posebno po okoliških voliščih, dokazujejo, da so tudi Slovenci na teh volitvah oddali mnogo več preferenc kot v prejšnjih letih. To velja v prvi vrsti za volilce KPI, v določeni meri pa tudi za volilce SSk in PŠI, kar je tudi po svoje razumljivo. Medtem ko je Slovenska skupnost za potrditev svojega deželnega svetovalca potrebovala prvenstveno glasove, je n. pr. Miloš Budin, seveda poleg glasov, nujno potreboval tudi preference. Sodeč po neuradnih podatkih sta tako Budin kot Brezigar, v razmerju z glasovi KPI in SSk, prejela preferenčne glasove po vsem teritoriju, tako na Krasu kot v mestu. Največje število preferenc (520) je Brezigar dobil v devinsko-nabrežinski občini, kjer jih je komunistični kandidat dobil 380. V zgoniški občini je domači župan prejel 341 osebnih glasov, Brezigar pa 68.
Zelo zanimiv pa je podatek, da je SSk (poleg v Miljah) na Tržaškem napredovala le v devinsko-nabrežinski občini, komunisti pa le v zgoniški. To dokazuje, da so volilci v teh dveh občinskih stvarnostih podprli ne samo deželnega svetovalca, ampak tudi krajevnega župana. KPI ni več prva stranka v devinsko-nabrežinski občini (KD je na deželnih volitvah prejela 23,8 odst, KPI pa 22,4), Budin pa se je vseeno dobro uveljavil. V zgoniški občini pa so komunisti tako rekoč preusmerili negativni trend, ki je prišel do izraza drugod na Tržaškem in v Furlaniji-Julijski krajini. Tudi slovenski socialisti so na deželnih volitvah oddali precej preferenc kandidatu slovenske strankine komisije. Marino Pečenik je na prejšnjih deželnih volitvah prejel
le 198 preferenc, medtem ko jih je sedaj dobil 311. Mnogo manj preferenc kot strankarski somišljenik Dario Jagodic pa je na občinskih volitvah prejel Vojko Kocman. Jagodic je bil leta 1982 izvoljen s 336 preferencami, Kocman, ki kot znano ni bil izvoljen, pa jih je prejel le 117.
Skoraj dvesto preferenc manj je v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami prejel svetovalec SSk Aleš Lokar, ki jih je tokrat dobil 432, pred šestimi leti pa 622. Slovenski nosilec komunistične liste Stojan Spetič je bil leta 1982 izvoljen za občinskega svetovalca s 1.432 preferencami, Anamarija Kalc pa jih je sedaj prejela 1.339. Drugi Slovenec na komunistični listi Ravel Kodrič je tokrat dobil 777 preferenc, skoraj dvesto več kot Sonja Sirk pred šestimi leti. Te primerjave so sicer vse zelo relativne, saj je letos na Tržaškem glasovalo manj ljudi, tako KPI kot SSk pa sta izgubili glasove.
Katastrofa Liste za Trst je zelo razvidna tudi pri preferencah, ki so jih letos prejeli njeni najvidnejši voditelji. Manlio Cecovini je pred šestimi leti zbral skoraj deset tisoč preferenc, sedaj pa jih dobil precej manj kot polovico. Obratno se je obnesel demokristjan Richetti, ki je tokrat prejel zelo visoko število osebnih glasov (skoraj devet tisoč), pred šestimi leti pa jih je zbral le 1.298 in se uvrstil za takratnim nosilcem liste Modianom, ki jih je zbral 3.051.	SANDOR TENCE
Včeraj so se pričeli ustni izpiti za učiteIjiščnike in geometre
Po zahtevni latinski pisni nalogi bodoče učiteljice pred komisijo
Zrelostni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah se bližajo h koncu. Izjema velja le za dijake trgovskega zavoda Žiga Zois, ki bodo stopili pred komisijo 5. julija, zadnji izmed njih pa se bo odkrižal šolskih predmetov šele 14. julija, številni dijaki drugih šol pa so si medtem že privoščili bolj ali manj zasluženi oddih. Kot smo že poročali, so dijaki poklicnega zavoda, klasičnega (izide izpitov smo objavili včeraj) in znanstvenega liceja že prestali poslednjo višješolsko preizkušnjo in marsikdo se že praži na julijskem soncu (če se le prikaže). Za 16 dijakinj učiteljišča in 10 dijakov oddelka za geometre na zavodu Žiga Zois pa so se ustni zrelostni izpiti pričeli včeraj in tudi zanje se je ponovil stari in občečloveški obred trepetanja, živčnega čakanja in »napetega stanja«.
Zlasti na učiteljišču, kamor smo se včeraj podali na obisk, je bilo ozračje izredno napeto in vroče. Kot so povedale dijakinje, je bila druga pisna naloga iz latinščine precej zahtevna, tako da se je — po njihovih ocenah — le malokatera uspešno odrezala pri prevodu Ciceronovega teksta. Izid pisnih nalog se jim je zdel tako slab, da so začele dvomiti, če bodo sploh izdelale. Kolikor nam je bilo dano slišati, pa so se na ustnem delu izpita odrezale precej dobro. Kljub napetosti (neka dijakinja je skoraj padla s stola, ko je presedla k profesorju matematike) je bil razgovor s profesorji namreč precej sproščen in uglajen.
Pogovor je obsegal skoraj vso moderno in sodobno italijansko in slovensko književnost (le pri slovenščini
so med šolskim letom predelali nekoliko bolj skrčen, zato pa natančnejši program, ki je segal do Franceta Bevka). Z ozirom na to, da bodo dijakinje verjetno poučevale, pa sta jih profesorici slovenščine in italijanščine vprašali, katere obravnavane avtorje bi predstavile osnovnošolskim otrokom. Tako je dijakinja odgovorila, da je Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«, ki spada med slovenska klasična mladinska pripovedna dela, prezahteven za osnovnošolske otroke, medtem ko so Bevkove znane povesti, kot so »Luka in njegov škorec«, »Tatič« in »Pestema«, primernejše. Druga je spregovorila o poeziji in omenila tudi nekatere sodobne in nam bližje
pesnike, kot sta Miroslav Košuta in Tone Pavček. O delu z osnovnošolskimi otroki pa je bil govor tudi med izpitom iz filozofije in pedagogike. Po daljšem razgovoru o različicah pragmatizma ter o razliki med znanstvenim socializmom in utopičnim socializmom (kjer je dijakinja omenila pomen, ki sta ga za Owena imeli vzgoja in izobrazba) je stekel pogovor tudi o učnih metodah ter o novih učnih načrtih, ki so jih v osnovni šoli uvedli v preteklem letu.
Nekaj dijakinj je odgovarjalo tudi na vprašanja iz matematike, kjer je bil govor zlasti o prostornini in ploščini poliedrov in preprostejših geometrijskih teles ter o izrekih, ki nam pomagajo pri izračunavanju prostornine, (bg)
Jubilejni koncert ob 10-letnici ustanovitve
Synthesis 4 - harmonikaiji daleč od tradicije
Harmonikarski ansambel Synthesis 4 je imel v sredo zvečer jubilejni koncert ob 10-letnici ustanovitve. Dvorana gledališča "F. Prešeren" v Boljuncu je bila za to priložnost popolnoma zasedena in občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo koncertu, ki je verjetno marsikoga prepričal, da je mogoče na harmoniko zaigrati še kaj drugega kot narodnozabavne viže. Namen pričujočega članka seveda ni, da bi dajal strokovne ocene o koncertu, lahko pa brez zadržkov rečemo, da je bil sredin glasbeni večer res sproščujoč in prijetno svež.
Ansambel Synthesis 4, ki deluje v okviru Glasbene matice, je nastal pred desetimi leti, že od vsega začetka pa ga vodi Claudio Furlan. Danes šteje 23 članov, ki prihajajo tako rekoč z vseh vetrov: iz mesta, s Krasa in z Brega. Poleg harmonik, ena je elektronska, ena pa bas, ima ansambel še tolkala in klaviaturo. V teh desetih le-
Pogovor z mladima Padričarjema ob zaključku proslav 90-letnice PD Slovan
Pohod po padriških poteh je bil tudi priložnost globljega spoznavanja vaške zgodovine in tradicij
S pohodom po padriških stranskih poteh in cestah se je v nedeljo zaključilo v Padričah praznovanje 90-letnice delovanja domačega društva Slovan. Mladi organizatorji so ga imenovali "Road book", ker je bil pohod povezan resda s hojo, a tudi z odgovori na vprašanja glede zgodovine Padrič, pa tudi z drugimi veščinami, ki so jih morali udeleženci na pohodu pokazati.
Organizatorji tega pohoda so bili mladi Padričarji in zato je prav, da jim s tem zapisom dajemo tudi besedo in seveda priznanje za njihovo delo, trud, vztrajnost in prizadevnost.
»Je že res, da smo se mladi zelo potrudili,« sta nam povedala glavna junaka tega padriškega pohoda, ki je dal svoj delež k proslavam tako pomembne obletnice, Mitja Tavčar in Peter Ferluga. »Odziv Padričarjev, kot tudi prebivalcev drugih vasi, pa ni bil tak, kot smo si ga obetali. Pripravili smo kar 42 brošur z vprašanji, skicami o poteh in vsemi drugimi napotki. Računali smo, da se bo pohoda udeležilo vsaj dvajset skupin, ki so lahko štele do šest članov. Prijavilo pa se jih je komaj sedem. Res je, da je bilo teh sedem zelo dobrih, pogumnih in predvsem dobro podkovanih, ki so spoštovale vse naše napotke, dobro odgovarjale in se na sploh dobro odrezale. To nam je bilo tudi v uteho in končno tudi v zadovoljstvo, tako da smo si rekli, da puške zaradi tega ne bomo vrgli v koruzo.«
Kako pa da ste se s svojim "Road bookom" vključili v praznovanje domačega kulturnega društva?
»S starši smo se že nekajkrat udeležili pohodov, oziroma srečanj terenskih vozil na Goriškem. Tako smo si zamislili, da bi nekaj podobnega iz-
vedli v naši vasi, seveda ne z vozili, temveč kar peš. Začela sva proučevati teren, pregledovati ceste in sva končno pripravila sedem kilometrov dolgo progo, ki se je odvijala na terenu Padrič, vse tja do Gropade in nazaj. Predvidela sva, da bodo udeleženci opravili to pot v treh urah. V tem času so morali udeleženci opraviti marsikaj, če so hoteli zmagati, ali priti v finale.«
Brošura, ki sta jo Mitja in Peter pripravila, je bila kar obsežna, saj je imela 12 strani. Na začetku so bila navodila; sledilo je devet strani skic, vprašanj in opozoril, zadnja stran pa je bila točkovalna stran, namenjena organizatorjem, da so lahko s pomočjo kompju-terja obdelali vpisane rezultate.
»Za naše delo so izvedeli člani domačega društva,« sta nam Peter in Mitja še povedala, »in so nas povabili, če bi tudi ta pohod vključili v proslavo 90. obletnice društva. Bili smo zadovoljni in smo se še bolj lotili priprav.«
Skoraj tri mesece sta mlada Padri-čarja pripravljala gradivo, preučevala teren in se pripravljala na pohod.
»Zapišite, da nisva bila sama pri delu. Pomagali so nam še Andraž Mer-molja, pa Jani in Jaš Grgič in še drugi; in še kakih 16 trgovin, barov, gostiln, mehanična delavnica, pa tudi Tržaška kreditna banka, so nam pomagali, da smo krili največje stroške in da smo lahko zmagovalcem darovali pokal ter zlate, srebrne in bronaste kolajne.«
Vpisnina za sodelovanje na pohodu ni bila visoka - 2000 lir za osebo. Pohoda se je udeležilo, kot smo že zapisali, sedem skupin - skupno 29 oseb. 25 je bilo organizatorjev, ki so na
osmih bazah nadzorovali, da se je pohod odvijal v redu. Tri kontrolne žige (izrisala jih je Magda Tavčar) so mladi organizatorji pripravili tako, da ni bilo strahu, da bi si kdo "skrajšal" pohod.
»Na žigih so bili narisani zajček, sova in ježek. Vprašanja, na katera so morali udeleženci odgovarjati, so se nanašala na razne vaške dejavnosti, na stara ledinska imena, letnice o važnejših vaških dogodkih, bila pa so med njimi tudi bolj hudomušna vprašanja. Udeleženci so morali med potjo izdelati tudi leseno piščalko, verižico iz borovih iglic, razne vozle, nabrati razno drevesno listje in opraviti zrcalno zapisovanje.«
Prvo nagrado je zasedla skupina "Vzhodnokraških zaspancev", ki je prejela pokal in zlato medaljo. Na
drugo mesto se je uvrstila skupina "5-1", na tretje pa skupina "TOZD pohodi". Njim so sledile skupine "OO", "Lipov list", "Oxford" in "Grgič", nagradili so še najstarejša in najmlajša udeleženca, predsednik domačega društva Oskar Grgič pa je podaril plaketi našima Petru in Mitji.
Ali ni vredna ta pobuda mladih Padričarjev posnemanja? Ne bi bil tudi to način, da bi se mladi približali društvenim dejavnostim? V upanju, da je to mogoče, smo tudi napisali ta članek z željo, da tudi mi pohvalimo pridne in podjetne mlade Padričarje.
NEVA LUKEŠ
Na sliki: Mitja Tavčar in Peter Ferluga.
tih so harmonikarji veliko nastopali v raznih krajih, deležni pa so bili tudi več priznanj in nagrad. Najbolj so ponosni na priznanje, ki so ga prejeli leta 1983 v Anconi na vsedržavnem harmonikarskem natečaju. Tedaj so namreč edini nabrali najvišje možno število točk - 100, žiriji pa so se predstavili s skladbo Rudolfa VJiirthnerja Variacije, ki jo je za ansambel prepisal Claudio Furlan, za žirijo pa je bržkone predstavljala novost. Za člane Synthesisa pa je ta skladba še danes ena od tistih, ki jo najraje in najbolj doživeto izvajajo, tako je tudi na predsinočnjem koncertu pri občinstvu izzvala dolg aplavz. Poleg Wiirthner-jeve skladbe so harmonikarji zaigrali še Koncertne variacije Jurija Šišako-va, Werziade Fritza Doblerja, Chabri-erjevo Espano. To skladbo so naštudirali že na samem začetku delovanja ansambla. Čeprav glasba ni izvirna, se pravi, da ni bila napisana za harmoniko, je bilo ob njenih zvokih mogoče zaslutiti živo, trdo in hkrati romantično špansko zemljo, temperamentnost njenih ljudi, ognjevitost in nežnost ljubezni. Dalmatinski plesi Adolfa Gotza pa so nas takoj zatem popeljali v svet jugoslovanske folklore, saj vsebuje ta skladba prvine bosanske, makedonske, črnogorske in srbske narodne glasbe. Svojevrstno doživetje pa so vzbudili zvoki ameriškega glasbenika Glenna Millerja. Ob notah Moonlight serenade se je občinstvo malce zasanjano zazibalo, zasanjanost pa je trajala vse do konca spleta Millerjevih hitov. In na koncu še Gotzova Slavonska rapsodija, zadnje delo, ki ga je naštudiral ansambel. Izvajalci so nas s to skladbo dokončno prepričali o tem, da je harmonika inštrument, ki ga vse premalo (oziroma napačno) cenimo in pojmujemo. Iz mehov, ki nam po navadi vsiljujejo valčke in polke, je zadonela mogočna glasba, ki ne more ničesar zavidati tradicionalnim orkestrom. Občinstvo je izvajalce nagradilo z dolgim aplavzom, ki je ansambel in njegovega dirigenta prisilil, da so zaigrali še dodatno točko.
Jubilejni koncert je tako zaključil sezono nastopov harmonikarskega ansambla Synthesis 4, ki odhaja sedaj na zaslužene počitnice. Sredin večer pa je dokazal, da je mogoče harmoniko s primernimi spremembami, ljubeznijo in vztrajnostjo, iz narodne noše »preobleči tudi v frak«, (mi)
Letovanje devinsko nabrežinske občine za starejše občane
Devinsko-nabrežinska občinska uprava bo priredila od 15. do 29. septembra letovanje za starejše občane v znamenitem letoviščarskem kraju Fiuggi v pokrajini Frosinone. Kdor bi se želel prijaviti, se mora obrniti na občinski urad za socialno skrbstvo pri Socialnem centru v Sesljanu-Naselju sv. Mavra 124 (tel. 299145), in sicer najpozneje do 15. julija. Tu bo mogoče dobiti vse potrebne informacije.
Po uspehu na nedeljskih upravnih volitvah
Carbone javno zahteva izredni kongres tržaških socialistov
Politične sile bodo šele prihodnji teden pričele resneje in temeljiteje ocenjevati izide nedavnih upravnih volitev. Komunisti so se prvič sestali sinoči na sedežu strankine federacije, razprava se bo nato nadaljevala po sekcijah, v kratkem pa pričakujejo tudi obisk člana partijskega vsedržavnega vodstva. Tržaški demokristjani bodo volilne rezultate na krajevni ravni ocenili v ponedeljek na skupščini, na kateri bo sodeloval tudi minister za državne udeležbe Fracanzani. V nedeljo pa bo v naši deželi ministrski predsednik De Mita, ki bo osebno čestital predsedniku deželnega odbora Adrianu Biasuttiju za strankin uspeh ter tudi za osebni uspeh, ki ga je predsednik doživel v videmskem volilnem okrožju, kjer je, kot znano, zbral skoraj 40 tisoč preferenc. Biasutti bo sodeloval na deželnem zborovanju KD, ki bo v Vili Manin v Passarianu.
Podpredsednik deželne vlade socialist Gianfranco Carbone je medtem včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem se zahvaljuje volilkam in volil-cem PSI ter istočasno postavlja v ospredje kočljivo vprašanje odnosov med Trstom in ostalim delom dežele. Carbone se očitno nanaša ne samo na splošne upravne odnose med Trstom in Furlanijo, ampak tudi na odnose med tržaško in furlansko komponento v PSI. Deželni tajnik Craxijeve stranke Saro je namreč v nekem intervjuju takoj po volitvah izjavil, da bodo socialisti morda res zahtevali predsedstvo Dežele, če jim bo to uspelo, pa ni ni-
kjer zapisano — je dodal Saro — da bo morebitni socialistični predsednik Dežele nujno Tržačan. Carbone v svojem tiskovnem sporočilu tudi napoveduje, da bo na prihodnji seji strankinega pokrajinskega vodstva formalno predlagal sklicanje izrednega pokrajinskega kongresa PSI. Volilni uspeh nam narekuje nove dolžnosti — pravi Carbone — zato je treba čimprej ustvariti pogoje, da bo socialistična stranka tudi v tržaški stvarnosti res kos novim nalogam.
Zanimivo bo videti, kakšno politično pot bo ubrala Lista za Trst, ali opozicijo ali sodelovanje v upravah. Gam-
bassini je že povedal, da je za LpT edini izhod iz krize opozicija, Cecovi-ni in Staffieri pa sta za sedaj bolj previdna in postavljata v ospredje vprašanje stabilnosti in upravljivost, kar pomeni; da ne izključujeta možnosti zavezništev z demokristjani in s socialisti. Craxijeva stranka se, sodeč po prvih povolilnih izjavah nekaterih tržaških voditeljev, nagiba k sodelovanju z Listo, z namenom, da okrepi svojo pogajalno moč do Krščanske demokracije. Marsikaj pa bo odvisno od poteka političnih pogajanj na deželni ravni, ki se bodo začela prihodnji teden. Novoizvoljeni deželni svet pa se bo prvič sestal v sredo, 20. julija, (st).
Tudi DP je na Zahodnem Krasu izvolila rajonskega svetovalca
Tržaška občinska uprava je včeraj objavila uradne rezultate volitev za obnovitev nekaterih rajonskih svetov in imena novoizvoljenih svetovalcev. V glavnem so potrdili razdelitev sedežev in imena izvoljenih, ki smo jih objavili v naši včerajšnji številki, z izjemo zahodnokraškega rajonskega sveta, kjer je svojega svetovalca izvolil tudi kartel Proletarska demokracija-Gibanje za Trst. Svetovalka DP je bila izvoljena le za peščico glasov, na škodo drugega svetovalca Slovenske skupnosti, ki bo tako v tem krajevnem sosvetu imela samo enega predstavnika, in sicer Marjana Pertota, ki je prejel 14 preferenc več kot mladi Križan Robert Vidoni. Novoizvoljena svetovalka DP je Nada Jenko Simunič, ki ni domačinka, prvi neizvoljeni na tej listi pa je Zdravko Babič, ki prebiva v Križu.
Po uradnih podatkih, ki jih je včeraj dokončno potrdil pristojni sodnik, imajo komunisti v zahodnokraškem rajonskem svetu šest svetovalcev, demokristjani štiri, socialisti dva ter po enega melonarji, SSk, DP in MSI. Na Vzhodnem Krasu pa so komunisti izvolili šest svetovalcev, demokristjani štiri, PSI in SSk dva ter po enega neofašisti, republikanci in Lista za Trst.
V Nabrežini jo je priredil SDZPI
Razstava kamnitih izdelkov zaključila kamnoseški tečaj
V delavnici v Nabrežini, kjer so si dve leti prizadevali, da bi osvojili skrivnosti kamnoseške obrti, so dijaki tečaja za kamnoseke, ki ga je priredil Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, v sredo proslavili zaključek tečaja. V delavnici in na dvorišču so razstavili marmornate izdelke, ki so jih predstavili na kvalifikacijskem izpitu, a tudi druge načrte in predmete, ki so jih izdelali med tečajem. Njihovega slavja so se udeležili številni prijatelji in sorodniki ter seveda predsednik zavoda Josip Tavčar in ravnateljica Tamara Blažina, obrtniki, podjetniki in predstavniki tržaške Trgovinske zbornice.
Razstavo je odprla Tamara Blažina, ki je v svojem govoru poudarila pomen tečajev, ki skušajo ovrednotiti domačo obrt, predvsem kamnoseško, ki ima pri nas le malo mladih naslednikov. Kljub novosti tečaja za kamnoseke, ki so ga uvedli pred dvema letoma, pa je bil SDZPI v svojih prizadevanjih deležen premajhne pozornosti. Ustanove, ki bi lahko prispevale k še večjemu uspehu tečaja, niso imele posluha za to novo dejavnost, tako da niso mogli uresničiti nekaterih pomembnih načrtov, kot sta delo s stroji in praksa pri obrtnikih.
Na koncu slovesnosti so Marjan Guštinčič, Boris Rebula, Igor Tence, Igor Škabar in Erik Cingerla, ki so uspešno opravili izpite (na tečaj se je v začetku vpisalo devet fantov), prejeli od predstavnika Trgovinske zbornice štipendije v spodbudo pri nadaljnjem delu.
Mladinski zbor Glasbene matice odpotoval na gostovanje v Rim
Naš fotograf je včeraj navsezgodaj na Trgu Oberdan ujel v svoj objektiv člane Mladinskega zbora Glasbene matice, ki so odpotovali na večdnevno
gostovanje v Rim
Včeraj so zapadle izkaznice KZE
Obnova izkaznice za oprostitev plačevanja ticketa na zdravila
Včeraj je zapadla veljavnost izkaznic Krajevne zdravstvene enote za oprostitev plačevanja ticketa na zdravila. Upravičenci morajo obnoviti izkaznice in dokumentirati svoj dohodek (poleg dohodkov z davčne prijave se upoštevajo tudi dohodki od bančnih obresti, državnih obveznic, rent in od vojne pokojnine, če presegajo dva milijona lir). Za eno osebo znaša zgornja meja dohodka 5.579.000 lir, za dve 9.261.000 lir, za tri 11.906.000 lir in tako naprej. Za osebe, ki so dopolnile 65 let, se meja poveča za 20 odstotkov in najmanj za dva milijona lir, kakor sledi: za eno osebo 7.579.000 lir, za dve
11.261.000	lir, za tri osebe pa
14.288.000	lir.
Družinsko skupnost, ki je osnova za določanje dohodka, sestavljajo poleg zakoncev tudi mladoletni otroci in osebe v breme. Kdor zaradi višjega dohodka nima več pravice do oprostitve ticketa na zdravila, mora vrniti izkaznico v roku 30 dni.
Upravičenci lahko uredijo vse potrebno za obnovo izkaznice na pristojnem sedežu SAUB (kasneje bodo to vlogo prevzele občine). Lahko pa se obrnejo tudi na urad patronata Kmečke zveze INAC, ki bo izvedel ves ustrezni birokratski postopek. (B. S.)
Danes odprtje razstave vin v Nabrežini
Od danes pa do nedelje bo na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini občinska razstava domačih vin. Krajevni vinograd-uiki bodo razstavljali deset primerkov belega vina, pet primerkov terana in tri primerke drugih vrst črnega vina. Primerke je predhodno pregledala tehnična komisija, kar bi moralo zagotoviti njihovo kakovost.
Razstavo bodo slovesno odprli danes ob 18.30. Približno uro potem bo na sporedu koncert nabrežinske godbe na pihala. Razstavo bo tudi v soboto in nedeljo popestril kulturni pro-SJram. V soboto bodo nastopile razne skupine iz pobratene občine Buje. Ob m.30 se bo pričel koncert godbe Naša sloga iz Babičev, za njo pa bosta nastopila Judo club Aka Obi in akrobatska skupina iz Buj. V nedeljo ob 18.30 bo na vrsti nastop službenih psov, nato bo igrala nabrežinska godba. Višek bo razstava dosegla z nagrajevanjem najboljših vin. Po njem bo tradi-Clonalna tombola.
Vse tri dni bo v večernih urah na sporedu ples, in sicer v petek z ansamblom Viktor, v soboto in nedeljo pa z ansamblom Happy Day. Kulturna in Prosvetna društva, ki delujejo v devin-sko-nabrežinski občini, bodo poskrbela za kioske s kuharskimi, predvsem oomačimi specialitetami.
Za davčno pravico
Tajništva sindikatov CGIL, CISL, UIL so za petek, 8. julija, napovedala uezelni dan boja v podporo svoji plat-tormi o davčni reformi v Italiji. Za sindikate so nujni takojšnji rezultati na davčnem področju, ki naj zagotovijo Ue samo temeljne zahteve po pravič-uosti, temveč tudi sanacijo javnih fi-uanc in ustreznejšo politiko plač.
Pri preiskavah so sodelovali policisti iz treh držav
Tj2l zapahi tatovi dragocenih starin
Miroslav Andrejič	Dragoceni platni, ukradeni v srbski cerkvi v Vršcu
Dve umetniški platni neprecenljive vrednosti sta se včeraj pod strogim varstvom jugoslovanske policije in nadzornika muzeja iz Vršca v Srbiji vrnili v tamkajšnjo cerkev sv. Nikole. Agenti letečega oddelka so namreč pred približno tednom dni aretirali in obtožili preprodaje ukradenega blaga 36-letnega jugoslovanskega državljana Miroslava Andre-jiča, člana izurjene tolpe tatov z velikim »smislom za umetnost«, ki je v svoji državi kradla po cerkvah in muzejih in nato ukradeno blago prodajala V tujini. V njegovem tržaškem stanovanju v Ul. Saba 33 so odkrili dve dragoceni sliki v olju z versko vsebino, delo slikarja Paje Jovanoviča iz 18. stoletja. V Kopru pa je milica aretirala njegovo 33-letno ženo Velinko Petrovič, medtem ko v avstrijskem zaporu že sedi njen 36-letni brat Velizar. Uspešen izid zapletene preiskave je omogočilo tesno sodelovanje policije iz Trsta, Kopra, Beograda in Avstrije. S skupnimi močmi so prišli na sled tolpi tatov najdragocenejših umetnin, ki so odnesli iz Jugoslavije marsikatero sliko, kipec ali ikono. Za tarčo so si izbrali predvsem muzeje in cerkve. Večina ukradenih del je bila pod nadzorstvom spomeniškega varstva.
Preiskovalci se sprašujejo, kako so člani tolpe lahko pretihotapili čez mejo umetnine, saj je njihov obseg precejšen. Umetniški sliki iz 18. stoletja, ki so ju v Andrejičevem tržaškem stanovanju odkrili agenti letečega oddelka, sta pre-
cej veliki. Platno z naslovom »Mati Angelina«, prelepa podoba svetnice z vzvišenim pogledom, meri 1,2 x 2 metra, drugo, »Sv. Nikola rešuje sužnje« pa je veliko natanko 2x2 metra. Tatovi so sicer odstranili okvir in dragoceno platno zvili, kljub temu pa tako veliki platni ni bilo mogoče neopazno prepeljati čez mejni prehod. Kljub temu, da je bil načrt tolpe skorajda popoln, pa je policija tatovom po nekaj letih le prišla na sled. Jugoslovanska črna kronika je v zadnjih letih namreč zabeležila precej kraj dragocenosti, policija pa nikakor ni mogla izvedeti, kam so izginile. Kasneje so preiskovalci ugotovili, da so jih tatovi prodajali v Italijo in Avstrijo. Agenti tržaškega letečega oddelka so v tem tednu preiskali vse trgovine s starinami, pa tudi znane tržaške antikvariate. V mreže preiskovalcev se je ujel tudi neki tržaški gradbenik, ki je pri Andrejiču kupil ukradeno sliko. Policisti so ga prijavili sodnim oblastem.
Trenutno pa so preiskave na mrtvi točki. Kaže namreč, da Andrejič ni hotel povedati ničesar, kaj šele, da bi izdal imena svojih morebitnih pajdašev. Ko ga je v sredo zaslišal pretor Morway, je obtoženec trdovratno in vztrajno molčal. Tudi njegova žena Velinka Petrovič, ki jo je aretirala koprska milica, ni hotela biti preiskovalcem v pomoč, prav tako pa na vprašanja avstrijske policije ni hotel odgovarjati niti njen brat Velizar.
Drevi koncert The Blues Brothers na stadionu Grezar
The Blues Brothers band, skorajda legendarna ameriška skupina soul in blues glasbe, bo drevi na tržaškem stadionu Pino Grezar začela svojo letošnjo evropsko turnejo. Ansambel, ki ga je sredi sedemdesetih let ustanovil filmski igralec in komik John Belushi, se bo ljubiteljem lahke glasbe predstavil z zasedbo, v kateri so trije »stari« člani — kitarist Matt »Guitar« Murphy, basist Donald »Duck« Dunn in Steve Cropper — ob njih pa bodo igrali še Tom Malone, Lou Marini in Alan Rubin (trobila in pihala) in pevca Sam Moore in Larry Thurston.
Že po imenih nastopajočih sodeč se obeta drevi na tržaškem stadionu res pravi praznik soula in bluesa, saj so Murphy in tovariši med najboljšimi izvajalci tovrstne glasbe. Tudi po tragični smrti karizmatičnega liderja skupine Belushija (pred šestimi leti ga je ugonobila prekomerna doza heroina) je ansambel, čeprav nekoliko manj opazno, nadaljeval z delom. Njegova ljubezen do glasbe je s filmom, po katerem nosi skupina ime — The Blues Brothers — osvojila Ameriko in zahodni svet.
Drevišnji koncert (začel se bo ob 21. uri) bo pomenil tudi »povratek« stadiona Grezar med koncertne prostore v mestu, ki ni prav bogato s prireditvenimi objekti. Njegova vrata so zaprli za velike rock koncerte pred nekaj leti po nastopu Adriana Celentana. Takrat je občinstvo napravilo mnogo škode na nogometnem igrišču. Organizatorja, goriška družba Baobab in tržaška Linea gialla, sta prepričana, da se tokrat kaj takega ne bo ponovilo. Tudi zato ne, ker bo vstop na travnato površino prepovedan. Udeleženci koncerta si bodo namreč lahko ogledali nastop skupine The Blues Brothers le s tribun.
V Križu danes glasbeni večer
V Križu se drevi obeta zanimiv glasbeni večer. Na dvorišču Sirkovega doma bodo nastopili kvartet Capris iz Kopra, mlada domača pianistka Klavdija Sedmak in moški zbor Vesna, ki ga vodi Ivo Lešnik. Koncert, ki se bo začel ob 21. uri, prireja KD Vesna. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani.
Ob izgubi očeta Ivana Kureta izrekata sinu in družini iskreno sožalje MePZ in odbor SKD Slavec
Ansambel TPPZ "P. Tomažič" izreka globoko sožalje rednemu članu Silvanu Maverju ob izgubi dragega brata.
Profesor Anton Trstenjak v Repna
»Ustvarjalnost daje Slovencem več možnosti za preživetje«
Zadruga Naš Kras je prejšnjo soboto poskrbela za prijeten kulturni večer: v Kraški hiši so odprli razstavo del Vere Terstenjakove, še prej pa je na dvorišču Kraškega muzeja predaval starosta slovenskih psihologov — prof. dr. Anton Trstenjak.
Profesor Trstenjak je napisal že veliko knjig, predaval je na svetovno znanih univerzah, med "laiki" pa je postal še posebno popularen s svojim delom Psihologija ustvarjalnosti. In prav ustvarjalnost, vendar pomaknje-
na v zamejsko stvarnost, je bila tema sobotnega srečanja. Trstenjak je položaj Slovencev v Italiji in v Avstriji primerjal z matičnim narodom in ugotovil, da je v bistvu zelo podoben. Tudi v Jugoslaviji smo namreč Slovenci manjšinjski narod, za katerega je preživetje ključni pojem. In kako naj manjšina ali manjšinski narod preživita?
Profesor Trstenjak je ugotavljal, da so odločilni trije dejavniki: složnost, gospodarska neodvisnost in ustvarjalnost. Glede zadnje je dejal, da je imperativ sodobnega časa, kajti manjšina se ne more kosati s količinskimi merili, pač pa le s kvaliteto svojega ustvarjanja. Ce hoče to doseči, morajo njene vzgojne in izobraževalne ustanove sistematično ter načrtno težiti k ustvarjalnosti. Kaj pa je bistvo ustvarjalnosti? To ni, je ugotovil prof. Trstenjak, le težnja k vzornemu učnemu uspehu, pač pa spodbujanje k »lateralnemu mišljenju«. Torej k iskanju novega, neznanega, nekonformističnega. Hoja po markirani poti je varna, a nas pripelje na vrh, ki ga že vsi poznajo; plezanje po neznanih stenah je brez dvoma bolj
tvegano, vendar nas vodi do neraziskanih ciljev. »Naše mišljenje torej ne sme biti utesnjeno, ozko in vnaprej določeno; biti mora odprto in elastično. Le tako bomo imeli več možnosti za preživetje,« je zaključil prof. Trstenjak. Zanimivo in prijetno srečanje se je nato nadaljevalo s širšo debato o usodi Slovencev na Tržaškem in Koroškem, oziroma o njihovih odgovorih
na sodobne dileme.
Slovo od Antona Boneta
V četrtek, 16. junija, smo se na domačem pokopališču poslovili od tov. Antona Bonete.
Rodil se je 6. januarja 1913 v Borštu. Vojaški rok je služil v italijanski vojski in več let v Afriki. Do upokojitve je bil zaposlen v naftni čistilnici Aqu-ila. Od 26. februarja 1944 do 26. junija 1945 je bil borec Istrskega odreda in politični komisar v 2. bataljonu. Po osvoboditvi je deloval pri prosvetnem društvu, pomagal je pri organiziranju naših prireditev in proslav. Od leta 1956 do 1960 je bil občinski svetovalec na Občini v Dolini. Izvoljen je bil na kandidatni listi KPI.
Pogreba so se poleg vaščanov udeležili tudi njegovi prijatelji iz okoliških vasi. Spremljali pa so ga tudi soborci Istrskega odreda s praporom in vencem. V slovo mu je pred cerkvijo in na pokopališču zapel zbor PD Slovenec.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec izreka svojcem iskreno sožalje.
Obvestilo konzulata SFRJ
Ob jugoslovanskem državnem prazniku dnevu borca bodo uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu v ponedeljek, 4. julija, zaprti.
gledališča
Grad sv. Justa
14. julija bo na Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88. Zainteresiram se lahko prijavijo do 28. t. m. v Ul. Ginnastica (trgovina Musič Shop), Ul. Milano (Disco 33), na Rojanski cesti (Blitz Musič) ter v grljanskem Studio G.
Cirkus Orfei
Dvakrat dnevno in sicer ob 17.00 in
21.45	se vrstijo na trgu pred Športno palačo prireditve (tel. 774531). Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UTAT v Pasaži Protti.
koncerti
Verdi
Festival operete - Poletje 1988. Do 10. ,
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice za drugo predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo jutri ob 20.30. Dirigent Rudolf Bibl, režija Vito Molinari, scenografija Antonio Mastro-mattei, koreografija Gino Landi.
čestitke
Danici in Miranu čestitamo, novorojencu ALJEKU pa želimo vso srečo v življenju. Člani dramske skupine iz Boljunca.
___________razstave_______________
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ.
Na sedežu tržaške turistične ustanove v Sesljanu št. 56/B razstavlja svoja dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Razstava bo odprta do 9. julija s sledečim urnikom: ob delavnikih od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob nedeljah zaprto.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo slikarja Antonia GU-ACCIJA. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 16. t. m.
V	tržaški občinski galeriji je na ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA.
V	Športno-kulturnem centru v Zgoniku je na ogled do nedelje, 3. julija, razstava slikarke Mihaele VELIKONJE.
V	delavnici v Nabrežini št. 84 je še jutri, 2.julija, od 17. do 20. ure odprta RAZSTAVA KAMNITIH PREDMETOV, ki so jih izdelali dijaki tečaja za kamnoseke pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) bodo danes odprli razstavo slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO. Predstavil jo bo umetnostni kritik Carlo Milic. Razstava bo trajala do 10. julija.
kino
ARISTON - 21.30 Pazza, dram., ZDA 1987, r. Martin Rih; i. Barbra Streisand, Richard Dreyfuss.
EKCELSIOR I - 18.15, 22.15 Milagro.
EXCELSIOR II - 18.45, 21.45 Top model, i. Jessica Moore, □ □
NAZIONALE I - 17.00, 22.00 II colonello Redi, r. Istvan Szabo, □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street, i. Robert Carradi-ne, Malcolm McDowell.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 I piaceri di una donna di classe, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 Ouarto comandamento, dram., Fr.; r. B. Taver-nier.
FENICE - 19.00, 22.15 Nikita spie senza volto, i. Sidney Poitier, River Phenix.
GRATTACIELO - 17.45, 22.00 Colors -Colori di guerra.
MIGNON - 16.30, 22.15 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986, r. Jean Jacgues Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
LJUDSKI VRT - 21.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110", r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
EDEN - 16.00, 20.00 La moglie e la bes-tia, porn., □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 All'-improvviso uno sconosciuto, krim.
CAPITOL - 18.15, 22.00 LTnsostenibile leggerezza delTessere, □
LUMIERE FICE - Dvorana rezervirana.
ALCIONE - 16.30 Fievel sbarca in America.
RADIO - 15.30, 21.30 Le regine, pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom G G
GLASBENA
MATICA
TRST
s sodelovanjem PD Slovenec - Boršt
priredi danes, 1. julija, ob 20.30 v srenj ski hiši v Borštu
KLAVIRSKI RECITAL
Beatrice Zonta.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
SPDT prireja jutri in v nedeljo, 2. in 3. julija, izlet z osebnimi avtomobili na dva avstrijska vrha, ki spadata v Pot prijateljstva.
Zbirališče in odhod izletnikov ob 5.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). izlet vodi Lojze Abram.
Vse informacije dobite na sedežu ZSŠDI (tel. 767304) in pri Lojzetu Abramu (tel. 415534).
Danici in Miranu se je pridružil pr-vorojenček
ALJEK
Sreče, zdravja in veselja želi KD F. Prešeren.
razne prireditve
ŠZ Gaja organizira ŠAGRO vsak dan do 3. julija na športnem objektu na Pad-ričah. Vsak večer ples z ansambloma Happy day in Zodiaco, v teku tedna pa tudi turnir 4:4. Vabljeni!
Sekcija KPI občine Dolina prireja FESTIVAL DELA in UNITA od 30. junija do 4. julija pri občinski telovadnici v Dolini. Jutri, 2. 7.: ob 17.00 okrogla miza na temo Vloga komunistov pri upravljanju javnih zadev; ob 18.00 Igre brez meja med občinami Kočevje, Marzabotto, Koper, Sežana, Milje in Dolina ter s sodelovanjem godbe na pihala Camillo Borgna in mažoretk; ob 21.00 ples z ansamblom Lords. V nedeljo, 3. 7.: ob 18.00 koncert Filharmonije od Korošcev (Milje); ob
20.00	shod — govorila bosta tov. Miloš Budin in tov. Nico Costa; ob 21.00 ples z ansamblom Pomlad. V ponedeljek, 4. 7.: ob 20.00 košarkarska tekma JADRAN Trst - PULJANKA Pulj; ob 21.00 ples z ansamblom Pomlad.
Concentus organi v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu in FINCAT vabi na ORGELSKI KONCERT - Štefan Bembi in Andrej Pegan jutri, 2. julija, ob
20.30	v stolnici v Miljah.
šolske vesti
Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka do 7. julija 1988 vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1988/89 do vključno 7. julija 1988 od 10. do 12. ure.
Vpisovanje na Državnem liceju F. Prešeren v Trstu poteka vsak dan do 7. julija od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole S. Kosovel
sporoča, da je začelo deliti pole dijakov prvih in drugih razredov za šolsko leto 1987/88. Osebne pole morajo podpisati starši. Za tretje razrede pa bo začelo deliti spričevala od jutri dalje. Urnik: od 11. ure dalje.
razna obvestila
Pripravljalni odbor Kmetijskih dne-
vov v organizaciji občin Trst, Milje, De-vin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repenta-bor vabi kmetovalce, zadruge, podjetja in vse ostale, ki nameravajo kakorkoli sodelovati z razstavami ali s prodajo svojih pridelkov in proizvodov na letošnji 7. izvedbi Kmetijskih dnevov, ki bodo v Boljuncu od 9. do 12. septembra t. L, naj se prijavijo v tajništvu ob delavnikih od 9. do 13. ure, tel. 228110 - 228127 - 228392, int. 49. Rok za predložitev prijav zapade v petek, 15. julija t. 1., ob 13. uri.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec prireja od 13. do 23. julija neobičajno potovanje v Sovjetsko zvezo na Črno morje in po reki Volgi. Prva skupina bo odpotovala 13. julija na Črno morje, tej se bo 17. julija pridružila druga skupina za skupno križarjenje po Volgi z ladjo ' S. Jesenin" in ogledom Zagorskega, Rostova, Jaroslava, Ugliča in Kalinina. Na koncu potovanja še kratek ogled Moskve. Za vse podrobnosti potovanja telefonirati na št. 820943 od 13. do 14. ure.
Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina-Nabrežine organizirata 15. julija izlet do izliva reke Pad. Informacije in vpisovanje do 4. julija ob uradnih urah na sedežih, tel. 200036. Nabrežina.
SPDT vabi na avtobusni izlet, ki bo v nedeljo, 17. julija, v Forni di Sopra z obiskom čudovite planinske poti " Sentiero delle genzianelle" od koče Flabjan-Paca-rini do koče Giaf. Hoje bo približno 8 ur. Obstaja tudi lažja varianta, kjer je hoje le štiri ure. Izlet vodi A. Kermec. Vpisovanje na ZSŠDI.
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
Danes ob 20.30
GENERALNA VAJA
za nastop na Kozini na Partizanskem slavju, ki bo v nedeljo, 3. julija, ob 17. uri.
V soboto, 9., in nedeljo, 10. julija, v Bazovici
PARTIZANSKI MITING
za mir in bratstvo med narodi.
Sekcija KPI občine Dolina
FESTIVAL DELA in UNITA
30. junija - 4. julija
pri občinski telovadnici v Dolini DANES, 1. 7.:
ob 19.00 okrogla miza na temo BODOČNOST MLADIH V DRUŽBI ob 20.00 ženska košarkarska tekma A2 lige INTER CLUB Milje - CIMOS Senožeče
ob 21.00 ples z ansamblom LORDS Vabljeni!
OBVESTILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen nedelj od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
včeraj - danes
Danes, PETEK, 1. julija 1988
DANICA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58
-	Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob
22.45	in zatone ob 6.41.
Jutri, SOBOTA, 2.julija 1988
OTON
PLIMOVANJE DANES: ob 5.23 najnižje -70 cm, ob 12.13 najvišje 39 cm, ob 17.32 najnižje -10 cm, ob 23.03 najvišje 44 cm.
VREME VČERAJ: Temperaturazraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1017,2 mb raste, veter 12 kilometrov na uro zahodnik, vlagja 67-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Erič Buzzi, Giulia Li-via, Camilla Visintin.
UMRLI SO: 70-letna Maria Giacomini, 94-letna Elena Barbi, 46-letni Flavio Ku-lic, 79-letna Caterina Pillepich, 86-letna Giovanna Garbin, 75-letna Angela Tomasi, 70-letni Luigi Filannino, 76-letni Antonio Coretti, 84-letni Giovanni Franco, 82-letna Giovanna Bonin, 86-letna Giuseppina Ciocchi, 53-letni Silvio Petti-rosso, 75-letni Carlo Sferza, 79-letna Rosa Pasian.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. dell lstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE — Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. deUlstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largb Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVEJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo
jutri, 2. julija, odprta samo zjutraj.
__________prispevki_________________
Ob praznovanju 33. rojstnega dne Melite, Marije in Mire daruje očka Danilo
100.000	lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob dragega bratranca Danila Radoviča darujejo družine Radovič in Pertot 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 100.000 lir za MPZ I. Gruden.
V	spomin na očeta Avguština Fondo daruje hči Liljana 50.000 lir za cerkev v Bazovici in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
V	spomin na teta Grozdano Bernetič darujejo nečaki Nevis, Dragica, Stojan in Walter 20.000 lir za ricmanjsko cerkev.
Olga Pupis daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Danila Radoviča daruje družina Venier 20.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na Grozdano Bernetič daruje Milka Luis 20.000 lir za ricmanjsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Danila Radoviča darujeta Milena in Dušan 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina Ivanke Regent vd. Gerlanc daruejta Anica in Lučo Da-nev 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Gičko in Josipina Brišček darujeta
100.000	lir za SKD Barkovlje.
Trgovina Myrta daruje 50.000 lir za popravila sedeža SKD Barkovlje.
V	spomin na strica Danila Radoviča darujeta Liana in Aleksander 100.000 lir za Sklad Dela.
V	spomin na Vladimirja Berginca daruje žena Lidija 50.000 lir za Glasbeno matico in 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karla Sferze daruje Anica Ferluga 100.000 lir za Kulturni dom v Barkovljah.
V	spomin na Carmela Luxo darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ivanko Gerlanc darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
__________mali oglasi________________
OSMICO ima odprto Vojan Taučar v Ivanjem Gradu št. 13 pri Komnu. Nudi vino in domačo hrano.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v šempolaju.
OSMICO je odprl Josip Žerjal, v Dolini na št. 161.
NA OSMICO v Samatorco št. 6 vabi Stanko Gruden. Toči belo in črno vino, reže domač pršut.
V SAMATORCI pri Goljevih je odprta osmica.
NUJNO IŠČEMO slovenski par, starost 40-50 let, za stalno službo v vili z velikim vrtom na Opčinah. Delovne obveznosti: mož - šofer in vrtnar, žena -opravljanje kuharskih in gospodinjskih del. Nudimo samostojno stanovanje z vrtom in garažo. Plača sorazmerna sposobnostim. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro Slovenski par .
IŠČEMO sposobnega vrtnarja s priporočili za obdelavo obsežnega parka v gosposki vili v Grljanu. Možnost part-time. Ugodni pogoji. Tel. 305133 od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.30,
17-LETNO DEKLE išče kakršnokoli resno delo. Tel. 212633.
SLUŽBO IŠČE fant, ki je opravil vojaški rok. Tel. 200707.
NA RABU si lahko rezervirate letovanje v 2- ali 3-posteljnih sobah v centru mesta, z odličnim zajtrkom, prijaznostjo in izredno čistočo, če telefonirate od 15. do 22. ure na št. 003851/771104.
ODDAM V NAJEM 1-sobni apartma s 4 ležišči v Bovcu - Kaninska vas. Tel. 003866/33727.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz fizike in matematike za srednje in višje šole. Tel. 229347.
PRODAM lepe mladiče pasme pointer.
. Tel. 200240.
MLADIČE dobermana prodam po ugodni ceni. Tel. 003865/67188.
CITROEN VISA club II., 650 kub. cm, letnik '83, v odličnem stanju, prevoženih 28.000 km. Za vse informacije telefonirati na št. 53396 ali 43713.
PRODAM kravo mlekarico. Tel. 200971 v večernih urah.
PRODAM A 112, letnik "83, v dobrem stanju. Za informacije telefonirati na št. 0481/20228.
PRODAMO 3500 kv. m nezazidljivega zemljišča v Gropadi. Telefonirati v večernih urah na št. 226332.
menjalnica
30. 6. 1988
Ameriški dolar............ 1335.—
Nemška marka ............. 740.—
Francoski frank........... 218. —
Holandski florint ........ 655.-
Belgijski frank.............. 34,40
Funt šterling............. 2300.—•
Irski šterling............ 1974.
Danska krona.............. 192.—
Grška drahma ...............   8,50
Kanadski dolar ........... 1070.—
Japonski jen	 Švicarski frank 		9,50 892,—
Avstrijski šiling		104,80
Norveška krona 		201,—
Švedska krona		212,—
Portugalski eskudo		8,50
Španska peseta		10,50
Avstralski dolar 		....	1030.—
Debeli dinar		0,53
Drobni dinar		0,53
ns-.li/n	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	Tele' Sedez o^io/erooi
DUKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA	Agencija Trojan flllieil
filmi na tv zaslonu
kinoatcljc
DIRETTORE D ORCHESTRA — Dyrigent — Dirigent, Poljska 1979.
Režija: Andrzej Wajda. Igrajo: John Gielgud, Krystyna Janda, Andrzey Seweryn, Jan Ciecierski.
Drevi, 1. julija, ob 23.30 na RAI 3.
Psihološki film. Slavni poljski dirigent Lasocki, ki je še mlad zapustil domovino in se uveljavil na tujem, spozna v New Yorku šarmantno rojakinjo Marto, sicer violinistko po poklicu in hčerko njegove nekdanje mladostne ljubezni. Očarata ga njena glasbene nadarjenost in privlačnost, odloži vse svoje obveznosti in turneje ter se vrne po 50. letih v rojstno mestece. Vsi ga tu sprejmejo izredno toplo in slavnostno. Krajevni orkester ga celo zaprosi, da bi dirigiral koncert. Edini, ki se temu nekako zoperstavlja, je domači dirigent in Martin mož Adam, ki ga žre dvojna ljubosumnost, zasebna - zaradi vzajemne privlačnosti med Lasocki-jem in Marto - in profesionalna. Spopad med obema dirigentoma bo razrešila prav glasba.
Poljak Wajda (1926) je posnel ta film po naslovu Človek iz marmorja (1977) in pred Železnim človekom (1981), torej v obdobju velikega odpiranja Poljske in obetavnih družbe-no-gospodarskih reform, ki jih je sprožila ustanovitev gibanja Solidarnost. Film Dirigent sicer nima izrazitega političnega naboja ostalih dveh del, je pa poglobljen razmislek o vlogi sodobnega umetnika tako na vzhodu kot na zahodu. Razbolelega in postaranega glasbenika igra sijajni angleški igralec poljsko-lituanskega porekla John Gielgud.
NEVIDNI BATALJON, Slovenija 1967.
Režija: Jane Kavčič. Igrajo: Jasmin Skodlar, Mitja Primec, Franci Trkov, Miha Baloh, Lojze Rozman.
Jutri, 2. julija, ob 17.40 na RTV Ljubljana.
Mladinski film. V majhnem mestu daleč od hoste se čuti nemška posadka varno pred partizanskimi napadi. Zato je v tem kraju vzdušje dokaj mirno. Očitno preveč mirno za tamkajšnje otroke, kajti le-ti so nezadovoljni zaradi "pasivnosti" odraslih, zato sami ustanovijo lastno partizansko edi-nico in pričnejo z akcijami. Iznajdljivi mali vojaki "nevidnega bataljona" pomagajo pobeglemu nemškemu ujetniku, da se prebije iz nevarnega območja, in tako zmagajo svojo prvo bitko...
Jane Kavčič je priznan domači avtor otroških in mladinskih filmov. Ljubljanska TV je pred kratkim ponovno prikazala njegovi novejši deli Učna leta izumitelja Polža iz leta 1982 in Nobeno sonce iz leta 1984. Kavčičeva največja uspešnica pa ostaja barvita Sreča na vrvici (1977), ki so jo predvajali po vseh jugoslovanskih republikah in tudi v številnih tujih deželah (v Italiji jo je odkupila RAI).
LA REGINA D'AFRICA — The Afričan Queen — Kraljica Afrike, VB-ZDA 1952.
Režija: John Huston. Igrajo: Humphrey Bogart, Kathari-ne Hepburn, Robert Morley, Theodor Bikel.
V nedeljo, 3. julija, ob 20.30 na Canale 5.
Pustolovski film. Septembra 1914: dva improvizirana vojščaka - že zrela in neporočena gospodična ter zapiti mornar - bijeta svojo osebno vojno proti nemški zasedbeni vojski v Kongu. Res čudaška in občutljiva tetka Katharine Hepburn se trudi prepričati brezbrižnega pustolovca Hum-phreya Bogarta, da razstrelita veliko nemško bojno ladjo. Oba protagonista sta izvrstna v svojih sila komičnih in ironičnih besednih spopadih, prav tako sta nepozabna v svojem sentimentalnem zbližanju in v enkratni ljubezenski zgodbi na Bogartovi ladjici (Kraljici Afrike) vzdolž nevarnih voda in skozi eksotični pragozd Konga.
LA MORTE Dl MARIO RICCI — La mori de Mario Ricci — Smrt Maria Riccija, Švica 1983.
Režija: Claude Goretta. Igrajo: Gian Maria Volontč, Heinz Bennent, Mimsy Farmer, Magali Noel.
V	sredo, 6. julija, ob 24.00 na RAI 2.
Dramatični film. Mednarodno znani sociolog (Heinz Bennent) si vsestransko prizadeva za odpravo lakote po svetu in to počenja, simbolično, prav v najbogatejši deželi: v nadvse moderni, samovšečni in vase zagledani Švici. Angažirani znanstvenik živi daleč od egoistične civilizacije v namišljeni gorski vasici. Z željo, da bi ga intervjuval, ga obišče televizijski novinar Gian Maria Volonte. Šicer mu ne uspe izpeljati intervjuja z znano osebnostjo, pač pa slučajno razkrije zakulisje čudne in nepojasnjene smrti italijanskega delavca Maria Riccija. Radovedni in iznajdljivi dopisnik skali zato mirne vode navidez prosojno čiste švicarske vasi, ko razkrije v tej topli gredi nepričakovano zmes prikritih strasti, nezvestob, ksenofobije in podobnega. Volonte je bil nagrajen v Cannesu z zlato palmo za svojo doživeto interpretacijo lika redkobesednega, a v resnici vzburljivega tv dopisnika.
LTSTRUTTORIA E CHIUSA, DIMENTICHI — Preiskava je zaključena, pozabite, Italija 1971.
Režija: Damiano Damiani. Igrajo: Franco Nero, Riccardo Cucciolla, Ferruccio De Ceresa, George VVilson.
V	četrtek, 7. julija, ob<21.30 na RAI 3.
Dramatični film. Neki arhitekt povzroči zaradi neprevidnosti smrtno prometno nesrečo, zato ga za nekaj časa zaprejo in tako se začne zanj nedopovedljivi in nečloveški križev pot skozi italijanski jetniški sistem. Med navadnimi zaporniki, krvavimi mafijskimi zločinci in nič manj surovimi ječarji občuti nesrečnež vso krutost tega represivnega aparata. Sam je priča surovemu umoru v zaporu, a mora o tem molčati, če hoče ohraniti življenje in priti spet na prostost.
Italijanski režiser Damiano Damiani je predvsem znan po svojih angažiranih in učinkovitih filmih o mafiji, denimo 11 giorno della civetta (1968) po istoimenskem Sciasciovem romanu, /o ho paura (1977), Un uomo in ginocchio (1979), L avvertimento (1980), Pizza Connection (1985) in popularna nadaljevanka Hobotnica. V tem filmu je poudaril potrebo po reformiranju italijanskega zaporniškega sistema (1. 1971) in še posebno učinkovito prikazal prikrito oblast in vkore-ninjenost mafije tudi znotraj zaporov.
Medtem se na RAI 1 zaključuje predvajanje nadaljevanke Hobotnica (La piovra 2), katere glavni junak je priljubljeni igralec Michele Placido (na sliki)
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
o
DONNA SUMMER
THE DANCE COLLECTION LP
Tokrat bomo obravnavali disko glasbo, ki je doživela v zadnjih desetih let dokajšnji razvoj in svoj ustvarjalni višek predvsem po zaslugi pevcev in pevk, med katere spada, recimo, Donna Summer - kraljica diskotek.
Donna Summer je obiskovala šolo znanega glasbenega mojstra (italijanskega porekla seveda), ki mu je ime Giorgio Moroder. Izredna nadarjenost za komponiranje disko ali plesne glasbe nasploh in napotki učitelja so Donni Summer omogočili, da je postala steber svetovne produkcije te glasbene zvrsti.
Dvojni album, ki je pravkar izšel pri stari diskografski hiši Casablanca, vsebuje najboljše in najlepše disko pesmi Donne Siummer. Nekatere so ohranile izvirno priredbo, druge so doživele nove aranžmaje ali so morda rahlo daljše. Plošč s temi motivi ni več na tržišču. Casablanca je omogočila produkcijo te plošče prav zato, da bi osvežila spomin na znano pevko, ki je po dolgoletnem molku spet stopila na svetovno sceno.
Ploščo bi priporočali predvsem privržencem diskotek, ki bodo tako lahko prisluhnili in zaplesali ob zvokih odličnih hitov, kot so Hot Stuff, I Feel Love ali Last Dance.
Album vsebuje naslednje motive: I Feel Love, With Your Love, Last Dance, Maac Arthur Park Suite, Hot Stuff, Bad Girls, Walk Away, Dim Ali The Lights, No More Te-wars.

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:...................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:.............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
rrc ram____________________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Dokumentarec: II risveglio delT-isola sperduta
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: I guattro bersaglieri (pust., It. 1953, r. Ferruccio Cerio, i. Alberto Sordi, Billi, Riva)
15.30	Risanka: Moncicci
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Dok. oddaja: Tutti insieme
17.30	Risanka: Tao Tao
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Šport: gimnastika, finalno srečanje za EP (iz Firenc)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Plesi za Arhimeda - mit in obred (iz Siracuse)
23.00	Dnevnik
23.10	Glasbena oddaja: Nočni rock (med drugim glasbeni življenjepis Roda Stewarta, zabavni prispevek o "tajnostih" glasbene oddaje DOC, razvojni pregled črnske glasbe)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	~|
11.55	Nad.: Moliere (5. in zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Aktualno: Diogenes
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delFestate
16.40	Film: Preferisco la vacca (kom., ZDA 1946, r. Norman Z. MacLe-od, i. Danny Kaye, Virginia Mayo, Vera Ellen)
18.25 Oddaja iz Parlamenta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.35 TV film: I giochi della vendetta
(r. Jack Gold, i. Jonathan Pryce, Cherie Lunghi, 2. in zadnji del)
21.50	Dnevnik
22.05	Drama: II berretto a sonagli (Lu-igi Pirandello, r. Luigi Sguarzi-na, i. Paolo Stoppa, Miriam Crotti, Rita Livesi)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Intrigo a Cape Town (krim., ZDA 1968, r. Robert D. Webb, i. Claire Trevor, James Brolin, Jacgueline Bisset)
fA- RAI 3______________________ |
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: 4. evrovizijski natečaj za mlade glasbenike (iz Amsterdama)
14.55	Šport: mednarodni teniški turnir (prenos iz VVimbledona), nato plavanje, finale za Pokal Seul (prenos iz Chianciana Terme)
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: košarka, Italija-Turčija (2. polčas, prenos iz Arhnema)
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Aktualno: Lo spettacolo in confi-denza (pripravila Anna Maria Mori)
22.15	Dokumentarna oddaja: Tujci v New Yorku
23.00	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Film: Direttore d'orchestra (dram., Poljska 1979, r. Andrzej Waida, i. John Gielgud, Krystina Janda)
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.)
18.25 Video strani
18.40	Nanizanka: Grizli Adams (22. del)
19.05	Risanka
19.18 Vreme
19.24 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Cagney in Lacey (i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helena Valentinčič, 2. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: O Bachu, gledališču in opereti v Leipzigu (V NDR je preko 30 opernih gledališč, najbolj znana so tista v Berlinu, Leipzigu in Dresdenu.)
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (13. del), nato Informativna oddaja za tujce
24.00	Film: Wills in Burke (pust., Av-stral. 1985, r. Bob Weis, i. Gerry McDonald, Kim Gyngell)
1.40	Video strani
^ TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Reportaže: Šport spektakel
15.00	Tenis: Turnir v Wibledonu -moški polfinale (prenos)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Pogovor z novoizvoljenima pokrajinskima svetovalcema Zorkom Karejem (SSk) in Nives Košuta (KPI)
TRST — Skupščina KPI o volilnih rezultatih
GRADEŽ — Župan Zanetti napovedal odstop
BOLJUNEC — Koncert harmonikarskega ansambla Synthesis 4
19.30	Stičišče
20.00	Nan.: I ragazzi del sabato sera
20.30	Nogomet: Superpokal Amerike (polfinale)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Tenis: Turnir v Wimbledonu (posnetki)
CANALE 5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega peramore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: La citta nera (dram., ZDA 1950, r. William Dieterle, i. Charlton Heston, Liz-beth Scott)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalberodelle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mog-lie e marito
20.30	Film: II gigante (dram., ZDA 1956, r. George Stevens, i. James Dean, Elizabeth Tay-lor)
24.00	Film: Forzate il blocco (vojni, ZDA 1942, r. Robert Z. Leonard, i. Robert Taylor, Marilyn Mawell)
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Afrodite dea del-Tamore (kom., It. 1958, r. Mario Bonnard, i. Isabelle Corey)
11.00	Nan.: Mary Tyler Moore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciab Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Pol-lon, Simpatiche ca-naglie
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.30	Febbre d amore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Quincy
20.30	Film: Dracula il vam-piro (srh., VB 1958, r. Terence Fisher, i. Peter Cushing, Michael Gongh)
22.05 Nanizanka: Spencer
23.00	Informativna oddaja: SpecialeNews
23.45 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
ITALIA 1________
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipane nero
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo (vestern, It. 1972, r. Michele Lupo,
i.	Giuliano Gemma, George Eastman)
22.45	Film: Alligator (pust., ZDA 1980, r. Lewis Te-ague, i. Robert Forster, Robin Riker)
0.30 Film: Operazione Co-rea (vojni, ZDA 1954, r. Allan Dwan, i. Joan Leslie, Forrest Tucker)
1 n?rrii TELEPAPOVA
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: La tua vita per mio figlio (dram., It. 1980, r. Alfonso Bre-
scia, i. Mario Merola, Maria Fiore)
22.30	Film:	Il motorino
(dram., It. 1984, r. Mimi Grassia, i. Eleonora Vallone, Mario Da Vinci)
24.00	Nanizanka: Switch
! ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Leonela
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
18.15 Nadaljevanka: Incon-
trarsi e dirsi addio
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Ekološka rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Mozart
21.30	Dnevnik
22.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. orkestra RTV-Lj (dir. Anton Nanut); 11.50 Poldnevniški program; 12.00 V filmskem svetu; 12.40 Beležka; 13.20 Naši zbori: Moški zbor Fran Venturini od Domja (dir. Ivan Tavčar); 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Popoldanski zbornik; 14.10 Časovna kovačnica; 16.00 Odhajanja;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30; 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Dober dan z; 8.35 Mladina poje;
9.05	Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Uvertura, fantazija in simfonična pesnitev; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu;
18.00	Z ansamblom Alpski kvintet;
18.15	Kino; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ju-goton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; J9.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Kviz; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pika na i; 14.00 Lanciatissimi; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 16.50 Pismo iz...;
17.00	Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Iz filmov; 18.30 Glasba.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba.
Zaključna slovesnost večletne akcije
V nedeljo popoldne na Humu pobratenje med Kojskim in Števerjanom
V cerkvi sv. Ignacija na Travniku
Koncert Paula J. Šiflerja prijeten kulturni dogodek
Zastopniki Občine Števerjan in Krajevne skupnost Kojsko bodo v nedeljo 3. julija dokončno podpisali Listino o pobratenju na slovesnosti, ki bo v Kulturnem domu na Humu v popoldanskih urah.
Kot je znano so pogovori o sklenitvi pobratenja med Števerjanom in Kojskim potekali več časa. Števerjanska občina doslej ni bila še pobratena z nikomer, medtem ko so Sovodnje pobratene z Občino Škofja Loka že deset let, več časa pa je tudi Občina Doberdob pobratena s Krajevno skupnostjo Prvačina. Precej pa je tudi italijanskih občin na Goriškem, ki so pobratene z občinami oziroma krajevnimi skupnostmi na jugoslovanskem območju.
Kot je znano take slovesnosti potekajo v dveh izmenah, v enem in drugem kraju. V Števerjanu je bil prvi del slovesnosti pobratenja letos 9. aprila. V dvorani osnovnošolske stavbe na Dragah se je takrat zbralo veliko ljudi. Prišli so tudi zastopniki tukajšnjih državnih in pokrajinskih oblasti. Listino sta podpisala števerjanski župan Ivan Humar in predsednik Krajevne skupnosti Kojsko Kazimir Pahor. Na sporedu je bila tudi kulturna prireditev, zatem se je ljudska veselica vršila tja v noč.
Povratno srečanje bo v nedeljo na jugoslovanski strani, na Humu. Da bo to srečanje na ta dan je bila želja Koj-ščanov, ki imajo 4. julija, ob Dnevu borca, svoj krajevni praznik. Počastijo.
V	Tržiču terminal japonskih avtomobilov
V	tržiškem pristanišču Portorosega se bo že v začetku prihodnjega leta znatno povečal promet. V kratkem bodo namreč podpisali pogodbo, po kateri bo družba Harms v Tržiču uredila terminal za japonske avtomobile, namenjene na nemško, avstrijsko, švicarsko in deloma italijansko tržišče. Že prihodnje leto naj bi preko Tržiča šlo nekaj deset tisoč avtomobilov, leta 1992 pa že okrog 150 tisoč. Podpis pogodbe ne pomeni samo več dela v pristanišču, ampak pomeni tudi večjo zaposlitev v dodatnih dejavnostih. Tako naj bi japonske avtomobile v Tržiču tudi deloma sestavljali.
Obnavljanje planinskih postojank
Pri goriški sekciji italijanskega alpinističnega kluba (CAI) so za 2. in 3. julij načrtovali delovno akcijo za markiranje in popravilo zavarovanih poti ter vzdrževanje in čiščenje bivakov na tem območju v Viševi skupini. Člani goriške sekcije nameravajo opraviti potrebna vzdrževalna dela predvsem na zavarovani poti, ki so jo odprli pred petimi leti, ob stoletnici ustanovitve društva.
Obnavljanje visokogorskih objektov v Viševi skupini ima letos še poseben pomen: 19. julija bo 130-letnica rojstva Julijusa Kugyja. Ob tej priložnosti bodo v Gorici, na palači Coronini, vzidali spominsko ploščo. Slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki planinskih organizacij iz Slovenije in Koroške.
Nedeljski volilni rezultati so brez dvoma pripomogli, da se je pospešil iter krize na Občini v Gradežu. Republikanski razkolniki niso imeli pričakovanega uspeha, zaradi tega čutijo, da nimajo več tiste široke opore med prebivalstvom, ki so jo dobili na lanskih občinskih volitvah.
Te so bile istočasno kot parlamentarne. Takrat je republikanska stranka v Gradežu, ki jo vodita župan Zanetti ter dosedanji pokrajinski odbornik De Grassi, igrala na karto zaprtja bolnišnice. Na mah so republikanci, ki so sicer bili v Gradežu vedno močna stranka, postali prvi, s skoro dvatisoč glasovi, prekosili so celo krščansko demokracijo, ki je še nekaj let prej razpolagala z absolutno večino.
Po nekaj mesecih koalicije med PRI, PSDI in komunisti, je prišlo do kreganja. Komunisti so zapustili koalicijo. Prišlo je do nove koalicije med PRI, PSDI in KD. Socialisti so ostali v opoziciji. Novo večino pa je podpiral eden od treh svetovalcev KPI, ki je medtem izstopil iz partije.
Potem ko je pred nekaj meseci vseh šest svetovalcev PRI zapustilo to stranko in pristopilo k gibanju Giusti-zia e Liberta, so demokristjani zahtevali preverjanje. Menili so, da so bili sporazum dosegli z republikanci, ne pa z novim gibanjem. Istega mnenja
pa ga s slovesnostjo na nedeljo, ki je najbližja. Ob tej priložnosti predsednik Krajevne skupnosti poda obračun o enoletnem delovanju.
Nedeljska slavnost se bo pričela ob 15. uri, kot že omenjeno, v Kulturnem domu na Humu.
Predsednik Krajevne skupnosti Kazimir Pahor bo imel slavnostni govor. Podrobno bo poročal o delovanju tega izvoljenega organa, saj bo to tudi priložnost za slavnostno sejo domače skupščine. Zatem bo govoril tudi šte-
Boljšega začetka si gotovo nihče ni mogel pričakovati. Niz slovenskih prireditev na Goriškem gradu, ki jih v letošnji poletni sezoni prvič prireja Kulturni dom v sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi in organizacijami, je že ob prvem nastopu doživel navdušujoč uspeh. Precejšnji del zasluge gotovo nosi skupina Agropop, ki je na predsinočnjem koncertu pod prireditvenim šotorom na grajskem dvorišču ponovno dokazala, da je povsem upravičeno najbolj popularni glasbeni ansambel na Slovenskem. Goriški koncert je dokazal, da sega ta popularnost preko državne meje, da se je med ian-si Agropopa (morda podzavestno) uresničil tisti skupni slovenski kulturni prostor, o katerem toliko razpravljajo intelektualne sredine.
Občinstvo, ki je trumoma zasedlo vsak kotiček prireditvenega prostora na grajskem dvorišču, je bilo predvsem mlado, polno veselja in volje do življenja. Povsem enako kot skupina Agropop, tako da sta se ansambel in občinstvo kmalu ujela na isti valovni dolžini. Pomagale so nekatere začetne skladbe kot Jasmina, Polka je kraljica, venček narodnih v rock preobleki Pesmi s Triglava in predvsem Samo milijon nas je. Izvajanje ansambla je spremljalo ritmično ploskanje, nato petje najbolj znanih motivov, dvignjene roke. Topel odziv občinstva je še bolj spodbudil skupino, ki že itak ima
so bili socialdemokrati. Do teh potez teh dveh strank je prišlo tudi na pritisk deželnih ter pokrajinskih vodstev. Župan Zanetti in njegovi pa se niso hoteli vdati. Zaradi tega so demokristjani in socialdemokrati pred dvema mesecema izstopili iz odbora. V njem sta ostala le župan in dva njegova pristaša. Odbor ni bil pravomočen, Pokrajinski nadzorni odbor je zavrnil cel kup odborovih sklepov. V občinskem svetu je bila, z dvanajstimi glasovi, tudi izglasovana nezaupnica.
Zanetti pa se ni hotel vdati. Očitno je upal v volilni uspeh njegovega gibanja. Volitve pa so pokazale, da so voditelji gibanja Giustizia e Liberta delali račun brez krčmarja. Na deželnih volitvah so dobili le 933 glasov (torej dobro polovico tistih, ki jih je dobila PRI na lanskih občinskih volitvah). Republikanci so kljub vsemu v Gradežu dobili 276 glasov. KD je spet prva stranka s kar 2.136 glasovi, drugi so spet komunisti s 1.057 glasovi. Kar pa je pristaše GL najbolj speklo je to, da jim ni uspelo izvoliti pokrajinskega svetovalca, ki je ostal domena republikanske stranke. Še več. Svetovalec PRI, odvetnik Volli, je bil izvoljen prav v Gradežu.
V sredo je Zanetti napovedal svoj odstop. Dal ga bo čez kakih deset dni na seji občinskega sveta.
verjanski župan Ivan Humar. Pozdrave bodo prinesli tudi drugi gostje. Predvideno je, da pridejo za to priložnost na Hum zastopniki dveh s Kojskim pobratenih krajev, in sicer Braslovč ter Matulijev.
Pahor in Humar bosta zatem podpisala Listino o pobratenju. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo izvajali domačini, Števerjanci ter še skupine od drugod.
Slavnostnemu ter kulturnemu delu programa bo sledila ljudska veselica.
v ironiji in razigranem scenskem nastopu svoje glavno orožje. Učinek pa je bil obojestranski, saj je publika podžigala oder, oder pa publiko. Mnogi tako niso več zdržali na sedežih in se pod odrom povsem prepustili ritmu glasbe, plesu in vrtoglavemu rajanju.
Uspeh dolgega koncerta se je stopnjeval in dosegel višek v drugem delu z izvedbo morda najboljše skladbe Ne
Tudi v tej turistični sezoni v Posočju, so tamkajšnje kulturne in gostin-sko-turistične organizacije ali društva poskrbeli za razne prireditve. Tako bo v Bovcu danes, 1. julija, turistično zabavna in kulturna prireditev z naslovom Večer pod lipo. Na Mostu na Soči bo v dneh od 2. do 4. julija že tradicionalna Noč na jezeru. V Čezsoči bo 9. julija kajakaško tekmovanje na reki Soči za rekreativce v okviru kajakaškega praznika. Tudi v Čezsoči bodo 16. julija zabavne igre s kmečko tematiko, tako imenovane Kmečke igre.
V Bovcu bo 30. julija prireditev akrobatskega letenja, z naslovom Ples pod padali. Sezono prireditev v letošnji turistični sezoni bo sklenil Večer ljudske glasbe, ki bo v Bovcu 6. avgusta. V sklop omenjenih prireditev, ki naj prispevajo k ovrednotenju turizma v Posočju sodi tudi slikarska kolonija Rudi Kogej, ki bo v Bovcu od 25. junija do 1. julija.
Pred kratkim so v Trenti podpisali listino o pobratenju med Triglavskim narodnim parkom in naravnim parkom iz zahodnonemške dežele Hessen. Svečanost je bila združena z otvoritvijo prvega dela urejene pešpoti ob
V organizaciji SKPD "Mirko Filej" iz Gorice, župnije sv. Ignacija in odbora za obnovo oltarne freske v istoimenski cerkvi je v soboto, 25. junija v tej zgodovinski baročni stavbi potekal koncert organista Paula J. Šiflerja, slovenskega rojaka iz Hollywooda v ZDA. Bralcem Primorskega dnevnika je znano, da je omenjeni glasbenik v tem mesecu prišel na krajši obisk domovine, ki ga je izkoristil za več koncertnih nastopov, med drugim v župnijski cerkvi v Mirnu in v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku.
Spored koncerta v Gorici je bil deloma isti kot v Mirnu, obsegal pa je stvaritve starejših skladateljev, nekaterih romantičnih in sodobnih orgelskih komponistov, Šifler pa je zaigral tudi več lastnih skladb. Dve smo slišali že na samem začetku, sledili so nato Peeters, Bach, Scarlatti, Reger, Premrl, Sowerby, Messiaen in ponovno Šifler. Velikost instrumenta v cerkvi sv. Ingacija z bogato izbiro registrov je izvajalcu omogočala pestro registracijo.
Koncertant se je izkazal kot virtuoz, ki odlično obvlada to zahtevno glasbilo in kljub letom (rojen je namreč leta 1911 v Ljubljani) še vedno izžareva prepričljivo ustvarjalno in poustvarjalno umetniško moč. Zanimiv je npr. njegov pristop k Bachovi glasbi, ki ni muzikološko statičen, ampak razmeroma sproščen in izvajalec pri tem ni za vsako ceno iskal izvirnega historičnega zvoka, ampak se je prilagodil romantičnemu značaju travniških orgel. Seveda pa je ta instrument prišel do polnega izraza v skladbah 19. in 20. stoletja, saj sta zlasti Reger in Messiaen v prostorni ladji cerkve
verjemi in Himne mladosti, ki jo je spremljalo petje iz stoterih grl. Pred neizbežnim slovesom se je Agropop zahvalil občinstvu z več ponovitvami najbolj priljubljenih pesmi.
Prihodnja slovenska prireditev na Gradu bo že prihodnji petek, 8. julija, ko bo s svojim spektakularnim programom nastopila plesna skupina Kazina iz Ljubljane.
Soči, ki je sestavni del krožne parkovne poti, imenovane Julijana, (m. d.)
OBVESTILO NAROČNIKOM
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju poletnih počitnic, da obvestijo Upravo PD v Gorici (tel. 0481-03382, vsak dan, razen nedelje, od 9. do 13. ure, od 15. do 18.30), o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava PD
Smrtna nesreča
Predsinočnjim se je na medobčinski cesti med Koprivnim in Krminom smrtno ponesrečil 78-letni Narciso Maran-gon iz Koprivnega. Mož se je z motornim kolesom pripeljal s stranske poti, ne da bi opazil avtomobila, ki je takrat vozil po glavni cesti. Trčenje je bilo neizbežno, pri padcu pa je Ma-rangon obležal mrtev zaradi prebitja lobanje.
sv. Ignacija zazvenela v vsem sijaju in razkošju.
Zadnji, zaključni del koncerta je potekal v znamenju Šiflerjeve skladateljske ustvarjalnosti, kjer smo ga spoznali kot komponista tehtnih, sodobno zasnovanih skladb s poudarkom na razpoloženju in poglobljenem duhovnem izrazu in ne več na mikavnih harmonijah oz. linearno potekajočih melodijah. Nekoliko bolj liričen pa se je Paul J. Šifler predstavil v dodatkih na koncu, ko je zaigral tri im-provizacijsko poudarjene variacije na slovenske ljudske pesmi.
Sobotni koncert v cerkvi sv. Ignacija na Travniku bi lahko označili kot prijeten kulturni dogodek, ki nam je približal glasbeno izkušnjo, rojeno na evropskih tleh in obogateno z ameriško širino glasbenega ustvarjanja.
M. V.
Opera Rigoletto v Vipavi
V Vipavi bo v nedeljo B.julija zvečer vse živo. Letos v tretje bo tam operna predstava na prostem. Opera SNG Ljubljana bo dala na oder Verdijevo opero Rigoletto, ki jo bodo peli v italijanskem izvirniku. Predstava se bo pričela ob 21.30.
Turistično društvo Vipava prireja letos že v tretje operne predstave na prostem. Lani in predlanskim je bil uspeh izreden. Letos pričakujejo več tisoč gledalcev.
Obsojen zaradi lažnih podatkov
Zaradi lažnih podatkov o osebni istovetnosti so včeraj na Preturi v odsotnosti obsodili 29-letnega jugoslovanskega državljana Nenada Gačani-na na poldrugo leto zapora. Mladeniča so lani aretirali in obosodili zaradi tatvine na 8 mesecev zapora pogojno. Takrat se je policiji in sodniku predstavil s ponarejenim potnim listom in lažnim imenom. Šele po izgonu v Jugoslavijo so ugotovili, da je šlo za Ga-čanina, ki je od leta 1977 dalje zagrešil v Italiji že kakih 20 kaznivih dejanj. Odtod včerajšnji proces in obsodba.
šolske vesti
Ravnateljstvo Državne srednje šole Ivan Trinko v Gorici sporoča, da zapade 7. julija rok za vpis v Eksperimentalni tečaj srednje šole za delavce s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1988/89.
Ravnateljstvo strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar obvešča, da se vpisovanje za šolsko leto 1988/89 zaključi 7. julija. Vpisujejo v tajništvu šole vsak delvanih od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega zavoda Žiga Zois - oddelelek za zunanjo trgovino v Gorici obvešča, da se vpisovanje vrši do 7. julija vsak dan od 9. do 11. ure.
razna obvestila
Pri Toliču se dobimo, danes, 1. julija, ob 20. uri. Gremo na običajno večerjo.
Občina Sovodnje obvešča, da bodo 11. julija odprli delovišče delovne skupine za mlade in brezposelne. V skupini bo delalo 10 oseb. Interesenti naj se čimprej javijo v uradu za zaposlovanje in prosijo za vpis v poseben seznam.
izleti
SPD priredi v nedeljo, 3. julija, izlet ob otvoritvi novega objekta pri Krnskih jezerih. Odhod z lastnimi sredstvi ob 7. uri s Travnika. Vodi Ivo Berdon.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 10. julija avtobusni izlet po Soški in Kanalski dolini z obiskom Višarij. Odhod ob 6. uri iz Gorice. Peljali so bomo mimo Vidma do Višarij, nato skozi Predil v Trento, kjer bo kosilo. V ceni sta vključena prevoz in kosilo, vlečnico na Višarje mora vsak doplačati. Prijave na sedežu društva in sicer 4. julija od 10. do 12. ure, oziroma v Sovodnjah pri Veroniki Butkovič, ter v Štandrežu pri Emi Brajnik, do oddaje razpoložljivih mest.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Senza via di scam-po«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Bestiale triango-lo erotico«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Beat Street«, 20.30 »Priročnik za seks«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici: ob 9. uri Guido Fogari na glavnem pokopališču: ob 10.30 Flora Mic iz bolnišnice sv. Janeza od Boga na pokopališče v Ločnik.
Raziskave pod traso nove železnice pri Tržiču
Že dalj časa izvajajo med Sabliči in Tržičem obsežna zemeljska dela za namestitev železniškega tira v industrijsko cono in pristanišče. Zaradi precejšnje višinske razlike bodo železnico na zadnjih obronkih krasa, ponekod vkopali. Med kopanjem jarka so delavci pred kratkim odkrili tudi precej globoko brezno, ki se konča v dvojnem jezercu. Ob koncu prejšnjega tedna so se vanj spustili člani speleološkega društva Lindner iz Poljana in potapljači, člani kluba Murena diving club iz Trsta.
Prve ugotovitve so precej spodbudne. V jezercih, ki sta precej globoki, so odkrili precej sladkovodnih rakov in tudi majhno ščuko. Voda je razmeroma čista in bogata s kisikom. Po vsej verjetnosti je jama povezana z bližnjim Sabelj-skim jezerom. Na to kaže tudi prisotnost rakov in ščuke.
Jezerci sta globoki sedem, oziroma enajst metrov.
Raziskavo votline je naročilo podjetje, ki izvaja dela za novi železniški tir.
Lansko leto so precej globoko brezno odkrili v neposredni bližini železniške postaje v Tržiču, prav tako med izvajanjem zemeljskih del.
Odličen start slovenskih prireditev na Goriškem gradu
Prodoren uspeh skupine Agropop ob navdušenju stotin oboževalcev
Po volilnem neuspehu Giustizia e Liberta
Župan Zanetti bo odstopil
Vrsta turističnih prireditev v Gornjem Posočju
V okviru protestnih večerov Društva slovenskih pisateljev
SoMarnostna prireditev jugoslovanskih pisateljev
Torkov izredni protestni večer Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, že dvaindvajseti po vrsti, je bil v primerjavi s prejšnjimi prireditvami, posvečenimi solidarnosti z Janezom Janšo, Ivanom Borštnerjem in Davidom Tasičem, nekaj posebnega. Udeležili so se ga namreč nekateri vidni književniki iz drugih republik v Jugoslaviji, zaradi pretesnih prostorov na Tomšičevi 12, kjer ima Društvo sedež, pa je prireditev potekala v okrogli dvorani Cankarjevega doma.
Protestni literarni večer je začel predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo z nagovorom, sledila pa mu je dvanajsterica književnikov. Kot prvi je nastopil hrvaški romanopisec Ivan Aralica, ki je prebral odlomek iz njegovega najnovejšega romana, takoj za njim je bil na vrsti srbski književnik Dobriča Čosič. Avtor romana Daleč je sonce je prebral razprave z naslovom Tiranija laži, v kateri se je dotaknil mednacionalnih odnosov, sedanjega političnega trenutka in vprašanja demokracije v Jugoslaviji. Med drugim je dejal, da je nesrečen tisti narod, kjer so generali največji patrioti, poleg tega pa je povedal, da so zadnji dogodki v Sloveniji pomembna preizkušnja za vso jugoslovansko družbo.
Med književniki, ki so nastopili zatem, je bilo nekaj takih, ki so brali svoje odlomke tako v materinem jeziku kot tudi v slovenščini. Prvi od teh je bil srbski pesnik Gojko Dogo, za njim pa še makedonski književnik Bogomil Duzel in srbska publicistka Svetlana Slapšak. Med ostalimi nastopajočimi so bili Vlado Gotovac (tj. hrvaški pesnik in pisatelj, ki je preživel šest let v zaporu) Josip Osti, pesnik in prevajalec iz Zagreba, Nedeljko Radovič, pesnik in satirik iz Vojvodine, Slobodan^ Selenič, romanopisec in dramatik iz Beograda in Dalmatinec Petar Šegedin, klasik jugoslovanske književnosti in edini od nastopajočih, ki je začel objavljati že pred vojno. Od slovenskih književnikov sta nastopila dva in sicer Tone Pavček in Dane Zajc, ki je prebral nekaj pesmi iz njegove prve zbirke Zažgana trava.
Poleg omenjenih književnikov je posega tudi predstavnica Odbora za varstvo človekovih pravic Alenka Puharjeva; obrazložila je smisel solidarnostnih prireditev in se spomnila rojstnega dneva Davida Tasiča, ki je bil ravno na dan prireditve.	IVAN VOGRIČ
Konec preteklega tedna v dvorani domačega Kulturnega doma
Čar harmonike na koncertu na Proseku
Nastopiti so harmonikarski kvintet, duo harmonik in harmonikarski ansambel
Harmonika je glasbilo, ki nas ponavadi spremlja v najveselejših trenutkih našega življenja; ne sme manjkati na svatbah in družabnih srečanjih, na vaških šagrah itd. Da ima širok krog, ne le poslušalcev, ampak tudi izvajalcev, so dokazali harmonikarji iz razreda prof. Loredane Coceani preteklo soboto na Proseku. Za to priložnost je prikupno okrašeno dvorano Kulturnega doma Prosek-Kontovel napolnilo številno občinstvo.
V prvi točki koncerta se nam je predstavil kvintet harmonik, ki ga sestavljajo Igor Cante, Boris Dolliani, Dario Furlan, Aleksander Ipavec, Dario Savron in Daniela Stefani. Pester in zanimiv program je obsegal skladbe ruskih, jugoslovanskih, nemških, francoskih in ameriških mojstrov. Povsem naravno je, da so izvajalci začetne skladbe zaigrali z nekoliko treme. V skupni igri se namreč na nekaterih mestih niso povsem ujemali. Vzdušje pa se je že v dobršnji meri sprostilo v Langoszovi Cadenza plagale, v kateri smo slišali kako lahko tudi harmonika — glasbilo, ki je še vedno zapostavljeno v primerjavi z ostalimi instrumenti - »poje« in veliko izpove. Kvintet je prepričljivo odigral Slawische Skizze skladatelja Doblerja; v skladbi smo lahko slišali zelo primerne zvočne barve, ki so nas ponesle v nek idiličen svet narave in v pravi vrtinec plesnega ritma v drugem stavku. Izvedba skladbe Farandola francoskega skladatelja Bizeta iz suite 1'Arlesienne, je poslušalcem zelo smotrno prikazala kontrast med maestosom uvodnega značaja in plesom kot takim, čeprav je pri izvedbi le-tega manjkalo še nekaj ljudske ognjevitosti, ali bolje, živosti, saj je farandola ljudski ples iz Provanse. Zelo dobra se je izkazala transkripcija Kubinszkyjevega Introduktion und Tango: vsi glasovi so se med seboj prelivali in stkali mrežo bogatih harmonij, melodij in ritmov. Zadnje tri skladbe (Joplinova The Enter-teiner, Mohrova Manhattan-Boogie in Razafova In the Mood), so bile za občinstvo prava osvežitev. V živahnem sinkopiranem ritmu ragtimea smo lahko začutili, kako se tudi izvajalci zabavajo. Izvedba je bila vzorna, čeprav je prišlo v nekaterih točkah do zvočnih nesorazmerij, ali bolje,
neuravnovešenosti. Predvem je treba na tem mestu pohvaliti harmonikarja Aleksandra Ipavca, ki je kot pravi Konzer-tmeister z vsemi mogočimi gibi, pogledi, nasmehi, pravzaprav vodil celotno skupino izvajalcev.
Sledila je druga točka koncerta, tj. harmonikarski duo, ki ga sestavljata Igor Cante in Aleksander Ipavec. Gotovo je bila to ena izmed najboljših točk celotnega programa. Izvajalca sta pokazala precejšnjo interpretativno zrelost, ki je prišla do izraza zlasti v ekspresivnih trenutkih, pa tudi razvite tehnične sposobnosti, saj smo poslušalci kar obstali ob številnih virtuozističnih premikih po klaviaturi v Gridi-novem Veselem plesu. Odlična je bila skupna igra zlasti v medsebojnem »dialogiranju«, iz katere smo lahko razbrali, da sta si izvajalca zelo blizu pri podajanju glasbenih misli, kar je izredne važnosti v tako zahtevni zasedbi, kot je duo.
Kot »dulcis in fundo« se nam je predstavil še harmonikarski ansambel Prosek-Kontovel pod vodstvom Loredane Coceani. Zaigral nam je tri skladbe: prvi in drugi stavek Gdtzovega Harlekinaden, Bernsteinov West Side Story in Intermezzo in Blue Renata Buia. V izvedbi prve skladbe je bilo razvidno, da izvajalci niso bili še povem ogreti, ozračje pa je postopoma dobivalo pravi lirični zanos, ki je dosegel svoj višek v Bernsteinovi suiti iz istoimenske glasbene komedije. V jazzovski svet pa nas je ponesla zadnja skladba, tj. Intermezzo in Blue, ki zahteva od izvajalcev primerno tehnično znanje, (predvsem s strani tolkača), s strani dirigenta pa veliko potrpežljivost, da se posamezne zahtevne prehode čimbolj e izvežba in predstavi poslušalcu.
Kljub temu da številne notranje krize rušijo ravnotežje posameznih zasedb ansambla, smo na Proseku lahko poslušali koncert, ki priča, da se je dejavnost na harmonikarskem področju znatno razvila in se še razvija.Postaviti na oder harmonikarski orkester ni lahka stvar, zato si dirigentka zasluži pohvalo in obenem voščilo, da bi še naprej tako uspešno vodila mlade sile na koncertih in tekmovanjih doma in po svetu.	MARKO OZBIČ
V knjižnici Srečka Vilharja v Kopru odprta zanimiva razstava
Znamenite koprske hiše in palače
V Trstu je postala pomembno kulturno središče
Evangeličansko-luteranska cerkev kot mikavni glasbeni ambient
V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru so pred dnevi odprli knjižno in fotografsko razstavo z naslovom Znamenite koprske hiše in palače. Sledilo je predavanje umetnostnega zgodovinarja Edvilija Gardine, ki je prisotnim predstavil družino in palačo Brutti iz leta 1714, v kateri deluje koprska knjižnica.
. Razstava zajema le znamenite zgradbe posvetnega značaja, medtem ko so sakralne znamenitosti izvzete, ker jih namerava knjižnica posebej predstaviti naslednje leto.
Na razstavi je predstavljenih 58 monumentalnih koprskih zgradb od romanike do klasicizma. Razen Pretorske palače, Foresterie, Armerie, Loggie, Fontika, Taverne ter niza gotskih hiš na obrobju mesta, so bile nekoč skoro vse last premožnih in uglednih koprskih družin: Grisoni, Gravi-si, Tacco, Brutti, Barbabianca, De Belli, Carli, Madonizza, itd., po katerih so poimenovane še danes. Mnoge od teh so restavrirane, vzdrževane in spomeniškovarstveno zaščitene, nekatere (Baseggio, De Belli, Filiputti...) pa je že krepko načel zob časa in bila bi neprecenljiva škoda, če bi taki arhitekturni biseri propadli.
Na razstavi je približno 100 knjižnih enot in sicer: gradivo o znamenitih koprskih hišah in palačah ter gradivo o nekdanjih slavnih koprskih osebnostih in družinah. Med pomembno literaturo o Kopru sodita knjigi Francesca Se-mija Capris, lustinopolis, Capodistria ter Staneta Bernika Organizem slovenskih obmorskih mest. Dragocen vir podatkov so tudi nekateri vodniki mesta izpod peresa starejših avtorjev kot so Fran Venturini, Francesco Šemi, Baccio Zili-otto idr. Vključen je tudi najnovejši vodnik Kopra v slovenskem in italijanskem jeziku, ki je pravkar izšel pri založbi Lipa.
Fotografije, ki jih je posnel Vladimir Bernetič iz Izole, prikazujejo znamenite hiše in palače, kakršne so se ohranile do današnjih dni. Kakšen je bil nekdanji izgled posameznih mestnih znamenitosti pa kažejo razstavljene stare razglednice in bogate zbirke domačina dr. Frana Juriševiča.
Razstavo zaokroža plan mesta z vrisanimi znamenitostmi ter z legendo hiš, palač in ulic. Predstavljen je tudi Finijev plan Kopra iz leta 1619 ter več pogledov na mesto iz različnih obdobij, za kar gre zahvala arhitektki Jelki Balaban oziroma Invest biroju Koper.
Razstava bo na ogled do 15. septembra.
VILMA KRAPEŽ
Spričo znanega pomanjkanja koncertnih dvoran v Trstu igra v zadnjih letih v tržaškem glasbenem življenju pomembno vlogo evangeličansko-luteranska cerkvica na Trgu Panfili. Ne samo zaradi svoje središčne lokacije, pač pa tudi zaradi dokaj primerne akustičnosti za nastope solistov in manjših komornih instrumentalnih in vokalnih ansamblov.
Evangeličansko-luteranska cerkvica je v tržaškem mestu eden najlepših biserov gotske arhitekture. Zgradila jo je tržaška evangeličansko-luteranska skupnost po letu 1869 na zemljišču, na katerem je do leta 1851 delovala manjša ladjedelnica Panfili za izdelovanje lesenih ladjic. Kultu je bila izročena leta 1874 in dejansko služi že od takrat tudi za koncertno dejavnost. Ob njeni otvoritvi 1. novembra 1874 je nemški kulturni krožek Schillerverein (1860-1918) priredil v njej po prizadevanju violinista in animatorja Giulia Kellerja prvi koncert Bachovih skladb na orglah Steinmayer z dvema klaviaturama. Na teh orglah je leta 1889 prvič igral tudi dr. Julius Kugy.
Po letu 1918 se je tržaška evangeličanska skupnost začela postopno krčiti. Verski obredi so se v njej sicer nadaljevali in so še danes ob nedeljah, glasbeno življenje v njej pa se je po drugi svetovni vojni obnovilo šele pred nekaj leti, delno tudi zato, ker je sama cerkvena zgradba bila in je še potrebna raznih restavratorskih posegov ne samo za nemoteno koncertno dejavnost, pač pa tudi za ohranitev cerkve kot arhitektonskega in kulturnega spomenika.
Največ zaslug za to pa imata prof. Sergio Cernecca in njegova soproga,
Na ljubljanski manifestaciji nastopile domače in tuje skupine
alternativna glasbena prireditev
Druga godba -
2 idejo drugačnosti se Druga godba, alternativna glasbena prireditev v Ljubljani, deklarira kot agens [n zaščitnica tistih glasbenih dejanj, ki naj bi prina-sala čimveč preferenc na obstoječo in zaščiteno kul-tl)ro. Glede na to da naš prostor hitro institucionalizira in deformira vse, kar se v svojih začetkih obnaša samostojno, pomeni Druga godba še zmeraj dovolj pošteno delujočo alternativo, saj se trudi kompleksno povezati dejavnost tega časa. Druga godba le še vedno na drugi strani, čeprav jo je začela neizp&snost trga že počasi ogrožati. Zato mora svoj obstoj reševati taktno in tudi z vključevanjem neka--frih manevrov, kot na primer ekskluzivnost cen in delež cenene, skomercializirane glasbe. Kljub temu Pa se prireditev še ni sprevrgla v tisto, kar pojmu-lem kot nasilje nad poslušalsko potrebo, in sicer v utrujajočo sterilizacijo vsega glasbenega.
. Znotraj uspešnega balansiranja raznosmernih teženj pa v konceptu še vedno obstajajo razlike med glasbo, ki naj bi, opremljena s čimvečjim aparatom izkustev in pronicljivosti, še enkrat pela speve doživljanja tukaj in zdaj, in med glasbo, ki opeva tukaj in zdaj bolj »žuratorsko« in nerefleksivno. Prvega pola žal ni bilo slišati dovolj, ker organizatorji v izbiranju bolj zaresnih glasb niso poskrbeli za špico kvalitete, z izjemo madžarskega ansambla Muzsi-kas, o katerem bom spregovorila kasneje. Odpadel le tudi koncert Dereka Baileya, ki je tako glasbo °betal, poslušali pa smo dva večera glasbeno izgubljeni mehanicizem tako imenovane sodobne improvizirane glasbe in eksperimentalne glasbe. Obe
branži sta za splošen okus odpadniški, da pa sta na Drugi godbi zanesljivo padli, pa sta pokazala nastopa kitarista Daveya Williamsa in violinistke ter vokalistke La Donne Smith iz ZDA ter domača produkcija Tickmayer formatis iz Novega Sada. V obeh primerih je šlo za popolno pomanjkanje muzikalne organizacije, za pretenciozno, prazno gostog-lasbje, ki bi se ga dalo v prvem še profilirati (vsaj La Donna Smith je pokazala to težnjo), v drugem pa me je citatološka amorfnost odsotnih tonov čisto paralizirala. Nakazanost drugega izdelka kaže, da bo v prihodnje potrebno vzeti v obzir močnejše kriterije pri selekciji eksperimentalne glasbe. Prvi večer je bil tako označen s prvo napako, katere posledica je odvajanje deviznih sredstev v zgrešene investicije.
Zdi se, da je šibka točka letošnje Druge godbe ravno v zastavljanju »težjih« projektov, ki z naglico odvrnejo ljudi, ki zmorejo določeno poslušalsko fleksibilnost. Tiste pa je gotovo prepričal ansambel Muzsikas. Njegov nastop je bil, posebno v drugem delu, tehten, profesionalen, prisrčen, in sestavljen iz tolikšnega števila življenj, da je bilo za pravo dojemanje potrebno seči globlje v stari spomin, tako direkten je bil njihov izziv. Slišali smo ravno toliko tonov, kolikor jih je bilo potrebnih. In ti toni so bili tudi odigrani in odpeti ravno tako, kot je bilo potrebno. In tudi muza se je ob tem veselila.
Po Tamburaših iz Sodevcev, ki so proizvedli mešanico raznih napevov, je pozornost vzbudil Duvač-
ki orkestar Fejata Sejdiča — romski duvači, dobitniki Zlatne trube Dragačeva leta 1982. Nastop je bil atraktiven po več plateh: zaradi barvitosti, temperamenta, ritmičnosti, bizarnosti. Njihov največji adut pa je ravno spretnost hitrega spreminjanja značajev, ki jih, čeprav nezdružljive, povežejo v nekakšen genialno naivni konglomerat, ki niti nima namena biti ironičen ali duhovit, in najbrž prav zaradi tovrstnih kombinacij, vštevši izrazno negibnost du-vačev ob najbolj »nemogočih« smešnicah, Fejatu Sejdiču in njegovim duvačem to tudi uspe.
Drugi pol prireditve, ki sem ga označila za »žura-torskega«, je sestavljal koncert afriške glasbe z ansamblom Susu Bili iz Toga in Vitamina X iz Gane. Posebej pri prvem je šlo za odtujeno prilaščanje in manipulacijo afriških ritmov v čisto populistične namene, tako da o organičnosti afriške glasbe skoraj ni bilo sledu. Tudi reggae glasba ni bila dosti močnejša. Kendell Smith je z Robotiksi in Mad Professorjem ustvaril vzdušje nekakšnega političnega žur-shoda s »guasi agitko« zoper pritiske političnih režimov, vštevši Janša-Tasič primer. Glasbeno zelo nepretresljiv nastop je s pomočjo glasbe omogočil vsaj delno kanalizacijo tako imenovane množične psihoze, ali pa grupno terapijo, kar je po svoje ena željenih funkcij glasbe. Prireditev Druga godba se je tako zaključila v muzikoterapevtskem slogu z izstopajočo humanistično naravnanostjo.
MIRJAM ŽGAVEC
oba velika glasbena entuziasta, človeka, odprta za glasbene pobude in do lanskega leta tudi organizatorja Glasbenih septembrov v tej cerkvi, obenem pa naklonjena naši narodnostni skupnosti in njenim prizadevanjem na glasbenem področju. Poleg tega, da sta vedno pripravljena nuditi svojo pomoč pri koncertni dejavnosti šole Glasbene matice, sta tudi redna obiskovalca koncertnih prireditev v našem Kulturnem domu.
Prof. Sergio Cernecca je zdaj koordinator glasbenih dejavnosti v cerkvici, sicer pa je pobudnik prizadevanj za njeno restavriranje za glasbene potrebe, ki se je začelo pred kakimi desetimi leti. Največji del sredstev za te posege prispeva Dežela, nekaj je prispevka iz Sklada za Trst, nekaj prispeva sama tržaška evangeličanska-lute-ranska skupnost, nekaj denarja pa se nabere tudi iz prostovoljnih prispevkov v ta namen ob raznih koncertnih prireditvah. Prof. Cernecca ugotavlja, da žal ta sredstva dotekajo mnogo prepočasi za hitrejše obnavljanje, želi pa prav zato ob tem izrecno poudariti prispevek slovenske mestne skupnosti, ki ga ta daje ob raznih koncertnih prireditvah Glasbene matice v obliki prostovoljnih prispevkov.
Na postopni restavraciji cerkve se dela že kakih 10 let. Najprej je bila na vrsti obnova strehe predvsem zato, da bi se zavarovala spomeniška dragocenost samega objekta pred kvarnimi posledicami vremenskih neprilik. Sledilo je restavriranje orgel. Temeljite restavracije so potrebna tudi barvana steklena okna, ki jih je skupno enajst, od katerih sta prvi dve nad korom (na pročelni strani) že dokončani. Pri restavriranju vetrat sodeluje s tržaško tvrdko Pasinatti tudi podjetje iz Miin-chna, prav tisto, ki jih je ob gradnji cerkve tudi izdelalo. Pred nedavnim so bile obnovljene in delno na novo zgrajene sanitarne naprave in pa slačilnice, dokončano je bilo tudi novo tlakovanje v zakristiji in centralni del električne napeljave v njej. V programu je še restavriranje vseh preostalih 9 vetrat, temeljita obnova električne naprave v cerkvi sami, namestitev ogrevalnih naprav v njej, kar bo omogočilo koncertne prireditve tudi v zimskem času, in pa seveda prepleskanje notranjih sten, ki jih je zlasti na severni strani močno načela plesen.
Hitrost obnavljanja bo seveda odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, toda že opravljeno delo dokazuje, da je vsaka lira skrbno in programirano namenjena ohranitvi cerkve kot spomenika in izboljšanju njene funkcionalnosti za koncertne potrebe.
Po izteku zaključnih akademij šole Glasbene matice je bil v evangeličan-sko-luteranski cerkvi še drugi od dveh koncertov cerkvene vokalne glasbe z zbori iz naše dežele, v septembru pa bo serija koncertov na pobudo turistične ustanove v sodelovanju z Združenjem julijskih glasbenikov, s čemer se bo dejansko nadaljeval Glasbeni september, ki sta ga vodila zakonca Cernecca, pa sta morala hvalevredno pobudo lani opustiti zaradi pomanjkanja denarja za kritje stroškov, (j. k.)
Obisk pri slovenski skupnosti na Reki
Slovenska beseda v hrvaškem okolju
FABIO GERGOLET
Po končani vojni so številni prebivalci slovenskega Primorja, Krasa in Notranjske našli delo in ekonomsko varnost prav na Reki, ki se je tedaj začela razvijati v naj večje pristanišče nove Jugoslavije. Čutili so še hudo domotožje, večina je pač živela daleč od svojih naj dražjih, pričeli so se zato družiti, da bi tako ohranili jezik in navade krajev, ki so jih zapustili.
Pod vodstvom sedaj že pokojne Zore Auzec, pa je skupina ljudi načrtovala organizirano druženje teh ljudi, ki bi tako lahko koristno preživljali svoj prosti čas. Tako so jeseni leta 1947 ustanovili slovensko društvo, ki je bilo podružnica Slovenskega doma v Zagrebu. Društvo je dobilo ime po kraški vasi Bazovica, v spomin na Bidovca, Valenčiča, Miloša in Marušiča, prve štiri antifašistične žrtve v Italiji.
Okrog teh začetnikov se je. v kulturno-prosvetnem društvu Bazovica kmalu zbrala skupina ljudi različnih generacij, ki se je pričela aktivno ukvarjati s športom in kulturo. Uspehi niso izostali. Požrtvovalnost in vztrajnost članov je pripomogla k temu, da je društvo dobilo v upravljanje zgradbo, v kateri deluje še danes. Aktivnosti članov so bile skozi vsa leta zelo različne. Na športnem področju so številni pokali dovolj zgovoren dokaz o uspehih v šahu, namiznem tenisu in v balinanju.
Na kulturnem področju pa je prvi pričel z delom in v vseh štiridesetih letih nikoli prenehal pevski zbor. Glede na število in spol članov je včasih deloval kot mešani, moški, ženski zbor ali oktet. Nastopal je povsod po reški regiji, v daljni okolici, v Sloveniji in v Italiji.
V	uspešne glasbene aktivnosti društva moramo vsekakor prišteti tamburaški in harmonikarski orkester. V začetku delovanja so bili številni, vendar pa sestavljeni predvsem iz zelo mladih članov, ki so ponavadi po končani osemletki prenehali tudi. s tem udejstvovanjem. Zaradi tega sta tamburaški in harmonikarski orkester v naslednjih letih prekinila z nastopi.
Osnovni namen ustanovitve društva je bil ohraniti slovensko besedo, približati svoje kulturne tradicije gostoljubnemu mestu ter se tudi sami vključiti v njihovo kulturno življenje. S tem namenom je bila ustanovljena dramska skupina. Včasih je zaradi pomanjkanja članov delovala samo kot recitatorska skupina, drugič pa so samostojno nastopali z zahtevnimi dramskimi deli. Skupina se je izkazala posebno v zadnjih nekaj letih in je celo gostovala na reviji amaterskih gledališč BRAMS v Beogradu.
V	vseh teh letih niso pozabili, da je pač pisana beseda - knjiga -
tisti temelj, na katerem lahko gradijo vse druge oblike delovanja. Tako je prišlo relativno zgodaj do ustanovitve knjižnice. Več knjig so jim pač podarili člani ali simpatizerji društva, veliko pa jih je prišlo tudi iz Slovenije.
V	društvu so se dolga leta zbirali študentje reškega vseučilištva in to do šolske reforme na Hrvaškem. Slovenski študentje so organizirali predavanja, literarne večere ter predvsem pripomogli k temu, da je cela generacija, čeprav daleč od doma, organizirano in delavno preživljala svoj prosti čas. S končanim študijem pa se je prenehalo tudi njihovo delovanje v društvu, ker so se pač vrnili nazaj v svoje kraje. Vendar pa zaradi tega kulturno-prosvetno društvo Bazovica ni izgubilo svojih mladih moči, saj so se otroci prvih članov, njihovi vrstniki in prijatelji zbrali v sekciji, ki je simbol mladosti: folklorno-plesna skupina. V narodnem, klasičnem in modernem ritmu se je v desetih in več letih zvrtelo nad 200 mladincev in mladink, sedaj pa so na njihovo mesto stopili mlajši mladinci in pionirji. Verjetno bo vsem ostal v spominu njihov nastop ob dnevu mladosti leta '79, kateremu je zadnjič prisostvoval tovariš Tito.
V	Slovenskem domu so se od same ustanovitve vrstile številne prireditve; obeleženi so bili držav-
ni in republiški prazniki, kulturni ter spominski dnevi, katere so obiskovali njihovi simpatizerji in prijatelji, kakor tudi podporni člani, ki jih je še vedno okoli sto. Na majhnem odru dvorane Slovenskega doma so stali pomembni možje slovenskega in hrvaškega kulturnega in družbenopolitičnega življenja. Vsa ta leta so pri društvu Bazovica vedno tkali tudi prijateljstvo in bratstvo z jugoslovanskimi narodi in narodnosti. Podobno je bilo tudi s predstavniki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji.
Delovanje vseh sekcij je bilo dokaj uspešno, saj so bili vedno dobro sprejeti, čeprav so bili njihovi programi v slovenskem jeziku. Sekcije so aktivno sodelovale na vrhunskih srečanjih in manifestacijah, kakor so Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, Primorska poje v zamejstvu, Mladinsko srečanje v Trebinju in že prej omenjeni nastop pred maršalom Titom v Beogradu. Imeli so še več srečanj predvsem s Slovenci v zamejstvu in sicer z društvom Lipa iz Bazovice, v Boljuncu, Ric-manjih, Ronkah in Štandrežu.
Na fotografijah nekaj prizorov iz razgibanega kulturnega življenja društva Bazovica na Reki, v katerem igrata glavno vlogo gledališka skupina in zbor.
POHIŠTVO BO CELO POLETJE S POPUSTOM 00 70 %
CODROIPO, DBA CESTA 13 ZA PORDENON
Tenis: wimbledonski turnir
Finale že običajen: Graf - Navratilova
Košarka: kvalifikacijska srečanja za udeležbo na OI
Gladki zmagi Italije in Jugoslavije
Italija - Danska 118:62 (63:39)
ITALIJA: Gracis 13, Gentile 3, Mag-nifico 17, DelLAgnello 18, Bosa 7, lacb-pini 9, Binelli 6, Riva 24, Della Valle 2, Costa 15, Boni 4, Vescovi.
DANSKA: Holmig 4, Wich 7, Rein-holt 8, Danielsen, Stampe, Janssen 2, Dalsgaard 3, Nerup, Soerensen 4, Niel-sen 34, Damm.
SODNIKA: Brys (Bel.) in Richardson (VB). PM: Italija 19 na 23; Danska: 8 na 11. PON: nihče. TRI TOČKE: Italija 7/11 (Gracis 1, Gentile 1, DelLAgnello 1, lacopini 1, Riva 3); Danska 10/30 (Wich 1, Dalsgaard, Nielsen 8). GLEDALCEV: 300.
ARNHEN Italijanska državna reprezentanca je drevi proti zelo skromni Danski le eksperimentirala in če bi sito želela, bi bila razlika v koših še izdatnejša. Junak srečanja je bil tokrat mladi Bosa, ki je igral nad svojim povprečjem (čeprav seveda ne smemo pozabiti res »romarskega« nasprotnika), pa tudi Riva, ki je igral le malo, a je vseeno dal soliden doprinos v točkah. Danes čaka Italijo skromna Tur-
čija, tako da si lahko spet pričakujemo lepo... trening tekmo.
Jugoslavija - Norveška 87:51 (28:25)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 15, Čutura 4, Kukoč 13, Paspalj 15, Obradovič 8, Vrankovič 4, Divac 15, Pecarski 3, Cvetičanin 9.
HERTOGENBOSCH Jugoslaviji na začetku tekme ni in ni šlo, vendar pa je bila tehnična razlika med obema ekipama taka, da ni bilo dvoma, kdo bo končni zmagovalec. Pri Jugoslaviji so se izkazali vsi (ali pa nihče, odvisno od zornega kota). Danes spet čaka Ju-gosalavijo skromen nasprotnik, saj bo na parket stopil Izrael.
Rezultati in spored
SKUPINA A
IZIDI 2. KOLA: Nizozemska - Švedska 92:71; Španija - Irska 118:62;
VB - Irska 106:69; Španija - Švedska 103:97.
DANES: Velika Britanija - Švedska (19.00); Nizozemska - Španija (21.00). Počiva: Irska.
SKUPINA B
Italija - Danska 118:62; ZRN - Finska 107:85. Počitek: Turčija.
LESTVICA: Italija 6, ZRN 4, Turčija 2, Danska in Finska 0.
DANES: Turčija - Italija (19.00); Finska - Danska (21.00). Počiva: ZRN.
SKUPINA C
Grčija - Izrael 85:70; Jugoslavija -Norveška 87:51.
LESTVICA: Jugoslavija in Grčija 2, Izreal in Norveška 0.
DANES: Norveška - Grčija (19.00); Jugoslavija - Izrael (21.00).
SKUPINA D
Francija - Švica 96:56; SZ - Poljska 126:76.
LESTVICA: SZ in Francija 2, Švica in Poljska 0.
DANES: SZ - Francija (19.00); Poljska - Švica (21.00).
Kolesarstvo: cilj je Seul
LJUBLJANA — Zvezni selektor jugoslovanske kolesarske zveze Cvetko Bilič je sporočil imenu olimpijskih kandidatov. O udeležbi bodo vsekakor
odločali na seji 25. julija, predlagani pa bodo Valter Bonča (Sloga Idrija), Sandi Papež (Krka Novo mesto), Robi Šebenik (Rog Ljubljana), Rajko Cubrič (Beograd), Jože Smole (Krka Novo mesto) Mico Brkovič (Čačak) in Aleš Tahmeister (Sava Kranj). Jugoslavija bo v primeru odhoda v Seul vse sile zastavila v ekipno vožnjo na kronometer.
V Zenici veliko razburjenje
ZENICA Kazen, ki je doletela NK Čelik je močno odjeknil v javnosti in vodstvo Čelika je izjavilo, da ne sprejema odločitve o nazadovanju v drugo zvezno nogometno ligo.
Za prihodnji teden je sklicana izredna skupščina kluba iz katere bodo po vsej verjetnosti izšle zahteve na vse športne forume, da se ukrepi spremenijo.
Za naslov med templji
AGRIGENTO...... 182 kolesark se bo
v nedeljo udeležilo državnega prvenstva, ki se bo odvijalo po sloviti Dolini templjev v bližini Agrigenta. Proga bo merila 80 km.
LONDON — Ženski tenis vsaj za sedaj ni doživel revolucije in v finalu wimbledonskega turnirja se bosta srečali Martina Navratilova in Steffi Graf.
Zahodna Nemka se je z veliko lahkoto (6:1, 6:2) iznebila Američanke Shriver, medtem ko se je morala Navratilova pošteno spotiti, da je izločila Chris Evert, ki je iz velikega prizorišča dejansko stopila pred nekoliko mlajšo (obe sta sicer veteranki) Navratilovo.
Navratilova in Evertova sta se v 15 letih srečali kar 78-krat in skoraj vedno v finalih ali polfinalih. Z včerajšnjim uspehom je Navratilova dosegla 41. zmago proti večni nasprotnici.
Igra, ki sta jo obe veteranki prikazali, ni bila tehnično na posebno visoki ravni in rezultat je v največji meri posledica naključnih udarcev in napak. Prav (nekoliko omejene) sposobnosti Navratilove dajejo Zahodni Nemki vlogo favoritinje v finalu. V turnirju moških dvojic je medtem Šved Jarryd skupno z Avstralcem Fitzgeraldom napredoval v polfinale.
Oster ukrep mednarodne nogometne zveze
Mehika: dve leti počitka!
ZUERICH Mednarodna nogometna zveza je izredno ostro kaznovala Mehiko, ki je na nekem mladinskem turnirju sodelovala z nekaterimi starejšimi igralci.
FIFA je slenila, da še mehiška nogometna zveza suspendira iz zveze za dobo dveh let. V praksi pomeni, da Mehika ne bo mogla igrati na olimpijskem turnirju in da bo zamudila tudi kvalifikacije za prihodnje SP.
Vest so v Mehiki posredovali z največjim poudarkom in reakcije so bile skrajno ostre. Najprej so na zatožno klop postavili mednarodno zvezo, češ da je ukrep daleč prestrog, nesposobnosti pa so bili obtoženi tudi voditelji domače zveze, ki niso znali pravilno prikazati prekrška. Preplah je velik in utegnilo bi priti celo do ustanovitve alternativne nogometne zveze.
—in samo denarna kazen
ZUERICH - - FIFA je obravnavala tudi primer podkupovanja, ki se ga je poslužil Kuvajt, da bi si prislužil olimpijsko kvalifikacijo proti Iraku in Katarju. Kuvajtsko zvezo so kaznovali z globo 22,5 milijona lir, kar je za petrolejske mogotce manj kot napitnina.
Tudi Angleži si želijo miru
LONDON - Angleška nogometna zveza ni izdala dovoljenja štirim klubom, ki |p se pripravljali, da bi med poletjem nastopali na Nizozemskem, v Belgiji, Grčiji in Španiji. Razlog je vedno enak: boje se, da bi ekipe spremljale običajne ekipe huliganov, kar bi še poslabšalo sloves angleškega nogometa.
Boks: Jacguot ubranil naslov
HAMBURG Francoz Rene Jacguot je ubranil evropski boksarski naslov super-velter kategorije. Zahodni Nemec Erwin Heiber je moral priznati premoč prvaka vil. krogu.
Zimske OI: brez Lausanna
LAUSANNE Mesto, ki je sedež mednarodnega olimpijskega odbora, se je odpovedalo kandidaturi za zimske OI leta 1994. Kot je znano, se bodo od leta 1992 dalje ZOI odvijale med dvema poletnima prireditvama. Najvažnejši kandidat za ZOI 1994 je Sofija, ki je že za las izgubila organizacijo za ZOI 1992.
V Milanojioriju mrzlično prodajanje (in razprodajanje) nog
Torino si veliko obeta od Škora
ASSAGO ' Residence" v Milano-fioriju bruha drobne in debele vesti o prodajah in nakupih nogometašev. Med drobnimi je sporočilo, da bo član Triestine Cinello v prihodnji sezoni igral za Bari.
Med "velikimi" junaki trgovanja je član Fiorentine Berti, ki kljub mastnim naslovom v nekaterih dnevnikih še vedno ni povsem zanesljivo last Napolija.
Konkretno so medtem začeli v Rimu, kjer so se v mestnem zdravstvenem centru srečali Brazilec Renato, ki bo igral za Romo, ter Urugvajec Guti-errez in Argentinec Dezotti, ki bosta v prihodnjem prvenstvu nastopala za Lazio. Obveznost zdravniških pregledov je bila tudi priložnost za izmenjavo prvih mnenj o prihodnji sezoni. Največ zadovoljstva sta vsekakor izžarevala Gutierrez in Dezotti, ki sta s prihodom v Evropo verjetno »odkrila Ameriko«, medtem ko je bil skok za Renata, kot člana brazilske državne reprezentance, gotovo manjši. Dezotti je bil pri izjavah dokaj skromen, Gutierrez pa je povedal, da je doma znan kot oster igralec. Na splošno so Urugvajci prej kot ostri odkrito grobi.
V Turinu je »Toro« predstavil Jugoslovana Škora, ki je med drugim zanikal, da je serijsko podpisoval predhodne pogodbe z raznimi klubi. Vod-
stvo Torina je izjavilo, da bo borbenost jugoslovanskega reprezentanta velika pridobitev in da računajo na doprinos, ki bi bil podoben tistemu, katerega je dal BonieK Romi.
Ob prestopih, ki so vezani s triumfa-lizmom, so tudi »kazenski«. Zvedelo se je, da sta bila Ferrario in Bagni prodana v Ascoli, ista usoda pa bi morala
doleteti tudi vratarja Napolija Garello, ki je bil eden voditeljev upora proti trenerju Bianchiju ob koncu minulega prvenstva.
Na sliki: Gutierrez (levo), Renato (na sredi) in Dezotti so se v Rimu srečali pred zdravniškimi pregledi. Bo kdo od treh postal novi rimski kralj?
Nogomet: turnir v Gabrjah
Premoč Itale
V Gabrjah se nadaljuje nogometr furnir, ki ga prireja Kulturno društv Skala in na katerem sodelujejo mk dinske, članske in ženske ekipe °beh strani meje. Po prvih odigrani kolih gre beležiti premoč Itale iz Grč dišča pri mladincih ter izdatno zmagi ki jo je članska postava iz Sovoder izbojevala nad Dolom/Poljanami.
Izidi: MLADINCI: Gabrje - Doberdob 3:3, Itala San Marco - Bilje 9:1. ^kANI: Vrh - Štandrež 3:1, Sovodnje -Dol/Poljane 13:4. ZENSKE: Sovodnje -Vrh 2:1, Gabrje - Rupa/Peč 3:1.
Turnir se bo nadaljeval danes z 2. kolom med člani. Ob 18.30 se bosta srečali postavi iz Števerjana in Rupe/Peči, uro kasneje pa se bodo po-jnerili Gabrci in Doberdobci. Jutri bodo na vrsti ženske predstavnice. Ob
18.30	bo srečanje med Gabrjami in So-Jodnjami, tekma Vrh - Rupa/Peč pa bo ob 19.30.
V	Montecatiniju lahko poskusimo bazo s sk. 1, ki ima v Erucu zelo hitrega konja, ki lahko računa na končno zmago. V sk. X bi opozorili na solidnega Furia di Sitam, v sk. 2 pa lahko kot na presenečenje opozorimo na Durissi-ma.
V	Rimu je v sk. 1 Enparente res dober, v sk. X pa lahko Feroce računa na zmago. V sk. 2 Fior d’Asolo je trenutno v formi in se bo gotovo boril s prvimi.
V	Montegiorgm lahko Eace Doro ponovi nedavno zmago, dobra alternativa pa je Fenez (sk. X), ki je zelo regularen konj. V sk. 1 Fania Vinci teče zelo dobro in zasluži omembo.
V	Tarantu poskusimo z Doganom (sk. X), ki trenutno teče zelo dobro, omenili pa bi še Franza Ci (sk. 1), v sk. 2 pa Fulberta, ki bi lahko predstavljal pomembno alternativo.
V	Trstu smo za Dionetto (sk. X), ki se nam zdi v tej kategoriji podcenjena. V sk. 1 bi opozorili na Binga di Jesolo, ki se lahko uveljavi, naše presenečenje pa je Darko.
Na drugi dirki v Trstu se nam zdi Akron d'Ausa (sk. 1) sposoben, da osvo-
ji zmago, v sk. 2 pa se bo Acomez zagotovo boril za končno zmago. V sk. 1 bi omenili še Erbocata.
Dirka tris
Naši favoriti: Ebolovva (4), Apache KS (6), Folgore OM (13). Dodatek za sistemiste: Bioxil (15), Blomette (16), Dry Day (9).

1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	2
drugi	X	1
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	X	2
drugi	2	X
JK ČUPA
organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist bodo od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29.
7.	ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7. Vpisovanje sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah.
SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 3. julija, izlet z osebnimi avtomobili v Sappado z vzponom na Peralbo. Za informacije telefonirati na št. 200782 ali 226283.
KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi -popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029).
SPDT
prireja jutri in pojutrišnjem (2. in 3. t. m.) izlet z osebnimi avtomobili na Reisskofel (2371 m), kjer je spominska plošča Zlatka Jelinčiča, in na Spitzegel (2118 m) nad Ziljsko dolino. Zbirališče in odhod izletnikov je ob 5.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). Gori spadata v okvir Poti prijateljstva, izlet pa vodi Lojze Abram.
ZSŠDI
obvešča udeležence letošnjega 12. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo v soboto, 2. in v nedeljo, 3 julija v Škofji Loki, da bo odhod avtobusa ob 7. uri pred občinsko telovadnico v sovodnjah in ob 7.30 na Opčinah pred Prosvetnim domom.
Kako bomo obračali na jadralni deski
oh peskanju je zelo važno, da se začetnik nauči in r< j'81'' Poznamo dva načina: obračanje proti vetru od vetra. Če smo izbrali prvi način, moramo naj-ei zaviti s konico proti vetru. To naredimo tako, .nagnem0 jadro proti krmi. Konec loka se mora fakniti vode. Ko se konica postavi proti vetru, mo-nJ1 2 3 4 5 6*? Prestopiti okrog jambora na drugi bok jadral-deske. Istočasno preprimemo drugo stran loka in gnemo jadro proti konici. Tako bomo ponovno leli veter in obrat bo zaključen.
Pr Tehnično bolj zahteven je obrat od vetra. Nas-bo°tno 0C* 0brata proti vetru moramo tu nagniti jam-7 r.Proti konici, tako da bo deska zavila od vetra.
VlJati moramo, dokler nam veter ne zapiha v i; o. V tem trenutku spustimo roko, ki je bolj odda-lje«a od jambora.
r , ? isto preprimemo lok na drugi strani, tako da ki prekrižamo. Obrat zaključimo tako, da še z dru-y roko preprimemo lok.
Jadralno desko lahko obračamo še na tretji (po-°zni) način. Z eno ali obema rokama držimo za
dvižno vrv tik ob jamboru, nato začnemo počasi stopati okrog jambora in s stopali obračamo desko.
Učenje obratov terja veliko padcev v vodo, vendar je treba vztrajati. Preden se oddaljimo od obale, moramo premisliti, ali se bomo znali vrniti. Bolje je, da prve dni treniramo ob obali, tako se bomo v primeru onemoglosti počutili na varnem in bomo lahko odplavali na suho z desko vred.
Po nekajdnevnem treningu si lahko privoščimo že nekaj fines. Stopala ne smejo biti preveč narazen. Takoj po startu prestopimo med jamborjem in kobilico. Tudi roke ne smejo biti narazen. Na loku je treba najti točko, kjer nam veter enakomerno vleče jadro. To lahko ugotovimo že na suhem, tako da jadro dvignemo, primemo za lok in dlani počasi približujemo. Če nam veter skuša obrniti jadro, pomeni, da nimamo pravega prijema. Zato ročkamo po loku, dokler tendenca rotacije jadra izgine. To potem ponovimo na vodi, a v začetku bomo imeli težave z ravnotežjem.
DAVID POLJŠAK
(Se nadaljuje)
V	okviru občinskega praznika
Vrsta športnih pobud
V	okviru občinskega praznika, ki ga je letos priredilo Kulturno društvo Danica, so na Vrhu organizirali tudi vrsto špor-tno-rekreacijskih pobud, ki so v glavnem potekale v novem Kulturno-športnem središču.
Glede tenisa povejmo, da je po predvidevanjih slavil zmago Boris Cotič, ki je v odločilnem srečanju z 10:5 premagal brata Adrijana. Zmagovalec je v polfinalnem srečanju s 14:11 odpravil Ladija Devetaka, brat Adrijan pa z 9:7 Robina Devetaka. V srečanju, ki je veljalo za 3. mesto, je Ladi Devetak z 12:5 premagal Robina Devetaka.
Ekipa iz Kostanjevice na Krasu pa je osvojila balinarski turnir, ki so se ga udeležile postave iz Škotje Loke, Slavina iz Ljubljane, Komna, Zarje iz Bazovice, Maka iz Štandreža, Sovodenj ter domačini Danice Unitecno. Po celodnevnem tekmovanju na Vrhu in v Sovodnjah so se balinarji iz Kostanjevice izkazali kot najboljši. Na drugo mesto so se uvrstili Sovodenjci, tretji pa so bili predstavniki Slovina iz Ljubljane.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
1. julija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po pomoru rib v Severnem in Baltskem morju zaradi bohotenja alg
Zahodnonemške dežele zahtevajo strožje pobude za varstvo morja
HAMBURG - Nedavni pomor rib ob obalah Severnega morja zaradi bohotenja alg, ki so ribam odvzele kisik, rake pa zadušile v sluzastem objemu, je prisilil Zvezno republiko Nemčijo, da je predlagala drastične ukrepe. V Hamburgu so se namreč sestali ministri za okolje zahodnonemških obmorskih dežel Hamburga, Bremna, Schles-wig-Holsteina in Spodnje Saške, da bi sprejeli skupni načrt za zaščito Severnega in Baltskega morja.
Na srečanju so vidni predstavniki zahodnonemških univerz poudarili, da morajo politiki z ustrezno zakonodajo omejiti industrijske in mestne odplake. Vsi so se strinjali, da so prekomernemu bohotenju alg poleg ugodnih vremenskih pogojev botrovale pred-
vsem dušikove, sulfatove in fosfatne spojine.
Zahodnonemški zvezni minister za okolje Klaus Topfer je predlagal poostreno nadzorstvo, da bi zmanjšali strupene odplake in jih popolnoma prepovedati konec leta 1994. Topfer je obenem svetoval, da bi mednarodni dogovor o zmanjšanju fosfatnih in dušikovih spojin do leta 1992 anticipirali na leto 1989. Deželni ministri so osvojili ta predloga in zagotovili, da se bodo vsestransko zavzeli, da bi preprečili odlaganje strupenih kemikalij v Severno morje, obenem pa omejili uporabo umetnih gnojil in pesticidov v kmetijstvu.
Hamburški minister za znanost in kulturo Ingo von Miinch pa je poudaril, da je treba vprašanje obstoja Se-
vernega morja reševati na mednarodni ravni, ker bi bilo nesmiselno, da bi nemške dežele s strogo zakonodajo omejile onesnaženje, tega pa ne bi storile zahodnoevropske in vzhodnoevropske nemške sosede. Minister je tudi zahteval, da zvezna vlada vpliva pri londonski in praški vladi, ker imata Velika Britanija in Češkoslovaška najslabšo naravovarstveno zakonodajo. Njegov hamburški kolega, minister za okolje Jdrg Kuhbier se je zavzel za tesno sodelovanje med državami, obenem pa je predlagal zmernost pri obsojanju krivcev, ker je treba nekaterim državam pomagati, saj so prečiš-čevalne naprave skrajno drage.
V Hamburgu so tudi ugotovili, da je "algna stihija" mimo, to pa ne sme uspavati odgovorne, saj se lahko ta pojav ponovi že prihodnjo spomlad.
Goli otok odprli za turistične obiske
GOLI OTOK — Kazensko-popravni dom Goli otok so včeraj predstavili novinarjem in turističnim delavcem kot novo turistično točko opatijske agencije Kvar-ner Ekspres. V skladu s pogodbo, ki so jo sklenili s kombinatom Velebit, bodo na Goli otok to poletje prišle prve skupine turistov z Reke, iz Opatije in Crikve-nice. Gre za enodnevne izlete, ki vključujejo obisk kaznilnice, kosilo in seveda kopanje. Cena izleta bo, odvisno od vrste prevoza, znašala od 29 tisoč do 49 tisoč dinarjev. Pričakujejo, da bodo največje zanimanje turistov vzbudili ostanki naselja Žica v zalivu, v katerem so bivali obsojeni informbirojevci. Od srede leta 1956 naprej so v domu bivali tudi obsojenci za druga kazniva dejanja, od 31. decembra letos, ko ga bodo ukinili, pa bo v kazensko-popravnem domu prestajalo kazen manjše število obsojencev. Nato jih bodo preselili v druge zapore, Goli otok pa v celoti namenili turistom, (dd)
Znana identiteta najdenega trupla
PESARO — Vse kaže, da je ženska, ki so jo golo in obteženo s sidrom našli mrtvo v morju pri kraju Marzocca di Senigallia, 31-letna Anna Rita Curino iz Pesara. Točno identiteto utopljenke bo pokazala obdukcija, toda preiskovalci so prepričani, da gre res za Curinovo.
Izginotje Anne Rite so prijavili starši in povedali, da je odšla od doma 10. junija, ko se je na 12-metrskem katamaranu skupaj z dvema potnikoma odpravila iz Pesara. Curi-nova je namreč oddajala svoj katamaran za izlete po morju, s tem da je sama krmarila plovilo. Za njo je nato izginila vsaka sled, dokler njenega trupla niso našli v morju.
Preiskovalci so ugotovili, da je nekdo Curinovo udaril po glavi s topim predmetom, obtežil s sidrom in nato vrgel v morje. Vzrok ni znan, ugotovili so le, da je bilo truplo v vodi približno teden dni. Policija se zdaj trudi, da bi odkrila, kaj je Curinova delala prvih deset dni, preden je prišlo do umora. Sprašujejo se tudi, kdo sta potnika, ki naj bi skupaj s Curinovo odplula iz Pesara. Toda odgovorov na ta vprašanja ni in policija še naprej tava v temi.
Iz Peruja v Novo Zelandijo
Z ladjo iz bičevja, ki so jo imenovali Uru, je skupina znanstvenikov odplula iz Peruja. S plovbo do Nove Zelandije hočejo dokazati, da so že prekolumbi-janski Perujci prepluli ocean	(Telefoto AP)
Ni okras, je smet!
Žrtev vsesplošnega onesnaževan a okolja je tudi ta kanadska gos, ki ji "krasijo" vrat plastični obroči, s katerimi običajno združi.jejo pločevinke piva in drugih pijač	(Telefoto AP)
Zbeganost v ZSMS zaradi priprtja kandidata za predsedstvo mladih
LJUBLJANA — Na zadnji seji republiške konference ZSMS bi morali delegati izvoliti novo predsedstvo in organe RK ZSMS. Zaradi pripora Janeza Janše, enega od treh kandidatov za predsednika slovenske mladinske organizacije, pa se je mladinska organizacija znašla v težkem položaju. Ali naj kljub temu izvede volitve, naj celotne volitve preloži ali pa odloži le izvolitev predsednika, so vprašanja o katerih smo lahko slišali že burne polemike na regijskih posvetih, na seji predsedstva RK ZSMS, včeraj pa se bo morala konferenca o njih dokončno opredeliti.
Tudi člani predsedstva RK ZSMS na včerajšnji seji si o nadaljnji usodi volitev niso bili enotni. Nekateri od zbranih (manjšina) so menili, da so vsi trije kandidati za predsednika pristali na kandidaturo, izdelali svoje programe in ne vidijo razlogov, da danes ne bi izvedli celotnih volitev. Čakanje na čas brez odprtih problemov pa je tako ali tako iluzija. Nekoliko več zbranih je podprlo predlog, da prestavijo celotne volitve za 60 dni. Menili so, da bi bil ta postopek statutarno čistejši, hkrati pa tudi ostrejši pokazalec motenosti kandidacijskih postopkov za novo vodstvo slovenske mladinske organizacije.
Največ mladih pa se je opredelilo, da na seji izvedejo delne volitve, da torej izvolitev predsednika prestavijo za 60 dni in ta predlog je kot svojo opredelitev po glasovanju z večino glasov sprejelo tudi predsedstvo RK ZSMS.
Zaradi pripora Janeza Janše je namreč predvsem absurdna situacija za izvolitev predsednika organizacije, saj je
bil (zaradi objektivnih okoliščin) postopek moten in tako niso razpravljali o programih posameznih kandidatov, temveč le o položaju, ki je nastal zaradi aretacije.
Na včerajšnji seji so člani predsedstva sprejeli tudi oceno kulturnega mitinga v Ljubljani. Menili so, da je prireditev potekala na visokem nivoju, brez najmanjših izgredov. Miting tudi ni bil zgolj protest zaradi pripora Janše, Tasiča in Borštnerja, temveč tudi zahteva po informacijah, po objektivnih podatkih, po resnici o priporu, o napadih na JLA, izrednih razmerah in »potrebnih« izrednih sredstvih v Sloveniji... Zbrani so zavrnili vse obtožbe, ki smo jih zasledili v jugoslovanskih medijih, da je prišlo na mitingu do nekontroliranega pretoka parol in idej, ki naj bi vznemirile celotno jugoslovansko javnost. Tudi izjava generalmajorja Iva Tominca, da je bil na mitingu grobo napaden, ne drži, kar je razvidno tudi iz magnetogramov. Predsedstvo se je ogradilo od vseh ekscesov nad pripadniki JLA v Sloveniji z upanjem, da bodo v prihodnje te izpade lahko preprečili. V zvezi s pohodom skupine mladih pred vojašnico na Metelkovi, kjer so zaprti Janša, Tasič in Borštner, pa so zbrani menili, da izgredov ni bilo in so incident v veliki meri napihnili javni mediji. Tudi poročilo UJV izgredov ne navaja, zato menijo, da pohod, ki se je po pogovoru s predstavniki odbora in predsedstva mladinske organizacije z razumevanjem in odobravanjem zbranih zaključil, ni razvrednotil dosežkov samega mitinga, (dd)
Čudežne sposobnosti ing. Bojkovca
SARAJEVO — Človek preprosto ne more verjeti svojim očem v 'sposobnost 29-letnega inžinirja strojništva Vite Bojkovca. Že kot dijak se je počutil nenavadno. Vedel je, da ima nekaj v sebi, vendar tega ni mogel ugotoviti vse dotlej, ko mu je 1984. leta zbolela mama za revmatoidnim artritisom. Čutil je, da ji lahko pomaga. Roke je držal 10 cm stran od njenega telesa, kot to delajo bioterapevti. Po rokah in nogah je imela vse polno ran. Že po nekaj terapijah se je počutila bolje. Rane pa so popolnoma izginile po 22 dneh. To je bila prelomnica v njegovem življenju. Zdaj bi rad pozdravil čim več ljudi. Kot zanimivost naj navedemo, da za svoje delo ne zahteva plačila. Udeleženec je 6. mednarodne konference MPZ (mejno področje znanosti), ki je bila 1986 leta v Zagrebu. Italijanski parapsiholog iz Milana Ar-naldo Zanatta mu je tudi na svojem inštitutu izmeril bioenergetski potencial. Gostoval pa je že tudi po zelo
uglednih parapsiholoških ustanovah v Berlinu. V pogovoru z ing. Vitom Bojkovcem me je najbolj zanimalo kaj je po njegovem mišljenju bolezen. Odgovoril je, da je po njegovem mišljenju bolezen energetska sprememba v organizmu. Med terapijo vzpodbuja energetske kanale v bolnikovem organizmu. Med njegovo dlanjo in telesom bolnika pride do zelo povečane temperature, ki znaša preko 40 stopinj Celzija. Mogoče jo je izmeriti z navadnim termometrom. S tem se popravlja zdravstveno stanje bolnika, in krepi njegov imunološki sistem. S to metodo, ki jo uporablja in s podobnimi, ki jih upoštevajo bioterapevti pri nas in v svetu, je mogoče odkriti energetske oziroma bioenergetske spremembe v organizmu, še predno so znaki bolezni vidni. Pri zdravljenju upošteva diagnozo zdravnikov. Lahko pa tudi sam na telesu odkrije, kje primanjkuje energije. Pri revmatičnih
obolenjih ugotavlja na svojih dlaneh močno toploto, a pri raku močan hlad.
Po njegovih izkušnjah ljudje s povečano občutljivostjo hitreje ozdravijo. V glavnem zdravi ljudi z revmatoidnim artritisom in išijasom, s kostnimi obolenji, paralizo (po možganski kapi). Zdravi pa tudi ljudi, ki so doživeli srčni infarkt, cerebralno paralizo, osebe z akutnim in kroničnim bronhitisom, bronhialno in srčno astmo, epilepsijo, cirozo jeter, arterioskelrozo...
»Močno si želim, da bi sodobna medicina končno spoznala pravo vrednost bioenergije in bi privolila v sodelovanje s to še neraziskano vedo. Samo z enakopravnim sodelovanjem m vzajemni pomoči bi bil učinek zdravljenja z bioenergijo še dosti, dosti boljši. Bioenergija pa bo s tem našla mesto v sodobni medicini kar ji vsekakor pripada,« je na koncu dejal ing. strojništva Vito Bojkovac.
BOJAN RAJŠEK