Z Dunaja. Predložen načrt o premeni šolskega zakona vzbuja zdaj v poslanskik in političnik krogih veliko zanimanje ter se razpravlja v vsek listik. Precej treba pa je povedati, da z njo niso kaj zadovoljni ni liberalci, ni klerikalci. Ta načrt bi dosedanji veljavni zakon znatno premenil. Glavne premenbe pa bi bile naslednje. Število verskib ur v osnovni šoli določa deželni šolski svet v sporazumljenji s cerkvenimi oblastvi. Dosedaj veljavni zakon je velel, da določa število šolskik ur učni načrt. Za verski pouk skrbe cerkvena oblastva. V krajik, kjer bi ne bilo duhovnika, sme poučevati učitelj v verstvu, ako mu to cerkvena oblastva dovole. Otroci imajo hoditi v Solo od 6. do 14. leta, ako pa n.Jitelji ali njih namestniki zahtevajo, skrajša se jim šolska d6ba na 6 let, in sicer ne samo na kmetskih občinah, arapak tudi v trgih. Naučno ministerstvo ima praviCo dovoljevati snovanje privatnih šol, akn inia.jo te tisto svrho, kakor javne šole. Oni, ki vzdržujejo privatne šole, oproščeni so vseh šolskih doklad za javne šole. Občina, v katerej je privatna šola, vstrezajoča vsem zahtevam Solskega zakona, ni primorana osnovati posebno javno šolo. Verski učitelji so v eni vrsti z drugimi učitelji. Cerkveau oblastva določujejo, v kolikej meri se imajo otroci učiti verstvu. Kadar otrok izstopi iz šole, mora dokazati, ali se je v predpisanej meri priučil verstvu, čitanju, pisanju in računanju. Jasno je, da se vname huda debata, ko pride ta novela v državnem zboru na dnevni red. Liberalce posebno pečejo določila glede privatnih šol. Ves zakon je pa po mnenji teh listov sanio okvir, v kateri vpletejo o svojem času klerikalci vse svoje nakane in želje izražene v Liechtensteinovem predlogu. Klerikalci s svoje strani pa trde, da so vse te predlagane prenaredbe tako neznatne in brez pomena, da ni vredno govoriti o njih; edina važna naredba je po njih tikajoča se privatnih šol. Iz Kameniškega okraja. Uradna učiteljska konferencija za Kameniški okraj bode letos v 29. dan julija dopoludne v Domžalah se sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo nadzornikovo o nadzorovanih šolab. 2. Stališče učiteljev glede šolskega vrta; poročevalec g. Jeglič. 3. Kolike koristi je za učitelja podiobni učni načrt; poročevalec g. Pfeifer. 4. Poročilo odbora okrajne učiteljske knjižnice in volitev tega odbora. 5. Določitev učnih knjig za prihodnje šolsko leto. 6. Volitev odbora za oceno na svetlo danih spisov za otroško knjižnico. 7. Volitev stalnega odbora. 8. Posamezni predlogi. lz Ljiibljane. K sposobnostnemu učiteljskemu izpitu v letošnjem vzpomladnem obroku od 6. do 11. dne t. m. je prišlo 8 učiteljev in 8 učiteljic, in sicer so se oglasili: 1. za ljudske šole g. g.: Robert Ziegler, zač. učitelj v Kapajnji; Ulrih Konjar, zač. učitelj v Motniku v Kameniškem okraji; Feliks Malenšek, zač. učitelj v Zgornjem Tuhinji; Fran Kozjak, zač. učitelj v Borovnici; Tomo Bitenc, zač. učitelj v Šent-Lamprehtu; Stefin Birk, poraožni učitelj v Vrhpolji pri Moravčah; potem gospodičine: Hermina Edlinger, zač. podučiteljica v Kreuth-u pri Pliberci; sestia Metodija Kališek, učiteljica na zasebni dekliški šoli v Celji; Ana Kočevar, zač. učiteljica v Begunjah pri Rakekn; Pavla Wolfling, zač. uciteljica v Velikih Laščah; Kornelija Zupančič, zač. podučiteljica na Zgornji Beli (Obervellach); Julija Pressl, podučiteljica v Podčetrtku (da dopolnuje preizkušnjo iz slovenščine). Za meščanske šole (II. skupino): Fran Zwirn, učitelj na Dunaji. 3. Iz francošfiine: Marija Tavčer in Marija Ana Souvan, zasebnice v Ljubljani. Iz mej učiteljev jih je 6 dobilo spričevalo učiteljske pripravnosti za ljudske šule s slovenskim in nemškim učnim jezikom in 1 za meščanske šole z nemškim učnim jezikom. Iz mej uciteljic so dobile 4 spričalo pripravnosti s slovcnskim in nemškim učnitn jezikom, 2 pa samo z nemškim učnim jezikom in 2 iz francoščine. — Pri sposobnostnem učiteljskem izpitu v 6. dan t. m. so se za pismeni izpit stavila ta-le vprašanja: za ljudske šole: pedagogika (in slovenščina): «Pouk kot vzgojilo». Po nemški: Wie soll der Verkehr zwischen dei- Scbule und den Eltein beschaffen sein, und in welcher "VVeise kann der Lehrer dazu beitragen, dass zwischen der Schule und den Eltern ein freundschaftliches Verhaltnis herrsche. Računstvo: 1. 109 kg pšenice ima v sebi 83'4 kg redilnih tvarin, a 100 kg krompirja jih ima 16-7 kg; 1 hl pšenice tehta 76 kg, 1 hl krompirja 84 kg. Kateri teh pridelkov je glede redilnosti dražji, ako stane 1 hl pšenice 9 gld. 20 kr., a 1 hl. krompirja 3 gld. 50 kr. ? 2. Jednakostraničen cilindor ima 269*255 dm3 prostornine. Kolika je prostornina včrtane kvadratične prizme? 3. Površina kocke znaša 3456 dm2; za koliko je njena telesnina večji od telesnine njej včrtane krogle? (Ravno to tudi po nemški.) Realije: 1. Es sind die Gewittererscheinungen zu erkliiren. 2. Bučela (metodična obravnava). 3. Letni časi. Za meščanske šole: Iz pedagogike: Worin bestebt der Unterschied zwischen der unmittelbaren und der mittelbaren Erziehung, und inwiefern wirkt der Unterricht erziehend? — 2. Kurze Darstellung der Methode des physikiilischen Unterrichtos nnd durch ein Beispiel illustriert. 3. Eintheilung der Schulen nach Felbigers allgemeiner Schulordnung vom Jahre 1774. — Iz prirodopisa: 1. Die Bestandtheile und Gebilde der menschlichen Leibes-Haut sind eingehend darzulegen. Pflege der Haut. 2. Die Nadelholzer (Coniferae) sind mit besonderer Riicksichtsnahme auf ihre Bliitenverhaltnisse zu charakterisieren. 3. Der Gips; eine Abhandlung. — Jz nara voznanstva: 1. Es ist der Verbrennungsprocess an den Vorgangen in einer Kerzenflamme zu schildern. 2. Einige Erscheinungen, die auf der Brechung des Lichtes berulien, sind zu erklaren. — Iz računstva: 1. 5a;+5y=34; 3 x -\- 7 y = 27; x — ?, y = ? 2. 3*2 g Ł I g Welches ist der wahre Wert der Quotienten W = —i—rp:—, o, fiir x — 3. 3. Einem Cy- ic — 10i3j -|— 21 linder ist eine Kugel und ein Kegel eingeschrieben; wie verhalten sich ihre Rauminhalte? 4. Bei eincm rechtwinklingen Dreiecke ist die kleinere Katheto 7, die grossere 24; man berecline daraus alle Bestandtheile des Dreiecks (Seiten und Winkel). 5. Welche sind die wichtigsten Biicher eines Geschaftsmannes, und wie sind sie eingerichtet? — Iz «Zaveze slovensskih učiteljskih društev» v Ljnbljani. Direktorij je imel v 6. dan t. m. sejo s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikovo o seji delegatov in v glavnem zborovanji. 2. Posebni nasveti. Tajnikovo poročilo se jemlje na znanje. 0 predlogih, ki so bili stavljeni pri glaTnem zborovanji «Zaveze», sklene se: 1. Prof. Lavtarju naj se v imenu odborovem pismeno zahvaljuje za izvrstno predavanje pri prvem glavnem zborovanji «Zaveze». 2. Takoj obrniti se do slavnega društva sv. Cirila in Metoda o predlogu g. Strelca gledu poverjenikov posameznih podružnic istega društva za nabiranje naročnikov na izdane spise. 3. Istotako se poroča slavni družbi sv. Mohorja o predlogu g. Armina Gradišnika. 4. Glede vseh predlogov g. Gabrščeka prosijo se odborniki upravnega odbora, da se o njih temeljito razgovarjajo v svojih učiteljskih društvih in uspeh teh razgovorov naznanijo upravnemu odboru. Za direktorij: A Bazinger,J. Furlan, podpredsec—ik.tajnik. — Iz »Šlovenskega učiteljskega društva* v Ljubljani. Letnino za 1889. 1. so plačali: gg. Bele Ivan, mestni učitelj v Ljubljani; Bezlaj Jožef, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem; Borštnik Ivan, nadučitelj v Šmariji; Kavšek Fr., nadučitelj v M. D. v Polji; Klinar Fr., učitelj v Hrušici; Maier Jos., mestni učitelj v Ljubljani; Sagorc Fanny, učiteljica v gosp. Huthovem zavodu v Ljubljani; Žibert Anton, učitelj na Ježici. — »Narodna Šola» v Ljubljani je od Matice Sloveneke koncem meseca aprila prevzela vse slovenske zemljevide, ki jih je v svojem času Matica na svitlo dala in po odborovem sklepu podarila «Narodni Šoli» za kar se odbor tega društva na tem mestu najtoplejše zahvaljuje. Zemljevidi so naslednji: 1. Škandinavija, 2. Britanija, 3. Nizozemsko in Belgija, 4. Francija, 5. Portugal in Španija, 6. Italija, 7. Balkanski poluotok, 8. Švica, 9. Nemčija, 10. Severna Amerika, 11. Južna Amerika in 12. Azija. Gg. učitelji naj pripomorejo, da pride velika množica teh zemljevidov med narod. Kdorkoli se zanima za te zemljevide, dobi jih pri «Narodni Šoli» brezplačno. Najugodnejše bi bilo za društvo, da bi se vsakdo zglašal za ponudbo, kadar pride v Ljubljano; sicer se pa bode po možnosti tudi oziralo na pismene želje. Torej le pridno sezite po njih! Čim preje bodo zemljevidi razdeljeni, tem preje je namen darovalcev dosežen. Učiteljem in učiteljicam, pripravnikom in šolam, vsakoršnim knjižnicam, bralnim društvom in čitalnicam i. dr., učencem ponavljalnih šol pa tudi zasebnikom so zemljevidi na razpolaganje. «Narodni Šoli> bode ustreženo, ako se eden za več drugih vkup oglasi, ker je s pošiljanjem manj posla, in poštnine se tudi nekaj prihrani.