\ - m m - m m^ Adaptacije in obnova starejših objektov! Notranji in zunanji ometi! Novogradnje! iš^TSpiestiihi! ««S Izdelava lokalov z vsemi obrtniškimi deli! .......KVALITETNO IN HITRO GARANCIJA Revna četrt v ATLANTA CITY POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d.o.o., ŽALEC Vrečarjeva 3, telefon (063) 712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih hiš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg! NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU. Hvala za zaupanje! Odprto pismo gospodu Milanu Dobniku Nedavno mi je spet prišla pod roke številka Naših razgledov, v kateri objavljate svoj odgovor Vasji Predanu na njegovo glosico. Navadno ne berem starih časopisov, tu pa sem naredil izjemo in sem oboje, Predanov članek in vaš odgovor še enkrat prebral. Ko pravite v svojem odgovoru, da je Predanov članek žalitev za vse demokratične Slo- vence, ste, žal, samo dokazali vaš inteligenčni nivo, ko niste zmogli razumeti srži njegovega članka, edine in poštene odzivnosti na določeno televizijsko oddajo. V slabo premišljenem odgovoru, ki bi ga morali še in še mediti in brusiti, da bi bil vsaj na približno na ravni izpostavljenega članka, pa me je zbodel vaš podatek o nekem davnem, po mojem docela izmišljenem dogodku na Tehar-jih. Govorite o dojenčkih, ki da so jih, kdo drug kot komunisti, nametali na platoner in jih tam, žejne, na soncu pustili umirati. Jokajoče, hrepeneče po materinih prsih, da bi se slehernemu človeškemu bitju srce trgalo ob tem, samo tem komunističnim zverinam ne. Zdaj pa mi zaupajte, kdo Kdaj bo bolje? Volk dlako menja, narave nikdar Ko se je pred nekaj meseci menjalo vodstvo v žalskem bifeju društva upokojencev, smo mnogi pričakovali, da se bodo stvari obrnile na bolje. Pa kaže, da tudi menjava vodstva v društvu ni pomagala. Torej so problemi globlji in jih je treba iskati drugje. Kaže tudi, da ukrep bivšega vodstva, ki je suspendiral eno od točajk, ni bil neupravičen oziroma le kaprica bivšega predsednika, kot so menili nekateri. Ko se je po njegovem odhodu vrnila za to-čajni pult, je kratek čas kazalo na bolje, potem pa se je začela ponavljati stara pesem. Neprijaznost do gostov, vreščanje, nepravočasna postrežba, odhajanje v trgovino, medtem ko so gostje čakali in podobno. Vse to je povzročilo, da so se nekdaj stalni in dobri gostje začeli lokala izogibati. Sodimo, da je vse to dovolj tehten razlog, da se pri društvu upokojencev zamislijo nad poslovanjem bifeja. Posebno pozornost morajo vsekakor posvetiti zaposlenim. Danes je namreč dovolj mladih, strokovno usposobljenih ljudi brez zaposlitve, ki bi imeli enak odnos do vseh gostov in ne bi svoje arogance otresali na vsakem koraku in nad posameznimi gosti. Kot kaže, tudi delovni čas ni smotrno izkoriščen. Zapiranje bifeja ob četrtkih in še kdaj ne vodi nikamor. Delo bi lahko potekalo v turnusu, kot imajo to urejeno v sosednjem društvu, kjer je tudi odnos do gostov in upokojencev korekten, česar si želimo tudi v Žalcu. Zaposlitev dodatnega delavca bi pomenila tudi konkurenco pri delu in pridobivanju gostov, kar bi povečalo dohodek bifeja. Zaradi sedanjega obna- Svojevrsten vandalizem V noči, ko smo v Žalcu praznovali Žalsko noč, se je na Velenjski cesti pri stanovanjskem bloku št. 9 zgodil obsojanja vreden vandalizem. Nekdanji oz. prvi predsednik hišnega sveta je namreč pred leti, ko se je v blok vselilo prvih 22 stanovalcev, zasadil okoli bloka simboličnih 22 dreves. Med njimi so bile tudi tri višnje. Ko so pričele zoreti in še niso bile užitne, je večkrat opozarjal otroke, naj se ne obešajo nanje, temveč naj počakajo, da bodo dozorele. To očitno nekomu ni bilo pogodu. Omenjeno Hvala za izlet Invalidsko društvo Žalec je za nas invalide pripravilo lep izlet, zato se najlepše zahvaljujemo g. predsedniku in vsem, ki so pomagali pri izvedbi tega izleta. Hvala tudi šoferju in gospe, ki nas je tako lepo zabavala s petjem in igranjem na harmoniko. Hvala tudi vsem, ki so nam težkim invalidom pomagali, da smo lahko odšli na ta izlet. Jožefa Stanič, Vel. Pirešica šanja pa se vidi, da nekateri mislijo, da so nenadomestljivi. Ne bi jim škodil tudi pogled v kakšen priročnik, ki se imenuje BONTON. Pričakujemo, da se bodo odgovorni ob tem zamislili in kaj ukrenili v obojestransko zadovoljstvo, sicer bomo lahko le ugotovili, da volk dlako menja, a narave nikdar. I. Jurhar vam je to povedal. Morda ste brali v kakšni Leljakovi brošuri ali v kakem drugem čtivu takrat izpred zadnjih volitev, ko je Demos na veliko širil propagandno literaturo, katere nekaj, belogardistične, je bilo napisane že za časa Rupnikove vladavine v Ljubljanski pokrajini, kar vse je imelo za cilj čim bolj ogrditi osvobodilni boj slovenskega naroda. Je to morda izvrtala katera od komisij za ugotavljanje povojnih zločinov? Včasih smo bili novinarji in literati vajeni, da za vsak konkreten dogodek, o katerem smo pisali, navedemo vir, iz katerega smo povzeli dogodek ali zadevo, o kateri smo pisali. Leljak in njemu podobni kvazi zgodovinarčki in publicisti, ki se masovno pojavljajo zdaj v teh demokratičnih časih, pa pišejo, kar jim nudi njihova bolna fantazija, brez sleherne odgovornosti. Pač po načelu: laži, laži, nekaj se bo že prijelo... Demos, oziroma njegova propagandna komisija pa je take stvari bogato honorirala. Pravijo, da je Leljak celo obogatel s takim pisanjem... Pravite, da upate, da bomo tudi pri nas doživeli svoj oziroma naš Nürnberg. Kar potreben bi nam bil, ne toliko za sodbo o zločinih kot zato, da bi to sodišče avtoritativno in za vse, tudi za vas, objektivno razsodilo, kakšen je bil položaj slovenskega naroda leta 1941 in ali je bil upravičen njegov upor in boj proti okupatorju. Ste kdaj razmišljali o tem, kaj bi bilo s slovenskim narodom, če se ne bi uprli okupatorjem? Bojim se, da si tega sploh ne znate ali ne zmorete predstavljati. Drugo vprašanje: je bila, po vašem mnenju, kakršna koli potreba po ustanovitvi bele garde in poznejšega domobranstva - vojske, ki je pomagala okupatorjem, Nemcem in Italijanom, ki sta imela v programu iztrebljenje slovenskega naroda? Kakšno korist je imel slovenski narod od BG in domobranstva? Ste se kdaj vprašali, vi in vaši somišljeniki, kdo je resnični, pravi krivec tega, za slovenski narod tako tragičnega obdobja zločinov, pobojev, grozodejstev in končnih strahotnih obračunov? Dejstvo je, da če v letih našega boja proti ..okupatorju ne bi bilo bele garde in domobranstva, bi svobodo leta 1945 dočakalo še najmanj 20.000 Slovencev! Ne bi bilo Teharij in dogodkov v Kočevskem rogu leta 1945. Vam to da kaj misliti, gospod Dobnik? Pa lep pozdrav! Rado Zakonjšek Operacija uspela, pacient pa... noč je namreč dve višnji poža-gal in jih pustil umreti. Tudi sam pobudnik sajenja ni držal križem rok. Tretje drevo je namreč, ko so višnje dozorele, posekal. Ekološka zavest, da ji ni para! Poleg tega so na sosednjo zelenico otroci prinesli mizo za namizni tenis in rušo povsem uničili. Pri tem so se jim pridružili tudi starejši stanovalci. Sprašujemo se, kje so zeleni in hortikultumiki, da bi preprečili takšno početje. I. Jurhar Vsi, ki smo se na praznik Petra in Pavla zbrali na križišču cest v Petrovčah in Arji vasi, smo bili presenečeni nad številom traktoristov, ki so protestno zaprli cesto, ker jim še niso plačali oddanega mleka. Če bi kdo opazoval zadevo nepristransko, bi dobil občutek slavja, ki navdaja ljudi ob kakšni paradi, kajti pogled na skoraj 400 traktorjev s prikolicami, s cisternami in raznimi priključki je bil veličasten. Tisti pa, ki zadevo vsaj malo pozna, je vedel, da je vse te ljudi prisililo priti na ta zbor nekaj čisto drugega: obup, jeza, težki finančni in socialni položaj proizvajalcev mleka iz Spodnje Savinjske doline in drugih zadrug, ki oddajajo mleko v »našo« mlekarno. Toda kljub jezi in razburjenju se je pokazalo, da so vsi udeleženci kulturni in redoljubni ljudje, kajti zapora se je pričela ob napovedani 8. in končala ob 10. uri. Potekala pa je tudi brez incidenta, saj so se organizatorji potrudili, da reševalnih in drugih vozil, ki so prevažali bolnike, niso ovirali. Žal pa na tej opozorilni, protestni zapori kmetje niso dobili pravega sogovornika, ki nam bi v tej hudi stiski pomagal. Če z zaporo nismo ganili »gospoda« v Ljubljani, smo bili toliko bolj presenečeni, ker se ni nihče od odgovornih iz naše občine odzval nanjo. Kar nekako ne morem verjeti, da usoda kakšnih 700 kmetij, ki v naši občini oddajajo mleko, ne gane nobenega od občinskih veljakov, kakor tudi ne nobenega strankarskega prvaka, ki so, vsaj po svojem prepričanju, na čelu najbolj demokratičnih strank. Izjema je kmečka zveza, ki je bila z zadrugami soorganizatorica opozorilne zapore. Videti je, da smo za nekatere kmetje še vedno tretjerazredni državljani, za katere ni vredno izgubljati časa. Bolj pomembni so prvorazredni državljani, se pravi razni politiki, gospodje v narekovajih in podobno. Nekaj časa je treba nameniti tudi delavcem, drugače takoj štrajkajo in počno še druge sitnosti. Ža tretjerazredne kmetavze pa takšna elita ne sme izgubljati časa. Gospodje veljaki! Škoda, da ni bilo nikogar, da bi nam nakazal izhod iz krize; da bi videli tegobe savinjskega kmeta in čutih, da je ta kmet pošten, kulturen in pripravljen na kompromise. Vendar bi lahko začutili tudi močno odločnost, da si bo izboril svojo pravico tudi s trdo roko, če bo treba. Ker vas ni bilo, smo se zapeljali mimo vaših naslanjačev v Žalcu. Mogoče si je kdo vzel Zdravo, Savinjčan! Pišem, ker bi rada ohranila lepo in zdravo okolje v Veliki Pirešici in tudi drugod. Želim, da bi tudi ljudje v mojem kraju pripomogli k čistejši naravi, saj je tudi moj domači kraj, ki spada v krajevno skupnost Galicija, precej onesnažen. Najmanj, kar lahko ljudje naredimo za čistejše okolje, je, da ne onesnažujemo okolja. To naj ne bi veljalo le za tovarne, ampak tudi za vsakega posameznika. Odvreči smeti kjerkoli je nepremišljeno. Zavest ljudi pa je premajhna, da bi ohranili vse lepote narave. Le kako lep bi bil videti moj kraj, če pogled nanj ne bi kazila asfaltna baza. Od nje so smreke ob cesti bele kot pozimi. So potem tudi pljuča delavcev, ki v njej delajo, in kmetov iz okolice bela? Potok, ki tod teče, ni bel, je pa v njem dosti druge nesnage; ljudje vanj mečejo razne konzerve, papirje, odpadke, ki zelo dolgo ne propadejo, godpodinje uporabljajo pralne praške... Naši dedki in babice so živeli v čistejšem in veliko bolj zdravem okolju in so bili srečnejši, čeprav niso poznali parfumov itd_ Tudi jaz bi želela živeti v čistem okolju, vendar pa samo moje prizadevanje ni dovolj. Meta Golavšek, Vel. Pirešica toliko časa, da nas je vsaj pogledal. Lahko pa verjamete, da se prihodnjič ne bomo samo peljali mimo. Zagotovo si boste izmislili kakšno birokratsko opravičilo, toda pri savinjskem kmetu, gospodje veljaki, ste opleli, do volitev vam ne bomo odpustili. Ko bi prišli in pogledali nekaj transparentov, bi vam bilo jasno, kaj smo hoteli. Najprej plačilo za oddano mleko. Zato bo treba resno delati na občini in v republiki, žal ste vse pobude poslancev kmečke zveze v občinski skupščini jemali premalo resno. Verjetno bi se položaj mlekarne pred pol leta lažje rešil kot sedaj, ko je kriza res velika. Vse slovenske mlekarne imajo težave s plačilom mleka, Mlekarna v Arji vasi pa ima še večje po zaslugi gospodov Čul-ka in Štajnerja, zato ni bilo čudno, da se je pojavil na protestni zapori tudi napis: »Kaznujte tatove iz Mlekarne«. Mislili smo na prejšnje vodstvo in škoda, da gospoda Čulk in Štajner nista prišla na shod, da bi povedala, kakšne zasluge imata za jezo in bedo tistih, ki so se zbrali. Namesto da pišeta pisma z grožnjami, da bosta tožila mlekarno, ker je prekinila pogodbo z njima, zahtevata nekakšne provizije in podobno, naj bi prišla na shod, pa bi marsikaj lahko kar tam poračunali. Pa je videti, da ju ni dovolj v hlačah. Rajši iz drugih območij Slovenije dovažata mleko in mlečne izdelke in veselo štejeta denarce, kmete in mlekarno pa naj vrag vzame. Tudi trgovci naj se zamislijo, od koga bodo kupovali mleko in mlečne izdelke. Če namreč kupujejo mleko od drugih, mi ne bomo dobili plačanega mleka, zato pa tudi pri njih ne bomo mogli kupovati. Razmislite! Vsekakor je problem proizvodnje mleka precej zapleten. Cestna zapora naj bi pripomogla k razrešitvi, seveda pod pogojem, da bi vsak opravil svoje delo, kajti šele takrat bomo lahko zadovoljni. Rečemo lahko, da je cestna zapora uspela, vse ostalo je pa še vprašljivo. Če povzamem naslovno misel, upam, da po uspeli operaciji pacient-kmet ne bo podlegel. Andrej Podpečan, Odgovor: Spoštovani gospod Rado Zakonjšek, za celovit odgovor bi bilo potrebno ponatisniti glosico gospoda Vasje Predana v »NR« in moj odgovor nanjo. Menim, da to ni potrebno, kogar stvar bolj zanima, si bo omenjena teksta že priskrbel. Vam in drugim bralcem pa samo tole pojasnilo. Noben pravi pristaš Demosa ne zanika pomena NOB za naš nadaljnji razvoj in obstoj. Neštetokrat smo tudi poudarili zasluge NOB za samostojno Slovenijo. Če kdo omeni grdobije, ki so se pod naslovom NOB tudi dogajale (preberite si knjigo dr. Toneta Ferenca Razvoj ljudske oblasti na Slovenskem), ni zato tisti popolnoma nič kriv. Krivi so tisti, ki so grdobije počeli. Čas bi že bil, da bi tista velika večina borcev, ki ni nič kriva, tiste, ki so jim omadeževali njihovo čast, izključili iz svoje organizacije. Podatek o pomoru dojenčkov na Teharjah sem prebral v Delu, samostojnem časniku za samostojno Slovenijo. Številke in avtorja se ne spomnim, mislim pa, da je podlistek o tem izhajal v letu 1991. Če želite, Vam lahko s temi podatki postrežem v prihodnji številki Savinjčana. Kakor Vas cenim kot prvoborca, se bojim, da tudi Vi pojma Niimberga ne razumete in dojemate tako kot ga večina demokratično mislečih ljudi. Upam, da se bova srečala na srečanju borcev in o tem ustno več podebatirala. Kar se tiče tako imenovane bele garde in domobranstva samo tole: potreba po uporu proti komunističnemu nasilju je očitno obstajala. Iz te potrebe in stiske je tudi nastal oborožen odpor proti temu nasilju. Pri tem pa je bila storjena neodpustljiva napaka. Ker so se v tej stiski zatekli po pomoč k okupatorju. Dobro vemo, in večina Slovencev je vedela in čutila tudi takrat, kakšni so okupatorjevi cilji. S tem so zagrešili dve napaki: postali so izdajalci in tako so pomagali komunistom do oblasti in jim omogočili storiti vse tiste zločine in napake, ki so jih pač zagrešili. S spoštovanjem Milan Dobnik Ferralitu osat Sredi poletja smo in v polnem razcvetu je tudi bodeči osat, ki raste v Žalcu na Ferralitovem dvorišču. Stanovalci in vrtičkarji v njegovi soseščini smo namreč deležni stalnega posiljevanja s hrupom motorjev kompresorjev in drugih naprav, tako podnevi kot ponoči, in le redke so ure, ko lahko uživamo v miru. Proti večeru oziroma zvečer pa izdatno zaplinjajo ozračje z neprečiščenimi dimnimi plini, ki so vse prej kot neškodljivi. Le-ti prosto, brez filtrov, izhajajo skozi streho na prosto in neslišno onesnažujejo naše mesto. Posebni problem so tudi motnje na avdio-video napravah v obliki skrivnostnega brenčanja, ki jih povzroča elektromagnetno polje obločnih peči za segrevanje taline. Prizadeti zato zahtevajo zmanjšanje vsakega onesnaževanja in neodgovornega početja tovarne Ferralit, ki škoduje Žalčanom in vsej Savinjski dolini. Sočustvujemo pa tudi z delavci, ki delajo v takih pogojih, saj je zdravje in zadovoljstvo ljudi več vredno kot vse drugo. Čim prej preprečimo, da se seme bodočega osata ne bo raztreslo še kam drugam. Srečo Meh Prenovljeno župnišče nove zanimivosti Brez dvoma sodi zgradba žalskega župnišča med najstarejše stavbe v Žalcu. Pisna pričevanja so sicer med drugo svetovno vojno na čuden način izginila, zato lahko upoštevamo le vire, ki so na razpolago. Najverjetnejši so zapisi žalskega kronista Rajka Vrečarja. Po njegovem naj bi Žalec utrpel ogromno škodo med turškimi vpadi v letih 1371 in 1480. Zato so okrog tedanje farne cerkve pozidali visoko obzidje s četverostrano zasnovo in štirimi obrambnimi stolpi na vogalih. To potrjuje še' ohranjeni stolp na jugovzhodni strani. Zidovje so kasneje porušili. Ko so letos začeli obnavljati župnišče, pa so odkrili še banjaste arkade, ki so bile 200 let zazidane, strelne line na za- hodni in severni steni ter vrata na zahodni steni. Na zgradbi so odkrili tudi nekdanja kamnita okna, ki so sicer zazidana. Tudi zaradi novih odkritij domnevajo, da je sedanje župnišče del nekdanjega dvora Andreja Lilienberškega na FTengi, kot se ta del imenuje. Ime izvira od Freunge ali plemiške svobode, ki je bila Lilli-enberškim podeljena leta 1499. Pri prenovi so odkrili, da je bilo sedanje župnišč? dograje-vano, zato so prvotno stavbo pobarvali z belo, poznejši prizidek pa z rumeno barvo. Obnavljanje župnišča se bliža koncu, sedaj hite še z urejanjem okolice, kjer delavnim duhovnikom pomagajo tudi farani. j. j. ORGELSKI KONCERT SNEZKE PODPEČAN V župnijski cerkvi Sv. Marjete na Polzeli so organizatorji kulturnih prireditev pripravili orgelski koncert za vse, ki jih ta zvrst glasbene ustvarjalnosti pritegne in zanima. Tokrat se je s svojim programom prvič predstavila mlada glasbenica Snežka Podpečan. Na koncert je prišlo veliko obiskovalcev, predvsem mladih, izkupiček pa je glasbenica podarila Karitasu. V svojem programu je izvrstno odigrala skladbe: J. S-Bacha Passacaglia in Fuga v C-molu; Helft mir, Gotts giitepreisen; Jean Langlaisov Preludij, znano Gunodo-vo Ave Marijo in druge skladbe. Program je povezoval Marko Slokar - organizator glasbenih Ln kulturnih prireditev na Polzeli, Glasbenica Snežka Podpečan je presenetila z izvirnostjo tli kvaliteto odigranih skladb, ki so navdušile vse obiskovalce koncerta. Želimo ji že veliko uspešnih koncertov Med obiskovalci pa je bilo slišati, da si takšnih in podobnih prireditev še želijo, saj močno popestrijo kulturno življenje na Polzeli. Jani Pukmajster Nekaj kratkih iz hmeljarstva Franc Smukovec se spominja, kako so takoj po vojni merili hmelj. Hodili so po hmeljiščih in spremljali merjenje, to je, kako kmetje plačujejo obiranje hmelja. Ugotavljali so, da imajo nekateri kmetje mnogo prevelike pletene mernike in da zaradi tega slabo plačujejo obiranje. Kmalu nato je hmeljna komisija naročila pri tovarni emajla v Celju 30-litrske mernike iz aluminija. Vzorec mernika sta Smukovec in inšpektor kontrole meril iz Celja odnesla v Beograd, da bi jih potrdili. Izdelavo mernikov je financiral Hmezad. Ko je zgorela stara hmeljar-na, je zgorelo tudi veliko mernikov, precej se jih je ohranilo med hmeljarji. Slovenski gospodar iz Maribora je poročal o občnem zboru Hmeljarskega društva v Žavci, kije bil 9.11.1882. To je drugo leto obstoja društva in tudi leta, ko je izšla Hausenbichler-jeva knjižica NAVOD O HMELJARSTVU. Iz poročila razberemo, da je na občni zbor prišlo okoli 100 ljudi, ki so se živo zanimali za društvo in tudi že morali biti kakorkoli tesneje povezani z drušvom. Na občnem zboru je predstavnik avstrijske oblasti govoril nemško, J. Hausenbichler pa slovensko. Med drugimi je g. Ha-upt, lastnik graščine Stravse-nek pri Gomilskem in eden izmed utemeljiteljev hmeljar-, stva v Savinjski dolini, svetoval, da bi se v Žalcu organizirali sejmi za hmelj. Ob kongresu hmeljarjev je Savinjčan izdal serijo razglednic o hmeljarstvu. Med njimi je slika, ki prikazuje hmeljarske kopice. Na ta način so postavljali štange šele med drugo svetovno vojno jin po njej. Pred vojno so se štange postavljale v kopice, ki so predstavljale zaključen krog in se ni videlo, kaj je v kopici. Zaradi nevarnosti, da bi se v takšnih kopicah skrivali partizani, je okupator prepovedal postavljanje kopic na ta način in kmetje so morali pričeti postavljati štange, kot jih prikazuje slika: da se vidi, kaj je med štangami. Janez Boljka je pred Savinj-ko v Žalcu postavil prvotno, predvojno kopico štang. V Grižah zlate citre Tudi letos je bilo v Grižah tradicionalno srečanje slovenskih citrarjev, ki sta ga pripravila DPD Svoboda Griže in ZKO Žalec. Letošnje srečanje je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem delu prireditve se je predstavilo dvanajst godcev na citre, ki so šele pričeli igrati na ta instrument, v drugem, tekmovalnem delu, pa je nastopilo šestnajst že izkušenih posameznikov, duetov in skupin. Strokovna komisija je pod vodstvom Cite Galič izbrala in nagradila najboljše citrarje. Med posamezniki je zmagal Aleksander Primc iz Kranja, najuspešnejši duet pa sta bila Nada Pavšin in Irena Grmek iz Kamnika. Najboljše skupine niso razglasili, ker po mnenju komisije ni nobena zbrala zadostnega števila točk. V tretjem, revialnem delu prireditve so nastopili Miha Dovžan, Karel Gradišnik, Tomaž Plahutnik, Rado Kokalj ter Cita Galič in kvintet Ajda. V avli kulturnega doma so pripravili tudi zanimivo razstavo citer. Na sliki: Rado Kokalj, ljubitelj ljudske glasbe iz Kranja, je razstavil kar enajst citer, od katerih so najstarejše stare čez devetdeset let. T.T. Zlata harmonika v Matkah Organizatorjem letošnjega izbirnega tekmovanja za Zlato harmoniko v Matkah vreme ni bilo naklonjeno. Prireditev, ki bi morala biti 12. avgusta, so morali zaradi dežja prestaviti za teden dni. Kljub temu se je na prireditvenem prostoru zbralo veliko ljubiteljev frajtonarce. Nastopilo je 15 harmonikarjev, zato je imela komisija pri ocenjevanju zahtevno delo. Prireditev je povezoval Sašo Hribar, Jožica Ocvirk pa je v imenu pokrovitelja, Zveze kulturnih organizacij, najboljšim podelila priznanja. 15 let ansambla Slovenija Po uspehu ansambla Slovenija in njihovega Škota Davida Granta na novoletnem Videomehu se je letošnje leto zanje pričelo zelo delovno. V Dobovi so že štiriind-vajsetič nastopili na radijski oddaji Koncert iz naših krajev, v Dravogradu pa so se z dobrodelnim koncertom uradno poslovili od Davida Granta, sledilo je TV slovo v oddaji Zdravo. V gostilni Privošnik sredi Savinjske doline so posneli video spot pesmi Kdo za rundo dal bo? Po številnih nastopih po Sloveniji in Spodnji Avstriji so nastopili tudi na Šimekovi Marjanci. Podeljena jim je bila prva srebrna kaseta za program Te moje male orglice, ki so jo prejeli od založbe kaset in plošč RTV Slovenija, v Jarenini pri Mariboru pa so uradno predstavili kaseto Slovenija, moj drugi dom. Junija so med drugim nastopili na osrednji radijski oddaji od državnem prazniku, ki je potekal v Škofji Loki, pa na dobrodelnem koncertu v Celju... V poletnih mesecih so morali zaradi porodniškega dopusta zamenjati pevko in violinistko Eriko Fale, nadomestila jo je Irena Vidic. Pred praznovanjem 15-letnice, ki bo 1. oktobra, pa bodo razveseljevali ljubitelje njihovega petja na številnih nastopih doma in v tujini. SETVENI KOLEDAR ZA SEPTEMBER DATUM DEL RASTLINE IN DATUM 1. torek korenina do 11., od 12. cvet 2. sreda cvet do 19., od 20. list 3. čet list 4. pet list 5. sobota list do 5., od 9. plod 6. ned plod 7. pon plod do 18., od 19. korenina 8. tor plod do 19., od 20. korenina 9. sreda korenina do 14., od 15. cvet 10. čet od 4. do 18. plod, od 19. korenina 11. petek od 5. do 20. plod 12. sobota cvet do 5., od 6. list 13. ned list 14. pon list 15. tor — 16. sreda - 17. čet - 18. petek korenina 19. sobota korenina do 17. ure 20. nedelja cvet * ZAČETEK ČASA ZA SAJENJE 21. pon cvet 22. torek list 23. sreda list do 10., od 11. plod 24. četrtek plod do 13. ure 25. petek plod od 13. do 18., od 19. korenina 26. sob korenina 27. ned korenina 28. pon korenina do 20. ure 29. torek od 20. cvet 30. sreda od 5. list ‘KONEC ČASAZASAJENJE VVtV^VAV SM Trgovska družba ' X; "SAVINJSKI MAGAZIN" d.o.o. ŽALEC Š KREDITNI POGOJI p AKUSTIKA, BELA TEHNIKA: >:• prodaja na kredit na 6 obrokov ali 6 čekov, obrestujeta se samo 5. in 6. obrok 1 S AKUSTIKA, BELA TEHNIKA, KOLESA, DROBNI S •:•! GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTRIČNO ORODJE: * •i;! prodaja na kredit na 4 obroke ali na 4 čeke, x S brez obresti :> INSTALACIJSKI MATERIAL, BARVE: prodaja na 3 čeke, brez obresti :j: POHIŠTVO: x kredit na 8 obrokov ali 8 čekov s samo 3,28% obrestmi na mesec, brez pologa Ob takojšnjem plačilu pohištva z zaloge 5% popust. :j: Veliki tovarniški popusti pri takojšnjem plačilu. Izpod peresa mladih Ljubezen ima več obrazov IMETI RAD je beseda s širokim pomenom. Radi nimamo le mame, očeta, sestre, brata, ampak še mnogo drugih stvari: knjige, živali, rastline, morje, planine, prijatelje... Kaj mi pomeni imeti rad? Vesela sem, če vidim zadovoljne starše, nasmejano sestro, srečno prijateljico. Še bolj sem vesela, če lahko pripomorem k njihovi sreči, zadovoljstvu in smehu. Vesela sem tudi, če meni kdo pomaga v stiski. Žal pa je danes svet tako čuden. Ljudje hite drug mimo drugega, največkrat ni časa niti za pozdrav, kaj šele za manjši klepet, da o pomoči znancu ali neznancu v stiski niti ne govorim. Ljudem je vse odveč. Sebični so, mislijo le nase, na denar, na materialne dobrine. Pa je res to sreča? Ne bi rekla. To prinaša ljudem nemir, strah pred tatovi, naravnimi nesrečami... Lepši in svetlejši je dan, če veš, da si nekomu podaril košček sreče. Lahko je to človek, ki si mu namenil nekaj prijaznih besed; lahko je to izgubljena žival, ki si jo nahranil. Lahko je tudi samo majhna rastlina, ki si jo po tednu dni spet zalil. Še lepši je občutk, da naklonjeno ljubezen ali pomoč dobiš vrnjeno. Roža bo lepo rastla in cvetela, muca bo veselo pred- la, kuža bo prijazno mahal z repom, če bosta sita. Ne morem verjeti, da na svetu živijo starši, ki ne marajo otrok in jih zapuste. Potem lačni tavajo okrog in prosijo za skorjo kruha. Veliko je otrok, ki jih starši mučijo, pretepajo, izkoriščajo... Zakaj so na svetu generali in politiki, ki dovolijo, da so vojne, da umirajo mladi vojaki in nedolžni ljudje? Če se bo tako nadaljevalo, kako bodo živeli naši rodovi. Ko bi le bili ljudje, ki bi vse to preprečili in nas popeljali v čas, ko bo na vsem, svetu le ljubezen brez sovraštva. Neža Strniša, Šempeter Bodo sanje postale resničnost Živimo v času, v katerem bi se morali sramovati tega, kar počnemo za lastno preživetje. S tem, da izumljamo vse mogoče stvari, uničujemo zemljo z raznimi odpadki, plini in drugimi škodljivimi sredstvi. Sprašujem se, kakšna bo naša prihodnost? Ali bo sploh še obstajala kakšna žival ali rastlina. Na vsa ta vprašanja ne najdem odgovora. Se ni dolgo tega, odkar sem sanjal o tem, in sanje so mi dale misliti. Sanjalo se mi je, da sem ptič. Letel sem po nebu, pod seboj sem videl tovarne, iz katerih se je kadilo kot za stavo. Priletel sem nad reko, ki se je počasi vila med umazanijo v njej. Zagledal sem ribo, ki je plavala med umazanijo in mrtvimi ribami. Spraševal sem se, kje so ljudje. Morda so pod zemljo ali so že vsi mrtvi. Na cesti sem zagledal otroka s plinsko masko, ki se je žogal. Le redkokdaj je lahko prišel na svež, oprostite, onesnažen, smrtno nevaren zrak, pa še to le s plinsko masko in zaščitno obleko. Priletel sem nad Ljubljansko kotlino, vso strupeno in v megli. Stolpnice so se rušile, ker v njih že dolgo ni nihče stanoval. Bežal sem iz tega strupa proti hribom v upa- nju, da bom naletel na kaj boljšega. Naletel sem na malo boljše pogoje. Više kot 2000 metrov, kjer je človek lahko vsaj normalno dihal. Sem so se preselili ljudje in tukaj so malo bolj skrbeli za okolje. Sadili so drevesa, lovili živali, zato so me hoteli ujeti. Zbežal sem in odletel proti morju, kjer me je vse bolj utrujal slab zrak. Priletel sem nad morje, kjer sem videl samo nafto. Prevrnil se je tanker, iz katerega je iztekla vsa nafta. Naenkrat sem začel padati. Na vse kriplje sem se trudil in zamahoval, a vseeno sem padal, padal... In potem sem se zbudil. Zbudil v svetu, ki še ni tako onesnažen kot v sanjah. Imamo pa vse možnosti, da bomo nekoč tako živeli. Ljudje, če že ne marate narave, imejte radi sami sebe. Ne dovolite, da bi nekoč tako živeli. Vse je odvisno od vas oziroma od nas, ki bomo morali živeti v tej »bleščeči« prihodnosti. Roman Jelen, Vransko Ozonski z luknjo I vv plasc V višini 20 do 30 km nad zemljo spreminjajo ultravijolični žarki sonca kisik v ozon. Ozon je modrikast plin, ki je zelo strupen, vendar za življenje na Zemlji pomemben zato, ker preprečuje, da bi ultravijolični žarki prodrli skozi ozonski plašč in povzročili veliko škodo. Če te zaščite ne bi bilo, se bi povečala nevarnost kožnega raka, prišlo bi do sprememb dednega materiala (genske, kromosomske muta- bio*WIII Trgovsko podjetje d.o.o. Celje 63000; Teharska 111; Tel./fax: 063/29-144 SUPER PONUDBA! - kotna sedežna garnitura »BARBARA« velikost 200 x 220 cm s taburejem, več različnih modnih ban/, z udobnim francoskim ležiščem DOBAVA TAKOJ! CENA ZA GOTOVINO SAMO 59.900 SIT - kuhinje: do 50% popust za gotovino - spalnica: EVA 59.900 SIT TATJANA 69.900 SIT - vzmetnice MEBLO: vsi tipi - NAJNIŽJE CENE! Za vse dobava takoj, možnost nakupa na čeke 1+3, brez obresti ali obročno 1 + 5, s 3% obresti mesečno! PRED NAKUPOM SE PREPRIČAJTE O KONKURENČNOSTI NAŠE PONUDBE! cije), porušil bi se celoten bi-osistem Zemlje. Kaj in kje je ozonska luknja, kako nastane? To so vprašanja, na katera tudi znanstveniki še niso našli natančnega odgovora. Edino, kar zagotovo drži, je: ozonska luknja je tu in se veča. Vsako leto na arktično pomlad (to je septembra in oktobra) izgine plast ozona nad južnim tečajem, na površini, ki je velika že kot Združene države Amerike. Ta luknja se potem vsako leto znova zapre, vendar samo zato, ker ozon z ostale plasti drsi k tej ozonski luknji. Torej je življenjsko pomembna plast ozona vse tanjša. Krivci za uničevanje ozonskega plašča so po do sedaj najsprejemljivejši teoriji fluor-kloroogl j iko vodiki. Ti so v razprševalcih (spreji), hladilnih agregatih hladilnikov, klimatskih napravah itd. Tudi mi lahko storimo nekaj koristnega. Verjetno boste pomislili: kaj bosta moja dva razpršilca v kopalnici proti vsej veliki industriji? Izračunate lahko iz podatka, da se iz 670 milijonov sprejev sprosti 26.000 ton fluorkloroogljiko-vodikov. Kako spoznate okolju prijaznejši razpršilec? Ta je lažji, saj so fluorkloroogljikovodiki težji kot ostali plini. Nataša Jan, Zeleni Žalec Ko nam otrok zboli Svetuje in odgovarja pediatrinja dr. Eva Dolničar Daj vsakemu dnevu priložnost, da bo najlepši v tvojem življenju Ta zapis sem opazila v lokalu, polnem glasbe, pogovora, nasmejane mladosti. Ali ne, draga moja generacija, dragi moji starši, kako lepo je biti mlad. Takrat je ni stvari, ki je ne bi mogel narediti. Celo deževen dan se takrat zdi lep že zaradi sončnega žarka, ki se tu in tam prikaže izza oblakov. Dopusti se končujejo in vsi veseli, polni novih moči, bomo krenili... nekateri v šolo, v prvi razred. Starši, naredite ta trenuek otroku lep, da se ga bo spominjal tudi takrat, ko se bo slana pričela poigravati z njegovimi lasmi. Otroci čutijo, da je odhod v šolo pomemben dogodek, k sreči pa se ne zavedajo, kako pomemben korak je to zanje. S tem dnem se namreč konča brezskrbno otroštvo, igrače morajo v kot in žogica nogica bo vsaj malo počivala. Starši, naredite otroku ta dan vesel in naj bo to njegov dan, v katerem boste sodelovali tudi vi. Drugi bodo odšli prvič v vrtec. Razlika je, da so »vrtičkarji« mlajši in marsičesa še ne dojamejo. Mnogi takrat jočejo in ne pustijo mamice oditi. Težki so takšni trenutki, toda brez njih ne gre. Tudi otrok mora kot ptiček prvič iz gnezda pokukati v svet. Zato mu pomagajte ta svet narediti čim lepši. Težave jim na začetku pomagajte zaviti v paket s pentljo. Paket se bo kasneje kljub vsemu razvil in otrok bo odkril, da v njem niso samo lepe stvari. Kaj kmalu se bodo tem neprijetnostim pridružile nove. Nahod, kašelj, driska, vročina... Naj povem, da pri nahodu pomaga že navadna slana voda ah čaj iz korenin belega sleza. Pri kašljanju pa suho pregrevanje prs in sirup za izkašlje- vanje. Otroci ponavadi precej časa kašljajo, ker se ne znajo izkašljati. Pri driski bo pomagala dieta, saj se mora želodec spočiti. Otrok naj dobi dovolj tekočine, nikar pa ga ne silite s hrano. Vročina sama ni bolezen, je pa znak, da se v organizmu nekaj dogaja. Ko je treba vročino zbiti, poskušajte to z naravnimi sredstvi; sokom rdeče pese, mlačno kopeljo, obkladki na nogah (kisovimi, iz nastrganega surovega krompirja, beljaka). Če zdravnik predpiše zdravilo, zlasti antibiotik, ga je treba dajati, dokler se ne porabi, in ne le nekaj dni, ko se zdravje izboljša. Neredno in prekratko jemanje zdravil namreč otroku bolj škodi kot koristi, saj se tako bakterije le hranijo, ne pa uničijo in zdravilo naslednjič ne bo , pomagalo. Včasih razmišljam, da je večina staršev zelo pametnih, saj so le redki, ki mi zastavijo v zvezi z zdravjem svojih otrok kakšno vprašanje. Ali pa vam je morda nerodno, da boste s tem razkrili svojo nevednost? Vsak človek res ne more vsega vedeti. Zdravniki smo pač zato,.da vam razložimo, pomagamo in svetujemo. Zadnje čase sem v posvetovalnici prav vesela prijetnega kramljanja z nekaterimi mamicami in njihovega zanimanja za nekatere stvari. Želela pa bi si še več vprašanj. Vprašajte, dajte pobudo, o čem naj pišemo v tej rubriki, rada vam bom odgovorila ali vam svetovala. Človek se namreč uči vse življenje, pa naj si bo od narave ali iz bridke izkušnje včerajšnjega dne. Starši učimo otroke, ti učijo nas. Učijo nas gledati s srcem, kajti pravo resnico je moč videti le tako. Vaša pediatrinja HMEZAD Kmetijska zadruga Savinjska dolina KMETIJSKA ZADRUGA TRNAVA V Trnavi deluje prenovljena kmetijsko-živilska preskrba, ki vam UGODNO nudi: - armaturne mreže - cement Trbovlje - apno - modul opeko V istem prostoru pa lahko dobite tudi vse potrebne živilske artikle. Odprto imajo vsak dan od 7.00 do 15.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. Pokličete jih lahko tudi na tel. (063) 701-051 in 701-182. Vljudno vabijo v goste, saj vas čakajo prijazni prodajalci in ugodne cene. ODVETNICA SLAVICA GERŽELJ, Žalec, Titov trg (nova poslovna zgradba) telefon: (063) 714-133 Izredna priložnost . za dober nakup: VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA pri železniški postai' v Šempetru tel.: 063/701-685 in AKCIJSKA PRODAJA SPLAKO-VALNIKOI in DOPOLNILNE OPREME ZA KOPALNICE •ME-IALPLAST'RUŠE. Nekaj naših cen: ročna črpalka FONTANA 7.900 SIT splakovalni kotlič 2.690 SIT kopalniška garnitura LOTOS 3.590 SIT guma 6,00-16/6 6.100 SIT guma 11,2-28/6 19.100 SIT • Cenjene stranke obveščam, da sem se preselila • • s Šlandrovega trga 36 v Žalcu v novo poslovno 2 • zgradbo na Titovem trgu (za zgradbo Ljubljanske • 2 banke Žalec). 2 Servis bele tehnike DANILO PIKL, Šempeter 79, telefon 701-250 (063) * Hitro in kakovostno popravilo: pralnih strojev, električnih štedilnikov, termoakumulacij- <• skih peči, bojlerjev in malih gospodinjskih aparatov, z MINI MARKET VERONIKA Sv. Lovrenc 24, Prebold telefon: 723-325 vino SMEDEREVKA 53,50 toaletni papir/ 10 role 179,40 prašek FAKS/3 kg 518,40 otroške kratke hlače 246,00 Odprto: delavnik od 8. do 19., sobota od 8. do 15., nedelja od 8. do 11 ure niso najbolj naklonjeni športu, saj so v ospredju socialna vprašanja in borba za preživetje, vendar bomo poskušali narediti čim več. Računamo tudi na pokrovitelje. Kot vemo, živite v Celju in delate v zreškem Uniorju. Kako nameravate usklajevati vse to? »Res je, da ne bo enostavno, vendar sem po srcu še vedno Vranšan; in ker tu preživim tudi sicer skoraj ves prosti čas, mislim, da bo šlo. Se posebej zato, ker imam okrog sebe velike športne zanesenjake, ki so gibalo nogometnega in športnega življenja. Tu, na Vranskem, imam veliko prijateljev in znancev, kar je bil še razlog več, da sem prevzel funkcijo predsednika kluba. Ne nazadnje pa bom tako na Vranskem lahko še pogosteje, kot bi bil sicer. Vse, kar človek počne z veseljem, ni težko. Če pa temu sledijo še rezultati, potem je trud še toliko bolj poplačan.« Nedvomno ste optimist, glede na igralce, ki jih ima klub, pa je tako tudi prav. Morda nekaj imen? »Novi izvršni odbor kluba je sestavljen iz ljudi, ki so že v preteklosti, kot športniki in funkcionarji, delali za dobro Vranskega. Prav zato vedo in razumejo, da brez dela noben tim ne more obstati oz. doseči rezultata. Imen je veliko, tudi zelo zaslužnih, vendar bi morda komu naredil krivico, če ga ne bi omenil, zato naj zadostuje, da je tehnični vodja kluba Darko Deržič, trener znani športnik in športni delavec Viki Urankar, gospodarske zadeve opravlja Milan Brišnik, sekretar kluba je Milan Jelen, Ivo Farčnik je zadolžen za področje marketinga (rezultati so že vidni) za gospodarja kluba in opreme pa je imenovan Franci Rančigaj. Igralcev je precej, so pa sami domačini, kar je še dodatna motivacija za delo z mladimi, saj jih tako odvračamo od ulice in brezdelja ...« Kakšne so vaše ambicije sedaj in v prihodnje? »Vsekakor uspešno nastopanje v tej medobčinski ligi in ob morebitnem prvem mestu uvrstitev v višjo ligo tekmovanja. Vendar je sedaj še prezgodaj, da bi tako napovedovali. Zavedati pa se je tudi potrebno, da nastopanje v višjih ligah prinaša nove obveznosti in potrebe po denarju. Ker občina in država ne podpirata članskega nogometa, se bomo morali opreti na lastne sile, poiskati pokrovitelje in druge oblike financiranja. Čeravno vemo, da denarja ni veliko, pa to ne pomeni, da bomo capljali na mestu. Želimo si naprej, in z dobro igro, podporo navijačev, prijateljskimi odnosi to ni nedosegljivo.« D. Naraglav Druga skupina tečajnikov v starosti od 4-8-leta skupaj s plavalnimi učitelji Plavalni tečaji Okrog sto novih mladih plavalcev Grozljiv je podatek, da se je v zadnjih tridesetih letih v Sloveniji utopilo prek 1500 ljudi, samo letos že petdeset. Ob tem podatku je še kako pomembno, da znajo ljudje plavati. Najbolje se je tega naučiti čim prej, saj se tako bistveno zmanjša nevarnost v poletnih mesecih, ko ljudje iščejo osvežitve ob morju, rekah, jezerih. Pri preboldskem Partizanu že vrsto let organizirajo na bazenu plavalne tečaje za otroke. Vsako leto se nauči plavati več kot sto otrok iz vseh krajev naše doline. Tudi letos je bilo tako. TEDEN ŠPORTA SLOVENIJA'92 Na pobudo ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije bo od 7. do 13. septembra 1992 vseslovenska športnorekreativna akcija, ki so jo poimenovali Teden športa Slovenija ’92. Osnovni namen akcije je, da bi na novo spodbudili ljudi, še zlasti mladino, da bi se pogosteje ukvarjali s športom. V občini Žalec bo v tem času več športnorekreativnih prireditev, zato občane z njimi seznanjamo in jih vabimo, naj se jih udeležijo kot udeleženci ali kot gledalci. Program prireditev: nedelja, 6. september: ob 10. uri otvoritev Planinske poti po poteh KS Andraž pri OŠ Andraž. Po otvoritvi odhod na pot; ponedeljek, 7. septembra: Od 12. ure dalje plavanje v bazenu v Preboldu. V primeru slabega vremena ta prireditev odpade. Od 16. ure dalje bodo v bazenu na Vranskem v organizaciji TVD Partizana Polzela igre na vodi; torek, 8. septembra: Od 15. ure bodo strelska tekmovanja v streljanju z zračno puško na streliščih v Žalcu, v Libojah, na Polzeli, v Šempetru, na Vranskem in v Braslovčah; sreda, 9. septembra: Ob 16. uri bo v telovadnici OŠ Žalec turnir v rokometu za mlajše članice za delavsko prvenstvo občine Žalec. Ob 16. uri bo turnir v malem nogometu na Polzeli in v Taboru. Ob 16. uri bo odbojkarski turnir moških ekip v telovadnici TVD Partizana Tabor; četrtek, 10. september: Ob 16. uri bo turnir v namiznem tenisu za učence osnovnih šol občine Žalec, od 18. ure dalje pa turnir za člane. Obe tekmovanji bosta v telovadnici OŠ Petrovče. Ob 16. uri bo tekmovanje v badmintonu na Polzeli; petek, 11. septembra: Ob 16. uri tekmovanje starejših članov za delavsko prvenstvo občine Žalec. Tekmovanje bo v telovadnici OŠ Prebold; sobota, 12. september: Ob 20. uri nočni tek v Taboru za člane, članice, pionirje in pionirke na progi Loke, Ojstri-ška vas, dom TVD Partizana Tabor; nedelja, 13. septembra: Ob 10. uri srečanje planincev na Šentjungerti pri Galiciji. Za vse navedene prireditve velja, da se lahko prijavite pred prireditvijo, želja izvajalcev programa pa je, da bi poslali pisne prijave že pred prireditvijo. Izvajalci programa so športna društva v navedenih krajih, informacije pa lahko dobite tudi na ZTKO Žalec (telefon 714-138). Poleg teh prireditev bo še več športnih srečanj v okviru športnih društev in osnovnih šol. O njih boste obveščeni s plakati. Uspešen začetek nove sezone žalskih karateistov Tudi košarkarji Polzele se vneto pripravljajo na prvenstvo v rdeči skupini državne lige. Del priprav so imeli v Logarski dolini. Sedaj pa imajo na Polzeli največ dela z razširitvijo dvorane, ki bo po novem lahko sprejela več kot tisoč obiskovalcev (na sliki). Na občinskem tekmovanju v nogometu, ki je bilo na Vranskem, je zmagala ekipa Vranskega pred Taborom in Gomil-skim. S pripravami na novo tekmovalno sezono so pričeli odbojkarji Partizana Šempeter, ki bodo 17. oktobra zaigrali v I. državni ligi. Trener je Stanko Prislan, del priprav pa bodo izvedli na Rogli. Na strelišču v Braslovčah so se pomerili strelci z vojaško puško v počastitev krajevnega praznika KS Braslovče. Med 27 strelci je zmagal Ošep s 71 krogi, sledi M. Kralj 69, I. Hanžič 65 itd. Pripravili so tudi tekmovanje v odbojki, kjer je zmagala ekipa Rako-velj. Rokometašice Žalca, ki jih vodita Aleš Filipčič in Matjaž Guček, se vneto pripravljajo na start v prvi državni ligi. S prvenstvom bodo pričele 3. oktobra, druga ekipa Žalca bo nastopila v drugi ligi, prvenstvo se bo pričelo 12. septembra. Zbral: T.T. • Taborniki in tabornice iz Letuša so letos taborili ob Krki. Tabor, v katerem jih je bilo kakih 70, so pripravili skupaj s taborniki iz Nazarij in Celja. Večinoma mladih je bilo na taborjenju prvič. NK KI V Vransko Novo vodstvo - nove ambicije Poleti, ko je čas počitnic, so se karateisti KK Žalec udeležili izbirnega tekmovanja za kadete in mladince v Idriji, kjer so dosegli nekaj vidnih uspehov. Tako je bil Aleksander Steblovnik prvi, njegov klubski kolega pa drugi v težki kategoriji, četrto mesto pa je zasedel Pero Mrkaič, ki je s svojo uvrstitvijo še povečal slavje zmagovalcev. V srednji kategoriji je Tomo Popovič zasedel tretje mesto, Karli Hribernik pa četrto. Isto mesto je dosegel tudi Damir Vrbanič v lahki kategoriji. S tem so mladi tekmovalci dokazali, da resno pričakujejo eno izmed mest v mladinski in kadetski reprezentanci Republike Slovenije. Pred kratkim pa so se vsi omenjeni vrnili s priprav širšega izbora reprezentance, ki so bile v Bohinju. Tam jih je vodil njihov trener in klubski kolega, Brane Cimperman. Sicer pa bodo karateisti v KK Žalec septembra v svoje vrste vpisovali nove člane. Prijavite se lahko vsak torek in petek v pisarni karate kluba v stari žalski telovadnici. Sprejeli vas bodo od 19.30 do 21.00. Tako se vam odpira enkratna možnost, da vas prvaki naučijo tradicionalnega in modernega športnega karateja, obenem pa vas seznanijo tudi z osnovami samoobrambe (jui jicu). Pridite, ne bo vam žal. L.B. Šport na kratko Taborniki ob Krki Vranšani so že od nekdaj ljubitelji nogometa, vendar je zadnja leta ta šport nazadoval, jjtevilni igralci so igrali drugod po Savinjski dolini, najboljši tudi v klubih, ki igrajo v slovenskih ligah. Nekdanji športniki in ljubitelji nogometa z Vranskega in bližnje okolice pa so se letos ponovno srečali, izvolili novo vodstvo in se zagnano lotili oživitve nogometa na Vranskem. Več o tem smo zvedeli v pogovoru s predsednikom kluba Vilijem Bar-varjem. »NK Vransko, katerega sponzor bo sedaj KIV Vransko, ima za sabo dokaj bogato in tudi uspešno nogometno pot. . V preteklosti je klub, tako v občini kot tudi širše, kar pre- cej pomemi. Nasa zelja je, da dosežmo vsaj nekdanjo raven igranja. Zavedamo se, da časi Ob koncu šolskega leta je bilo organizirano občinsko prvenstvo učencev osnovnih šol občine Žalec v tenisu. Skupno je nastopilo 35 tekmovalk in tekmovalcev v štirih kategorijah. Doseženi so bili naslednji rezultati: Mlajše učenke: 1. Maja Žuža (OŠ Prebold), 2. Petra Ambrož (OŠ Prebold)3. Lucija Lorger (OŠ Braslovče) Mlajši učenci: 1. Matej Trost (OŠ Žalec), 2. Domen Beršnak (OŠ Vransko), 3. Jure Rezec (OŠ Žalec) Starejši učenke: 1. Ines Udrih (OŠ Šempeter), Nataša Medved (OŠ Prebold), 3. Mojca Kos (OŠ Vransko) Starejši učenci: 1. Gregor Bobovnik (OŠ Žalec), 2. Gregor Ortl (OŠ Polzela), 2. Uroš Rak (OŠ Prebold) Pri Žovneškem jezeru so člani TVD Partizana Braslovče pod strokovnim vodstvom Marjana Kumra zgradili igrišče za igranje odbojke na mivki. Ob odprtju novozgrajenega objekta so pripravili turnir, na katerem je zmagala ekipa Ari-sto iz Celja, ekipa gostišča Raj iz Malih Braslovč pa je zasedla tretje mesto. Nastopilo je šest ekip. V občini Žalec smo dobili novo športo društvo. Razveseljivo je, da je to društvo na Ponikvi, kjer do sedaj športne- ga društva še niso imeli. Predsednik Športnega društva Ponikva je Marjan Žibret. V kraju Ponikva so zgradili tudi rokometno igrišče, ki je tudi prvi športni objekt v tem kraju. Članom društva želimo uspešno delo. Ob praznovanju praznika krajevne skupnosti Braslovče je bilo v tem kraju več tekmovanj. V odbojki je zmagala ekipa Rakovelj pred ekipo kamene in ekipo Malih Braslovč - Zgornje Gorce. Nastopilo je kar sedem vaških ekip iz KS Braslovče. Tekmovanje za Pokal Slovenije v odbojki bo kmalu končano. Na njem sodelujejo tudi dve ekipi TVD Partizana Šempeter in ena ekipa TVD Partizana Braslovče v moški konkurenci ter ekipi TVD Partizana Braslovče in OK Elektro Vitanc Braslovče v ženski konkurenci. Zmagovalec ženskega tekmovanja je ekipa OK Ljubno. Tekmovanje moških še ni končano, saj še ni bila odigrana finalna tekma med ekipama TVD Šempeter in OK Fuži-nar Ravne. Ekipa TVD Partizana Šempeter bo v sezoni 1992/93 igrala v prvi državni ligi. Ker telovadnica v Šempetru ne zadovoljuje tekmovalnim pravilom, so se v Šempetru odločili, da bodo svoje tekme igrali v telovadnici OŠ Žalec. Že tretjič v vrhu Da na žalski osnovni šoli, predvsem po zaslugi pedagoga in odličnega košarkarskega trenerja Mitja Turnška, res odlično delajo z mladimi košarkarji, je dokaz že tretja odlična uvrstitev na najvišjem republiškem tekmovanju osnovnih šol za pokal MARS, v kategoriji mlajši pionirji. Ti so namreč v sezoni 89/90 dosegli v Trstu 4. mesto, v sezoni 90/91 so bili v Žalcu najboljši, letos pa so junija v Litiji znova dosegli odlično 2. mesto. V finalu so izgubili proti odlični ekipi Ljubljana Moste, kjer resnično nastopajo največji upi košarke v Ljubljani. Vsekakor so odlični rezultati tudi rezultat dobrega sodelovanja OŠ Petra Šprajca-Jura iz Žalca in Košarkarskega kluba Polzela. V letošnjem finalu v kategoriji mlajših pionirjev so igrali: Dolar, Lakner, Jusufovič, Čolič, Pašič, Lo-vrek, Javornik, Koželj, Jev-šenak, Kobale, Medvešek, Šarlah. pz Drobne iz športa Popolno zmagoslavje Gotovljanov Od 10. do 13. julija je bilo v Gotovljah I. državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Pod pokroviteljstvom PIVOVARNE LAŠKO so organizatorji iz Gotovelj brezhibno izpeljali tridnevno prvenstvo. Čeprav je organizatorjem v soboto in nedeljo nekoliko ponagajalo vreme, je bil obisk dober. V soboto je dirke obiskalo okrog 1400 in v nedeljo 2500 ljudi. Pokrovitelj PIVOVARNA LAŠKO je poskrbel tudi za obiskovalce, saj so omogočili pokušino piva in na otvoritev pripeljali godbo na pihala in mažoretke iz Radeč. Na slo- vesni otvoritvi v soboto, predstavitvi vseh nastopajočih konj in jahačev, bi moral govoriti dr. Janez Drnovšek, ki pa je bil žal zadržan. Prvenstvo je odprl Tone Turnšek, generalni direktor Pivovarne Laško. V soboto je prvenstvo spremljala tudi ekipa RTV Slovenije, ki je za nedeljo pripravila enourno reportažo s prvenstva. V nedeljo smo lahko spremljali tudi promenado konjskih dvovpreg iz prijateljskih KS Mozirje in KS Griže. Organizatorji so v treh dneh pripravili devet posamičnih tekem in podelili 42 kompletov pokalov. Polovico so jih odnesli domačini, kar nedvomno priča o kvaliteti gotoveljskih jahačev in konj. Državni prvaki v preskakovanju ovir za leto 1992 so postali: Člani: 1. ALEŠ PEVEC na Lukasu (4.0) iz Gotovelj 2. ANDREJ KUČEB na Le-okadiji (8.0) iz Celja 3. MOJCA BIZJAN na Drimu (12.0) iz Rogaške Slatine Mladinci: 1. MAJA NOVAK na Ferret (4.0) iz Gotovelj 2. GREGOR JEZA na Casino Atom (8.0) iz Maribora 3. MONIKA KUŠAR na Oazi (8.0) iz Krumperka Mladi konji: 1. GREGOR BLAŽIČ na Casino Windu (0.0) iz Maribora 2. TOMAŽ ŠEŠKO na Čaru (0.0) iz Celja 3. VANJA KAČ na Adrianu (4.0) iz Gotovelj Ekipno člani: 1. KK GOTOVUE (12.0) Aleš Pevec na Lukasu in Tomaž Laufer na Rodriguezu. 2. KK LJUBLJANA (36.25) Leda Selan na Štrumfu in Jani Finžgar na Jablanu. 3. KK OTOČEC (48.0) Andrej Laufer na Satelitu in Maks Riossa na Valetu. Ekipno mladinci: 1. KK MARIBOR (8.0) Gregor Jeza na Casino Atomu in Gregor Blažič na Casino Maestru. 2. KK GOTOVLJE (36.0) Maja Novak na Ferret in Petra Janič na Farisu. 3. KK KRUMPERK (72.0) Monika Kušar na Oazi in Tomaž Prevec na Žoži. G. V. VANJA KAČ na svoji tako imenovati turbo Adriani. Osebni podatki: • rojena 7. oktobra 1972; študentka; • v KK Gotovlje od ustanovitve kluba leta 1982; • tekmuje na kobili Adriani, temperamentni angležinji, ki je zaradi hitrosti dobila vzdevek turbo Adriana; • v letošnjem letu že štiri prva mesta na turnirjih po Sloveniji in na Hrvaškem, 3. mesto za mlade konje na državnem prvenstvu 1992; Nova tenis igrišča Tečaji za otroke in odrasle Prebold je bogatejši še za dve tenis igrišči. Športno-re-kreativni gaj ob preboldskem bazenu s tem dobiva celovitejšo podobo. Zasluge za to imajo prizadevni člani tenis sekcije pri Partizanu, ki so opravili veliko število prostovoljnih delovnih ur. Ker pa tenis postaja vedno bolj priljubljen šport tudi v preboldski KS, je pridobitev še toliko pomembnejša, saj bodo tako lažje prišli na svoj račun stari in novi ljubitelji tega športa. Prva znanja dobivajo krajani med prijatelji in znanci, ki se s tenisom ukvarjajo že dalj časa. Pri Partizanu pa so poskrbeli tudi za tečaje tenisa, ki jih vodi Anton Lipuš iz Velenja. Za to ima potrebne kvalifikacije, sicer pa se s tenisom ukvarja že več kot 15 let. Svoje znanje sedaj prenaša na mlade in starejše. Sicer pa je tudi učitelj teles- ne vzgoje v Velenju in tako obvlada tudi pedagoške, andragoške in druge metode učenja. Ob našem obisku je učil eno od dveh skupin tečajnikov. Že pred tem pa je imel tečaj za odrasle. Štiri igrišča so sedaj zasedena od jutra do večera, ob vendo večjem zanimanju za ta šport pa ni bojazni, da bi trud in delo bila zaman. D. N. Anton Lipuš s svojo skupino tečajnikov MAJA NOVAK na evropskem prvenstvu za mladince v Belgiji. Osebni podatki: • rojena 24. junija 1976; dijakinja; • v KK Gotovlje od 1987. leta; • tekmuje na mladem konju Grece (v Belgiji) in desetletni kobili vvestfalki Ferret, ki sta v lasti družine Novak; • več zmag na turnirjih po Sloveniji, 2. mesto na lanskem državnem prvenstvu v Zagrebu in 1. mesto med mladinci na DP v Gotovljah. ALEŠ PEVEC svojemu novemu naslovu državnega prvaka naproti. Osebni podatki: • rojen 4. oktobra 1971; zaposlen • v KK Gotovlje od 1982; • sedaj tekmuje na konju Uroša Godca Lukasu, sedemletnem holandcu; • državni prvak 1987, 1988 in 1992, republiški prvak 1988 in 1989, 15. mesto na balkanskem prvenstvu; DP MOTOKROS - najmlajša tekmovalca s Polzele Na motokros stezi v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu je motoklub MEL Novo mesto organiziral letoš-no drugo dirko za državno prvenstvo v motokrosu. Tekmovanja se prvo leto uspešno udeležujeta tudi dva tekmovalca s Polzele, in sicer šestletni Miha Kolšek in sedemletni Miha Pukmajster. Oba sta edina predstavnika naše občine in regije, tekmujeta pa v kategoriji podmladka. M. Kolšek tekmuje z motorjem Malaguti 50 ccm in M. Pukmajster s Kavasakijem 60 ccm. Oba sta v svojih disciplinah najmlajša tekmovalca, tekmujeta pa za najbližji klub motokrosa AMD Slovenjske Konjice. Na drugi dirki DP je Kolšek zasedel odličo tretje mesto, Pukmajster pa 7. mesto, vsak v svoji kategoriji. Po končanih dveh dirkah ima Kolšek 10 točk, Pukmajster pa 5 točk. Prvič je bilo izvedeno tudi DP v motokros skokih. V kategoriji do 80 ccm je postal državni prvak Ludvik Mežnar, MEL NM, s skokoma 34,55 m in 34,04 m. V kategoriji skokov nad 80 ccm pa je zmagal Z. Kovačič, Novo mesto, s skokoma 35,63m in 35,14 m. Tekmovanje si je v sončnem vremenu ogledalo čez tri tisoč ljubiteljev motokrosa iz vse Slovenije. Jani Pukmajster 5. septembra maraton Celje-Logarska dolina Na letošnjem maratonu iz Celja v Logarsko dolino, ki je običajno vsako prvo soboto v septembru, pričakujejo okoli 700 udeležencev, okrog 90 teritorialcev pa bo tekmovalo v disciplini militerij, v kateri tekmujejo po trije vojaki v ekipi, ki mora skupaj priti na cilj. 75-kilometrski maraton se bo pričel ob eni zjutraj na Trgu V. kongresa v Celju in bo zaradi varnosti udeležencev potekal po manj prometnih poteh, ki bodo dobro označene. Organizatorji so poskrbeli za deset okrepčevalnic z napitki, okrepčili in sadjem. Tisti, ki ne bodo zmogli celotne poti, bodo lahko izstopili v Mozirju ali Lučah. Prijave zbirajo na Planinskem društvu Celje, in sicer od 10. do 12. ure, ali na Krajevni skupnosti Celje-Center. Startnina znaša 500 tolarjev, nakažete pa jo lahko na žiro račun: 50700-678-45265/01012 s pripisom Maraton 1992. V.Ck Strelstvo Otvoritvena tekma avtomatskega MK strelišča Polzela Ob otvoritveni tekmi z MK puško so člani SD Polzela organizirali prvo tekmovanje na novem avtomatskem MK strelišču. Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip naše občine, ekipe pa so štele štiri člane. Strelišče obsega 6 strelskih mest. Temeljito je preurejen tudi objekt s prostori. Člani SD Polzela se želijo javno zahvaliti vsem, ki so finančno in materialno pomagali pri ureditvi strelišča. Na otvoritveni tekmi je prepričljivo zmagala ekipa strelcev SD Šempeter s 640 krogi. Druga je bila ekipa Polzele s 627 krogi in tretja ekipa Griž s 614 krogi. Sledijo: 4. SD Ju-teks Žalec, 5. SD Braslovče, 6. SD Liboje in 7. SD Braslovče H. Posamezno je s 166 krogi zmagal Štefan Ošem, član SD Slavko Šlander iz Šempetra. Braslovče - tekma ob prazniku hmeljarjev V okviru kulturnih prireditev ob prazniku hmeljarjev v Braslovčah so prizadevni člani SD Braslovč pripravili tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Tudi na tem tekmovanju je zmagal Š. Ošep, Šempeter, ki je nastreljal 171 krogov. Drugi je bil Matjaž Kralj, Braslovče, s 169 krogi in tretji Iztok Hanžič, Braslovče, s 165 krogi. Jani Pukmajster Liboje - počastitev osamosvojitve republike Slovenije Strelska družina bratov Hrvatin iz Liboj je organizirala tekmovanje v streljanju z MK puško, v počastitev osamosvojitve Šlovenije. Tekmovali so v položaju leže 5 plus 20 strelov na MK strelišču v Libojah. Tekmovanja so se udeležile skoraj vse ekipe naše občine, in sicer: Braslovče, Juteks Žalec, Šempeter, Liboje, Polzela in Griže. Ekipno je slavila ekipa SD Liboj s 631 krogi (prednost po strelih) pred drugouvrščeno ekipo Polzele, 631 kr., tretja pa je bila okipa strelcev Griž s skupno 623 krogi. Četrto mesto je zasedla ekipa Juteksa s 620 krogi, peto ekipa Braslovč, 613 krogov, šesta je bila ekipa Šempetra. Najuspešnejši strelec tekmovanja je bil Matjaž Turnšek, SD Braslovče, ki je s 177 krogi zmagal. Drugo mesto je osvojil Matjaž Avsec, Liboje, s 176 krogi in tretje mesto Kristijan Pukmajster, SD Juteks Žalec, s 174 krogi. Najboljša ekipa je prejela pokal, vse ostale pa diplome. Prvi trije posamezniki so prejeli medalje in tudi lepe praktične nagrade. Lovsko tekmovanje na Rinki - prehodni pokal KS Gotovlje LD Žalec je pripravila tradicionalno lovsko tekmovanje za prehodni pokal KS Gotovlje. Udeležilo se ga je 19 tričlanskih ekip. Tekmovali so v lovski kombinaciji: 10 strelov na glinastega goloba, 10 strelov v tarčo srnjaka in 5 strelov v tarčo bežečega merjasca. Rezultati ekipno: L LD Velenje, 509 krogov; 2. Žalec I. , 507 krogov; 3. LD Uden-boršt, 494 krogov. Posamezno kombinacija: L Franc Barbič, 198 kr.; 2. Marko Razboršek, 191 kr.; 3. Rudi Orel, 181 krogov. Glinasti golobi: 1. Rudi Orel, 90 točk; 2. Janez Blažič, 90 točk; 3. Jože Kvartič, 90 točk. Tarča srnjaka: 1. Matej Krašovic, 78 krogov; 2. Franc Barbič, 78 kr.; 3. Jože Žgank, 78 kr. Bežeči merjasec: 1. Šu-ler, 42 kr.; 2. Pokorni, 42; 3. Vrankar, 41 krogov. Jani Pukmajster Ilegalno orožje v Sloveniji Se Slovenci oborožujemo? Po deset dnevni vojni je med ljudmi ostalo mnogo orožja naraščajoča želja po orožju v Sloveniji še ni zaskrbljujoča. Je pa Slovenija v zadnjem letu postala pravo tranzitno območje, saj na jugu orožje krepko potrebujejo. Policisti so letos v prvem polletju na meji zasegli 129 kosov orožja, predvsem vojaškega in revolverjev, tihotapci pa so bili predvsem Ko odpremo kateri koli dnevni časopis, lahko v kroniki preberemo, da so v Mariboru v stoenko nastavili eksploziv, da je N. N. v gostišču zapitek plačal s kroglo iz magnu-ma, da so policisti v podeželskem kraju mladoletniku zaplenili predelano plašilno pištolo ... Za narod, ki je veljal za miroljubnega, so vsa ta sporočila nova, presenetljiva. Se Slovenci res oborožujemo? Nabavo in nošenje orožja v Sloveniji še vedno ureja zakon o orožju, ki pa je že delno zastarel. Tako zakonsko ločimo lovsko, športno in t. i. varovalno orožje, niso pa opredeljeni kosi orožja vojske in organov za notranje zadeve. V tem sestavku se bomo pomudili predvsem pri varovalnem orožju, saj le to v zadnjem času buri največ duhov. Pa se za začetek sprehodimo skozi črke zakona. Kdor bi hotel imeti pri sebi doma pištolo ah kaj podobnega, bo moral za dovoljenje zaprositi na občini, kjer ima stalno prebivališče. Tam mu bodo najprej dali nabavno dovoljenje, ko pa bo svpj kos orožja nabavil, ga bo pri istem organu registriral. S tem si bo pridobil tudi orožni list. Tako lahko dobi orožje vsak polnoletni državljan Republike Slovenije pa tudi tuji državljani, ki pri nas bivajo več kot leto dni, so pri nabavi, posesti in nošenju orožja in streliva izenačeni s slovenskimi državljani. Sicer pa zakon pozna tudi dovoljenje za posest orožja, ki lastniku tega dovoljenja dovoljuje imeti orožje, prepoveduje pa mu ga nositi in uporabljati ter zanj nabavljati strelivo. Dovoljenje za posest orožja se največkrat izdaja za t. i. trofejno in spominsko orožje. Če bi bilo tako enostavno, bi skoraj vsi Slovenci imeli doma po vsaj en kos orožja. Zato so v Zakonu o orožju določene tudi omejitve pri izdaji dovoljenj. Le-teh ne morejo dobiti mladoletne osebe, oseba, ki je duševno zbolela ah postaja v duševnem razvoju, ah oseba, ki je bila kaznovana za takšno kaznivo dejanje ah takšen prekršek zoper javni red in mir ah za hujše prekrške, zaradi katerih je neprimerno, da bi posedovala ah nosila orožje ah pa je mogoče pričakovati, da bo Ne mučite živali! Društvo za varstvo in zaščito živali opozarja na nepravilnosti Mnogokrat smo že videli, kako na kratki verigi so pripeti psi v hudi poletni vročini. Cel dan brez sence. Vsi vemo, kako se pobije odvečni mačji naraščaj. Voda pač utaplja in ne obtožuje. Vendar bodo v kratkem brezvestnežem končno stopili na prste! Mučenje, nevestno ravnanje in ne-zagotavljanje zoohigienskih razmer za živali je kaznivo. Člani društev za varstvo in zaščito Živah pa delujejo tudi med nami. Tako je dobro vedeti, da se po zakonu o javnem redu in miru z denarno kaznijo in zaporom do 30 dni kaznuje tisti, ki muči Živah, jih preobremenjuje ah surovo ravna z njimi. Prav tako se enako kaznuje oseba, ki lovi ah pobija ptice pevke ah druge njim podobne Živah. Še hujša kazen pa je zagrožena delovnim organizacijam, drugim pravnim osebam ter posameznikom po zakonu o zdravstvenem varstvu Živah. Kdor namreč živalim ne bo zagotavljal zdravstveno neoporečne vode in kr- Iz policijske Pohcisti kljub poletni vročini niso mogli uživati počitnic. Dela jim tudi v teh soparnih dneh ne zmanjka. Tako so že 1. avgusta morah posredovati v novi gostilni Novak na Polzeli, kjer je srboritežem vročina stopila v glavo in so se zravsah. Pohcisti pa bodo P. M., O. P., T. M. ter S. L. poslali sodniku za prekrške. Da jim ohladi denarnice. Le kaj bo neznanec počel z nizozemsko zastavo, so se spraševah udeleženci mednarodnega kongresa hmeljarjev, ko te zastave 3. 8. niso več videli na drogu. Prav čuden okus za estetiko ima ta neznani zbiralec zastav! V noči na četrti avgust se je neznanec založil z vrtno garnituro, saj je kiosk Hambi na žalski tržnici olajšal za mizo in štiri stole. Sedaj pa naj kar to orožje zlorabila. Prepoved velja tudi takrat, ko zoper osebo teče postopek pred sodiščem ah pri sodniku za prekrške za tovrstno kaznivo dejanje oz. prekršek. In tu pride do omejitev. Če hočete dobiti dovoljenje, morate navesti razlog. če boste napisali, da ste strasten ljubitelj orožja ah pa da boste imeli pištolo za pobijanje sosedovih kokoši, ki vam razkopavajo tratnico, dovoljenja vsekakor ne boste dobili. Navesti morate razloge, ki dokazujejo konkretno nevarnost, ali pa dokazati, da se s streljanjem športno ukvarjate. Drugače z vašo pištolico pač ne bo nič. Lastnik orožja pa ne boste postali tudi takrat, ko v žepu ne boste imeli zajetnega zavojčka denarja. Že samo orožje je drago, za vsa dovoljenja pa boste na občini morali odšteti še krepkih sedem tisočakov. Pri tem pa še vedno ne boste vedeli, če vam bodo Občinarji sploh izdali dovoljenje, saj vam to zaradi zgoraj navedenih razlogov lahko zavrnejo. Pri tem pa jim zavrnitve prošnje za nabavo dovoljenja ni treba niti razložiti. Bog poma- gaj, takšna je pač črka zakona, pa čeprav ga je že krepko povozil čas. Pa si za konec poglejmo še številke. Lani je bilo v Sloveniji ob koncu leta prijavljenih 13.262 kosov orožja. 1381 Slovencev si je lani želelo postati lastnik orožja, od tega se je želja izpolnila samo 830 ljubiteljem orožja. Te številke pa še zdaleč ne pokažejo pravega stanja. Po nekaterih ocenah naj bi imeli Slovenci okoli 120.000 kosov neprijavljenega orožja in seveda temu primerno količino streliva, če bi se hoteli vojskovati, verjetno ne bi imeli težav še za eno desetdnevno puškarjenje. Vendar pa kljub vsemu ta Mali Zemljišče, 1300 m2 (možna gradnja), v Pemovem K. O. oglasi Vel. Pirešica prodam. Telefon: 063/21-115. me ter zoohigienskih pogojev v objektih za rejo Živah, ga bodo pri sodniku za prekrške kaznovah s kaznijo najmanj 100.000 SIT. Taka kazen bo doletela tudi vse, ki zanemarjajo bolne živali, ki jih pretepajo ah jih mučijo, Živah prevažajo na neprimeren način ali nehumano ubijajo in koljejo brez predhodnega strokovnega omrtvičenja Živah. In če Živah s svojim brezvestnim ravnanjem še niste spravili v »živalska nebesa«, vam jih bodo odvzeli! Pri tem pa lahko na nepravilnosti pri ravnanju z živalmi, če to opazite v svojem okolju, opozorite policiste ah veterinarsko postajo, lahko pa ne-vestneža kar sami naznanite sodniku za prekrške. Kajti zavedati se moramo, da so tudi Živah živa bitja, ki nam lahko polepšajo življenje, če znamo ravnati z njimi'. Tistim pa, ki jih mučijo, bomo v njihovem imenu zagrenih življenje prijatelji Živah. L. B. Zelo ugodno prodam VIDEOTEKO z 900 filmi, od tega je več kot 300 originalnih z avtorskimi pravicami. Kupcu podarim opremo in računalniški zapis. Pokličete lahko na tel. (063) 771-560 (po- poldan).________________________ PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE GORENJE popravljam hitro in kakovostno. TONI KITEK, Kasaze 107/g, telefon 776-854. V centru Žalca v bližini mestne skupnosti in industrijske prodajalne Juteks dajem v najem poslovne prostore. Naslov v uredništvu. SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) in menjava izolacij na podu. Servis vršimo hitro in strokovno. TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406 Šlandrov trg 3 S3310 ŽALEC telefon: (063) 711-150 telefax: (063) 711-262 mimo obsedi, da ga bodo obiskali pohcisti. Istega dne se je v Letušu zgodila prometna nesreča. G. M. je z motornim kolesom zapeljal z vozišča in skupaj s sovoznico B. L. skupil hude telesne poškodbe. Pred dobrim tednom pa so se zlasali v bifeju Kač v Pariž-ljah. Vročekrvni Polzelani, S. D., R. J. ter J. U., bodo morah vročico poletne noči razlagati občinskemu sodniku za prekrške, ki pa jih verjetno ne bo najbolje razumel. Bog pomagaj, takšni so pač časi. Z neverjetno hitro akcijo so pohcisti žalske policijske postaje uspeli 8. 8. na avtobusni postaji prijeti državljana ZRJ, G. I. Pri njem so našh 57 ponarejenih tisočakov, tako da ga čaka obisk pri preiskovalnem sodniku. KOMUNALNO PODJETJE p o |*H M M 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 DEŽURSTVO NA VODOVODU Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni: od 1. 9. do 6. 9. 1992 FRANC KOS, Jezerce 8, tel.: 772-705 od 7. 9. do 13. 9. 1992 BOGDAN PANTNER, Polzela 209 od 14. 9. do 20. 9. 1992 RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 167/a od 21. 9. do 28. 9. 1992 ANTON JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097 od 28. 9. do 4. 10. 1992 JANKO JEZERNIK, Jezerce 1, tel.: 772-603 Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. V ostalih dneh pa ga lahko poiščete doma ali ga pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate tudi v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. Sporočila o okvarah pa lahko sporočite tudi prek avtomatskega telefonskega odzivnika na številko 712-141 v popoldanskem in nočnem času. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA AVŽNERJA se želimo zahvaliti vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, še posebej dr. Janezu Cukjatiju, delavcem Garanta,' pevcem. Avgustu Palirju za poslovilni govor, duhovnikoma Dragu Svetku in Jožetu Zidanšku za opravljen obred in poslovilne besede, sosedoma Mariji in Vikiju Zaršnik za pomoč ob očetovi bolezni in smrti ter vsem in vsakomur posebej za darovane maše, sveče, cvetje in izraze sožalja. Žalujoči: vsi njegovi tujci. Če pa za primerjavo pogledamo, koliko prijavljenega varnostnega orožja imajo na primer na Hrvaškem ah v BiH, ugotovimo, da Slovenija še vedno ni kroničen primer. Leta 1990 so imeli na Hrvaškem prijavljenih 96.992 kosov orožja, v BiH pa kar 183.582. Čeprav se ne moremo primerjati z našimi vojskujočimi sosedi, bi bilo kar prav, da še enkrat pomislimo, ah res potrebujemo orožje pri sebi doma. Ker se zelo rado zgodi, da s tem orožjem koga poškodujemo. Ali, bog ne daj, celo koga ubijemo. Saj tega si vendar ne želimo, mar ne? Brane Lobnikar Kinologija III. svetovno prvenstvo šolanih službenih psov Od 3. do 6. septembra bo v Ljubljani III. svetovno prvenstvo šolanih službenih psov. To je hkrati tudi prvo takšno prvenstvo v Sloveniji„ka-terega pokrovitelj je mesto Ljubljna,. častni predsednik pa predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Organizacija te zanimive in dokaj zahtevne prireditve je bila zaupana Kinološkemu društvu Ljubljana, ki si je s tradicionalnim, vsakoletnim mednarodnim tekmovanjem za Drenigov memorial, namenjenim prav tako šolanim službenim psom, pridobil mednarodni sloves in svetovno priznanje. Svetovno prvenstvo je zagotovo pomemben dogodek, saj ga spremljajo kinologi z vsega sveta in mnogi drugi poznavalci, ljubitelji in strokovnjaki. D. N. MF servis Stropnik 30, Vransko telefon: 725-377 • zastopstvo in pooblaščeni servis za traktorje ZETOR in UNIVERZAL • sprejem naročil za nakup traktorjev ZETOR in UNIVERZAL • vsa popravila ostalih traktorjev in kmetijske mehanizacije • komisijska prodaja rabljene kmetijske mehanizacije in traktorjev Delamo NON-STOP tudi na terenu! Znala sT tolažiti, znala razveseliti, le kje bi moglo strto srce zdaj vse to dobiti? ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice IVANKE TERGLAV iz Tabora se prisrčno zahvaljujemo duhovnikom za opravljen obred, pevcem za prelepe pesmi in govorniku za poslovilne besede. Lepa hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi sosedom in prijateljem za pomoč in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti MARTINA ZUPANCA iz Gotovelj sc iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem denarne pomoči iz Gotovelj. Hvala tudi vsem, ki ste nam ob njegovi izgubi stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem moškega pevskega zbora Gotovlje, govornikom za besede slovesa ter gasilskemu društvu Gotovlje za pomoč in organizacijo pogreba. Njegovi domači ZAHVALA Umrla je naša ljuba BERTA AUDIČ iz Žalca. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Žalec, v avgustu 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice KRISTINE SAFRAN iz Migojnic 32 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, godbi na pihala in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni otroci, vnuki in pravnuki Ljubil si hribe, gozdove in naravo, a ko te je zdravje izdalo, našel »po svoje« rešitev si pravo. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža, tatkota, atija, tasta in dedija ANTONA ZVONETA KUPCA avtoelektrikarja iz Laikove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k njegovemu preranemu počitku, mu darovali cvetje, sveče, nam nudili denarno pomoč, izrekli sožalje, nas tolažili in bodrili ali nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala Vinku Goliču in Albertu Železniku za nesebično pomoč v najhujših trenutkih. Hvala dr. Rizmalu, g. Zadravcu in članom ZSAM, g. govornikom: Hermanu, Lavrincu in Ajdiču za ganljive besede slovesa, g. župniku za cerkveni obred in poslovilne besede, g. Steblovniku za pogrebne storitve ter gostilni Zmet. Vsem še enkrat iskrena hvala ^sijijegtm ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE KUPEC iz sv. Lovrenca pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje ali nam kako drugače pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku g. Hermanu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in g. župniku za cerkveni obred. Posebna zahvala patronažni sestri Tatjani Valenčak in dr. Simonitiju iz ZD Žalec. Žalujoči: mož Stanko ter sinova Silvo in Stanko z družinama ZAHVALA Ob prerani smrti in nenadomestljivi izgubi našega dragega ZORANA ŽAGARJA iz Dobriše vasi izrekamo njegovi svojci za vsa izrečena sožalja, izkazano sočustvovanje ter darovano cvetje, sveče in za sv. maše iskreno zahvalo vsem sorodnikom ter sosedom-sovaščanom, kakor tudi številnim njegovim prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in s tem počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Žalec, zdravnikoma dr. Simonitiju in dr. Strouhalu ter patronažnim sestram; Anici, Milici, Cvetki in Jasni, ki so si mesece dolgo prizadevali lajšati mu trpljenje in bolečine ob hudi in neozdravljivi bolezni. Zahvala velja tudi predstavnikom KZ Petrovče, g. Gajšku za poslovilne besede, patru g. Miranu in g. Rateju za opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Petrovč za občuteno zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej, ki so kakorkoli počastili spomin na našega Zorana, še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi! ZAHVALA Obmenadni izgubi dobrega moža in brata VIKTORJA JELENA se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše ali namenili denar cerkvi ter nam izrazili sožalje. Hvala dr. Cukjatiju, govorniku in kvintetu Lastovka za odpete žalostinke ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Zofka, brat Franc in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža JOŽETA VAŠA s Polzele se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, me tolažili ali kako drugače pomagali. Iskrena hvala govornikoma, gospodu župniku in pevcem. Žalujoča: žena Silva ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in sestre CVETKE DROLC iz Ločice 21 pri Vranskem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ali namensko darovali denar. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ni je solze, ki bi te zbudila, da med nas bi te vrnila. Ostali so sadovi tvojih pridnih rok, a v naših srcih bolečina - naš dragi mož, ata in stari ata SREČKO HABE 1922-1992 Hvala vsem, ki ste se trudili, mu lajšali bolečine, ga bodrili ob njegovi bolezni in ga zvesto obiskovali. Žal, bilo je vse zaman. Zato hvala tudi vsem, ki ste nam stali ob strani v teh najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali toliko lepega cvetja, toliko lučk, ki jih bomo prižigali v njegov spomin, in za vse sv. maše. Hvala tudi obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, duhovnikoma za opravljen poslovilni obred in vsem, ki ste našega kokoatija pospremili v njegov poslednji dom. Končale z delom pridne so roke, nehalo biti zlato je srce. nam pa spomin bo lep ostal na dni, ko skupaj smo srečni bili. ZAHVALA 7. julija 1992 je prenehalo biti plemenito srce naše predobre in nepozabne žene, mame, stare mame in sestre ANICE MAHOR roj. Prislan iz Pariželj Ob nenadomestljivi izgubi se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in cerkev ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Marku Četini in zdravstvenemu osebju njegovega oddelka za vso skrb v času njene bolezni. Iskrena hvala g. župniku za tolažilne besede in opravljen obred, govornikom: g. Kronovšku, Falctu in Žolnirju; GD Parižlje ter recitatorki Tini, pevcem in Dejanu za odigrano Tišino. Ne bomo te pozabili. Nadaljevali bomo tvoje delo, a vrzel bo ostala, nihče je ne nadomesti, in to je tisto, kar boli, boli... ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene in mame ELIZABETE KAČ iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili ali nam kako drugače pomagali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje ter darovane vence, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Jurkoviču, govorniku Rudiju Hermanu za poslovilne besede, pevcem, kolektivu Savinjskega magazina Žalec, Savinjke, MIK Prebold ter g. župniku za opravljen obred. ^ŽaJujočh^mo^^nči^ičerk^Anic^i^Iartina^^ružinanm^ Kakor mirno si živel, tako tiho si odšel, a v naših srcih vedno boš živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta IVANA JUHARTA z Orle vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene ter za izrečeno sožalje. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem Lastovke s Polzele, gasilcem in g. Žolnirju za besede slovesa. _____________Žalujoči: vsi njegovi Ljubil si svojo družino, ljubil si zemljo in dom, ostala je grenka bolečina, ko odšel si v večni dom. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA BISTANA iz Zahotite 10, Vransko se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in denar za cerkev. Posebna hvala zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju internih oddelkov bolnišnice Celje, duhovniku g. Tu-rineku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE GAJŠEK iz Marija Reke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje in ji poklonili cvetje. Posebna hvala sosedom, predvsem družinama Govek-Vasle, Mak. pogrebcem, pevcem, govorniku g. Dobrihi in g. župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči: sin Tine z družino, hčerka Mici z družino. hčerka Fani z možem ter vnuki in vnukinje ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE RANDL iz sv. Lovrenca pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Neutolažljivi: mož Franci, hčerka Mojca, zet Drago, vnuka Franci in Dragec, sestra Jelica in ostalo sorodstvo Hči Štefka in sin Vanči z družinama HASANE? SO LONG V tej sopari in suši, ko se kisajo možgani in ti nič ne prija, sem mislil kar umolkniti in nič napisati, pa je odgovorni urednik Janez tako dolgo tečnaril, da sem se lotil pisanja. Če sem čisto odkrit, sem zadnjo sejo občinske skupščine »šprical«, tako da iz prve roke tudi nimam kaj povedati. Cul pa sem od kolegov poslancev, da nisem zamudil ničesar takega, kar bi bistveno prispevalo k lepši prihodnosti. Ob- ljubim vam, da se zagotovo udeležim slavnostne seje občinske skupščine, ki bo letos v Šešlčah; menda bodo dali tudi kaj jesti in piti. O tem pa v naslednji številki. V času, ko smo v hladnih naslanjačih, skrivajoč se pred peklensko vročino pasjih dni, privoščljivo opazovali športnike, ki so se cvrli na soncu tam daleč v Španiji, sem bil priča dogodku, ki me je osebno presunil in me napeljal k razmi- šljanju o smiselnosti mojega laičnega ukvarjanja s politiko in sedenja v občinskem parlamentu. Bil sem priča pokopu Hasana Ibvaševiča, očeta petih deklic, begunca iz BiH, ki je kot rezultat amaterske politike moral prinesti svoje kosti tako daleč in jih tu,tudi pustiti. Če pustimo ob strani bolečino svojcev, se moramo zgroziti nad neizmerno duhovno bedo življa, ki poseljuje naš planet in dopušča na milijone takšnih tragedij. Počitnice v naši dolini pa je zaznamoval tudi jubilejni kongres hmeljarjev, katere je naša dolina gostila v prvih dneh avgusta. Pričakali smo ga na sveže pokošenih zelenicah in z izobešenimi, najrazličnejšimi zastavami. V pestri in kratki zgodovini obešanja zastav smo si lahko v Žalcu na hitro ogledali razvoj zastavar-stva v suvereni državi, saj smo imeli obešene vse vrste zastav, le uradnih je bilo malo in velikokrat so bile narobe obešene. Kongres so pospremile tudi različne prireditve, razstava likovnikov, izdaja razglednic. Proslavili smo ga tudi kulinarično, saj smo pojedli veliko pleskavic, čevapčičev in lepinj v našem hotelu. Hmeljarji se mu pa niso mogli prav posvetiti, saj so morali zalivati hmelj in hiteti s pripravo sušilnic in obiralnih strojev, da so lahko rešili še tisto bore pridelka pred uničujočo sušo. So Long Hasane, So Long hmeljarji vsega sveta, prisrčen pozdrav iz rjavo zelene mi doline. Poslanec 61 Manj tudi hmeija Pridelek hmelja bo zaradi suše precej manjši. »Če v dolini ne bi bilo namakalnih sistemov, bi dolina zgorela,« je dejal direktor Kmetijstva Hmezad Žalec Edi Omladič. Ta družbeni sektor ima kar 1050 ha hmelja. Zaradi rdečega pajka in pa seveda suše so nekateri v dolini pričeli letošnje obiranje tudi teden prej kot običajno. Na posnetku Tomi Terčak s Polzele pri strojnem obiranju hmelja. LENA VČERAJ PRODAJNI CENTER NAMA LEVEC, DANES PRODAJNI CENTER LENA! $ 1500 m2 prodajne površine $ prodaja z uporabo črtne kode ; primerne cene za vsakogar : - za trgovce - za gostince - za individualne kupce 5 Oplemenitite vsak nakup ; s kartico za ugodnejši nakup! AKCIJSKA PRODAJA laški razlina 1/1 (Vinakras Sežana) 92,00 SIT sirupi (Apis Šentilj) 3/1 od 535,50 do 567,00 SIT sirupi (Apis Šentilj) 5/1 od 840,00 do 892,50 SIT čokolino 200 g (Podravka Koprivnica) 106,00 SIT MOTO keksi 135 g (Sloboda Osijek) 63,00 SIT MOTO keksi 400 g (Sloboda Osijek) 184,00 SIT Odpiralni čas: ponedeljek-petek: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 15. ure V PRODAJNEM CENTRU LENA ZA VSAKOGAR PRIMERNA CENA! Manj krompirja Suša je skrčila tudi pridelek krompirja. Lahko le upamo, da ne tako hudo, da bi mi, Slovenci, ljubitelji krompirja, te dobrote ne imeli dovolj. Janežičevi (na sliki) iz Žalca so bili s pridelkom zgodnjega krompirja kar zadovoljni, poznega pa, pravijo, bo prav malo. T. TAVČAR Bogata izbira mlečnih izdelkov Mlekarna Celeia je v Arji vasi odprla trgovino Golida, v kateri vam nudijo bogato izbiro mlečnih izdelkov. Poleg svojih izdelkov nudijo tudi nekatere izdelke drugih slovenskih mlekarn. Na policah pa boste našli različno blago, ki ga mlekarna dobi za zamenjavo. Trgovina Golida je odprta vsak dan od 6. do 18., v soboto pa od 6. do 12. ure. Za vsakogar primerna cena ... zato obiščite prodajni center Lena V prostorih Prodajnega centra Nama Levec so konec julija odprli nov in posodobljen center, ki si je nadel tudi novo ime Lena. Na 1500 m2 prodajnih površin odslej nudijo grosistično oskrbo za trgovce in gostince, z dobro založenostjo pa privabljajo vedno več kupcev. S pomočjo računalniškega sistema bodo kupci hitro postreženi, cene so primerne in dostopne vsem, v Prodajnem centru Lena pa bodo s pomočjo kartic nudili vsake tri mesece še posebne popuste. Po prodajni površini in široki izbiri blaga pa se Prodajni center Lena v Levcu uvršča med največje in najsodobnejše v širšem okolju. D. Na posnetku Ivanka Matek, vodja grosistične prodaje med prerezom traku ob odprtju novega centra