- 155 —
Ogibaj se slabih tovaršev.
Tinče berž po kosilu peto odnese iu gre s svojimi tovarši pohajkovat. Kmalu pridejo do sosedovega verfca, v kateremjebilahruš-ka polna kakor bri-nje. Veje so visele čez ograjo na cesto. Neporedni fantalini začn<5 berž pobirati karnenje in je me-tati na drevo. Hru-ške so ropotale po tleh kakor toča. Sosed, ki je bil na vertu in videl, kaj delajo budobni fan-talini, skoči čez prelaz z veliko pa-lico v roki. Ko ga
vgledajo malopridni otroci, poberejo berž vsak svoja kopita in beže, kolikor le morejo. Tinče je bil najmanjši in ni mogel doliajati svojih tovaršev. Sosed ga zgi'abi za vratnik in prav terdo derži. Tinče prosi iii vpije iz celega gerla! ,,Jaz karnenja na drevo nisem lučal! Verjemite mi sosed, da ga res nisem!" Pa vse ni nič pomagalo; sosed Tinčeta prav dobro našeška in še le potein izpusti.
Jokaje prido Tinče domu in toži svojemu očetu: ,,Jaz kamenja zares nisem lučal, pa tudi nobene hruške nisem pobral."
„Vendar se ti je prav zgodilo," rečejo oče; ,,zakaj pa nisi doina ostal in si šel 8 takimi tovarši, od katerih veš, da niso veliko prida?" ,,Nisem vedel ne, da bodo šli sadje klatit" izgovarja se Tinče. ,,Ako tega nisi vedel pa bi bil pete oduesel takrat, ko si videl, da so malopridneži začeli kameuje pobirati in je na drevo lučati. Ko bi bil ti precej pete pobral in bi ne bil gledal svojih tovaršev, bi te sosed gotovo ne bil vjel in te tudi ne bil na-tepel. Zapomni si besede, ki pravijo: Kdor s hudobneži okrog hodi, nikoli veliko vreden ni, pa tudi s hudobneži večkrat kazeu terpi. Zapomni si pa tudi izrek, ki pravi:
Hudobne družbe vari se
V nevarnost leliko spravi te."
T.