za vas, ampak za nas vse velika sramota in če gosposka to zve, kaj bo z vami""? „„Gospod prisežem vam, stoka Ocepek, da nisem še nikdar bil pijan, in da živi duši nisem nič zalega storil, kot samo ta nesrečni dan. O samo enkrat mi odpustite"". Srakarju in vsim drugim se je že smilil, toraj ga niso dalje mučili. „Ustanite, mu veli Srakar, ustanite, kaj bi rekel ptuji človek, ko bi zdaj. notri prišel. Kar je res, jo res; jaz sem bil do zdaj vedno z vami zadovoljen in mislim, da je bilo to pervikrat in zad­ njikrat, toraj jaz ne bom tega naprej razglašal, in tudi druge gospode bi prosil, da bi to med nami ostalo". Vsi so obljubili, in Slivar je tudi danas zvedel, da je en policaj že popolnoma zdrav, drugemu se je pa tudi že na bolje obernilo. To vse je Ocepka nekoliko potolažilo, ali vendar je vselej še plaho pogledal, kedar so se vrata odperle in še le čez dva ali tri tedne je lagleje dihal, ko je Slivar prinesel novico, da je tudi drugi policaj že okreval. Ni nam treba zagotovljati, da odslej ni bilo Av­ guština v nobeni kerčmi vidili, tudi vsacega policaja se je že od daleč ognil, ker se je bal, da bi ne bil znabiti eden tistih dveh in da bi ga ne spoznal. Kako pa se je Ocepku na dalje godilo, bomo zvedili v novem letu. Mytliologicne đrobtiiie. ' (Po narodnih pripoveđkali razglaša Dav. Terstenjak.) O božjem kozlekn. ^ Popotovaje po savinski dolini sem si ogledal nov k o zelo, ki si ga je kmet ravno postavil. V prednji steber si je dal vrezati po- dobščino kozlovsko,in tudi na dilah (Dachboden) sem vidil iz lesa napravljenega kozla stati. Ko ga vprašam, na kaj ta žival streže, mi odgovori: To je „božji kozel": na njegova roga mu obesim snop žita ali pšenice, in pustim ga viseti do nove žetve, ker, kakor ljudje pripovedajo, v tak kozelc ne udari, in tudi toča ali ploha njiv ne pokonča. Dolgo je nisem mogel uganiti, zakaj se ta shramba za silje kozelc veli; sedaj mislim, da sem jo dognal. V germanskem mythu se pripoveduje o bogu gromovniku Thu- naru ali Thoru, da on silje varuje. Adam breraski (Gesta ecc. 4, 26) piše: Thor serena et fruges gubernat. Thòra pa so si germanski rodovi mislili vozečega se na kolah, pred ktere sta bila kozla uprežena. Koza in kozel sta bila toraj bogu gromovniku posvečeni živali*) (glej Dr. Mannhardt, Germanische *) Pod symbolom kozla tiči obrodivni oblak. Učeni Kubn, „Zeitschrift für vergleich. Sprachforschung 1855 V. Band str, 146" piše: Nainen der Wolke, wie varàha, Eber oder varšan, Bock, zeigen zwar auf den Mythen 14, 15, 47, 63 in na drugih mestih). Tudi v litevskem basenslvu se govori o ,;Perkuno ozys", to je: o Perkunovi kozi. (Schwenck, Slaw. Myth. str. 70.) Ravno tako je kozel attri­ buì vedskega (iztočnoarjanskega) Peruna — In dr a. Gori omenjeni običaj „božjega kozla", in imenovanje shrambe za silje: kozelc (Harpfe) pričujeta, da je tudi slovenskemu Perunu bil kozel posvečena živai.*) Navada, na lesenega kozla snopje natikati, se nahaja še dan­ današnji pri Nemcih (glej Wolf, Beiträge zur deutsch. Myth. II, 70—80). Nemci imenujejo takošni snop: Bocksthorn, Halm­ bock, Habergeis s. Tudi Panzer (Beitrag, II, 504—514) omenja te navade v južni Nemčiji pisaje: „In Gablingeii u. a. stellen die Schnitter auf das letzte Haferfeld eine hölzerne Geiss". 0 taranskem volo. Starega kmeta Juriča, po domačem: »Negovanjščana", na Po­ horju slivniške fare, sem vidil orati. Eden vol ni hotel ubogati, in jezni kmet ga je zmirom z otiko tolkel in klel: Ti taranski vol! Uprašam ga, zakaj vola tako imenuje, pa mi reče, „da je iz oblakov padel, ali da ga je gromska strela zadela, ker je tako len". Bilo je to leta 1844. Več let sem premišljeval , kakošen basnosloven osta­ nek bi poznamovanje „taranski vol" bilo, in v kakošni razmeri do gromske strele bi stalo. Mislim, da sem sedaj p^avi pomen zadel. Znano je, da se je bog groma in bliska pri starih Slovenili ne samo velel P e run, Perkuz, temuč tudi Ta ran. Obširniše razjaš­ njenje o tem božanstvu lehko častitljivi bravci najdejo v mojem spisu: „0 gromski sekiri imenovani: „Taran balta — sekira" v Novicah leta 1859 str. 2. itd. Gromskemu bogu P e r u n u - T a r a n u pa niso samo volov v daritev klali, temoč gromski bog se večkrat veli bik ali vol: tako vedski Indra (Benfey, Ghrestomathia Sanse, gloss. 178; dalje Sama- véda, ed. Benfey I, 2. 1. 3. 5. 6.) ravno tako germanski Thun ar in Thor. (Obširniše pri Mannhardtu Germ. Myth.^str. 37—41.) Tudi lite v s ke narodne povesti govorijo o „Perkuno jauti s" — bož­ jem, Perun o ve m volu. Na zunajni steni stolne cerkve v Ljub­ ljani je 4', i" visok in 2' i" širok rimsk spominek, na kterem se osebno ime, vzeto iz častja Taranovega vola, nahaja. Celi napis se fflasi ExNINAE VOLTRÈGIS filiae Rufio Sennius uxori suae et Theriomorphismus der Wolke, aber das tertium comparationis ist in beiden Fällen nicht das zottige Fell, sondern das Wühlen und Befruchten. Zato so stari Slovani novooženjenim dajali kozlove módeta (Hoden) za večerjo, da jim rodovitnost pomnožijo. *) Gromski bog P er un, Thunar, Thor, varh domovja, je imel tako velik upliv, da so pri stavbi hrama poseben steber po Perunovem symbolu — kozlu imenovali kozlič, — Bockpfeiler. Zato tiidi radi kmeti imajo cernega kozla v hlevu med konji. sibi vivens fecit et VOLTARONTIVS VOLTREGIS sorori suae et sibi vivens fecit. (Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, 1847. str. 16. tal). III. Nr. H.) Tukaj imamo ime Voltar on t, ktero bi se v novi slovenščini glasilo: V oltar o t ali pa V o It aru t, kakor ime koroškega vojvoda: Borut iz Boro nt. Vollaront toraj po- menja: tarejoči vol, der polternde Ochse, Stier, kakor se tudi vedski bog groma Indra veli.') Primeri severnoslovanska božan­ stva: Turbog, Bi ki s itd. Ravno tako je čisto slovensko ime Voltrex', ktero se po latinskem sklanjanju najde v obliki Voltregis, ali na drugem kranjskem kamnu se še najde v nominativni obliki : Voltrex (glej, des hochlöblichen Herzogthumes Crain topog. bist. Beschreibung flinftes Buch, zweiler Theil str. 261). Moj učeni pri­ jatelj prof. Caf mi je poterdil, da se v frajhamski okolici mladi volek veli terks, terkselj^). Oblika treks je toraj methatetična. Ali še drugo poznamovanje za Taranovega darivnega vola nahajamo na kranjskem rimskem kamnu in sicer: VOLTREIBVS ^ Voltrjebus, od trjeba, res idolo immolata. Treibus stoji tukaj v dialektični obliki, primeri leipi za IJepi (liepi). Rodbine z imenom Trebus in Treh a s še živijo na Štirskem. > Verh tega najdemo ime VOIAPVS = V olja p, od japa, sanskr. aper, der Zuchtstier. (Glej napise o imenih Voltreibus in Vojapus 1. C str. 262 itd.) Vojap^) je bil benificiarius nekakšnega Volarena. Toraj v kranjskih napisih imamo sledeče po volu — Perunu— Taranu posvečeni živali — prijete imena: Volta- ront, Voltrex, Voljap, Voltreb in Volaren = der Donner­ ochs, das Ochsenkalb, der Opferochs, der Zuchtochs ali Zuchtstier. Ali tudi synonymne poznamovanja tega posvečenega goveda naj­ demo na kranjskih rimskih kamnih, kakor: Bujiis = Buj, polski: buja k, zato: buj vol = byvol, der muthige, starke Ochs (1. C. str. 263.); — Sekon, odsek = ogerski vol z dolgimi ro­ govi, primeri irsko: seghu, urus. Tudi druge imena v tih napisih kakor Enina = svetla primeri severnosl. Onogost, Onoslav, Brök = Brenk ruski: Brjač, v imenu Brjačislav, od brenčati, brüllen, schwirren, poltem, Na m o, primeri ime pohorskih kmetov: Na m i s, Namoš, Nam, serbsk:. Ne manj a, Oppalo, Reka, Senni u s, od sen, drak*) itd., so slovenske. Vsakdo ve, kdor latinski razumi, ') Voltaront vtegnete tuđi dve samostavni imeni biti, kakor Jar Tur, Turbog. T ar o nt, toraj = Taro t, Tarut. Da so glasnik & nekdanji Slovenci kot an, on, izgovarjali, pričujejo stare topicne imena, kakor Dombrava = Dobrava, Lankovice = Lòkovice itd. *) Moj tovarš prof. Maje iger mi je povedal, da tudi v Kranjski gori se mlad volicek veli terkselj, po izpahnjenem glasniku: terclj. Vojap vokalizano za voljap. ••) Ime Ena, Enina sem razjasnil v svojem članku: „o Encih", v letoš­ njem Glasniku. Imena Brocus, Broccus, Brocimar se pogosto naj­ dejo na štirskih rimskih kamnih. Korenika je brenk en = o. Cirkvenosl.: brenčalo, tympanm; brencanije, strepitus. da se te imena ne dajo iz latinskega jezika razlagati; če mi pa kdo po gramatičnih pravilih in s tako naravnim pomenom more te imena iz keltskega jezika razložiti, mu bodem hvaležen. Do oniii mal pa bom še zmirom terdil, da so za Rimljanov na Kranjskem tudi živeli Slovenci, Se kaj ,za§traii rodivnika. (Konec.) • Narod celo po glagolskih sa mos ta vn i k ih ne rabi go­ lega rodivnika; le nekoliko te verste iz cerkve zatrošenega ima, n. pr. „iz praše vanje vesti; stvarnik nebes in zemlje" itd. Sicer pa ne pravijo: „hvala krompirja (raji: krompirjeva hvala)*, prodajanje platna, zidanje hiše, pitje vina, (raji: vinska pijača mu je zmešala glavo)" itd. To lepše in sploh tudi krajše pripovedujemo z glagoli in prilogi; morda bi časi ne bil okoren celo dajavnik. Ne pomnim, da bi kdo bil rekel: „vrednik Novic, Glasnika, Vedeža"; shšal sem pa uže često: Glasnikov, Vedežev, No viški vrednik". Se bi vprašal: ako je prav „zidanje hiše, pisanje pripovedek" itd., kako pa, da ni prav: „osvojen j e Carigrada?" Kader je eno dobro, gotovo je oboje dobro; če pa to ni za rabo. uno tudi ne. Kako ljudstvo povsod certi same rodivnike, vidimo iz tega, ker naredf raji napčen prilog, n. pr. „lesen terg, svinjska ména" itd. Og-ne se ga časi celo tudi s členom (artikel). Slišal sem neumno mlado žensko, da je rekla svojemu možu: „volk tih ljudi". Sem ter tje se v tacih namerah razmernik: „od" napek rabi, ali po Dolénskem le malokdaj, češče pa med Notranjci, ker so bliže Lahov. Tudi serbski ,^od" namesti rodivnika je večkrat po šegi laškega jezika. Za Notranjce moramo reči, da se ne naučimo od njih dosti samostavnikovih oblik; toda posnemati nam jih je, kar se tiče glagolov. Gosp. A je neverno odmajaval, ko sem v „G'asniku" govoril, da Pivčanje, Berkinje in Bistričanje še imajo po- navljevavne glagole; pa vender je v „Novicah" poterdil Bistričan g. Bile moje besede. Tu še pristavljam, da tako ne rabijo sami Notranjci, ampak tudi Čiči in Primorci okoli Reke in vsi I s tra nei; slišal sem jih sam na svoja ušesa. Tudi naj povem, da te reči nisem jaz pervi oznanil slovenskim jezikoslovcem, ampak uže davno je, kar je I3ÌI to nek bogoslovec povedal g. Me tel ko tu in rajnemu Zupanu. Jako sta se veselila, kakor mi je pravil mož, ki mu gotovo gre vera; ali sam ne vem, kako da sta molčala učenemu svetu! Res pa je, da „piševati", kakor sem jaz rekel, ni prav, temuč „pisevati". Gosp. Bile pravi: „težko je določiti, kdaj se