Poštnina plačana v gotovim. V Liubiiani, dne 9. januarja 1924.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka l Din. — V inaeratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Ilove smeri.
V Evropi se vedno jasneje kaže nova preuredba evropskih držav. Skupine, ki so
I se stvorile med svetovno vojsko, so se takoj po sklenjenem miru začele rahljati; v eačetku sicer zelo počasi, neopaženo in prikrito; sedaj pa je prišlo že skoro do od-I kritega prelomu.
Med vojsko so si stale nasproti antan-ta na eni strani in centralne države na drugi strani. Centralno sile so bile razbite, ostala je močna, celemu svetu zapovedujoča antanta in zdelo so je, da bo tako ostalo dolgo vrsto desetletij.
Toda vedno bolj so je kazalo, da jo Jržave mogočne antante družil edino le strah in nevoščljivost do Nemčije, ki je povsod grozila izpodriniti francosko, anglo-SLo in ameriško industrijo in tako zapreti tem državam najizdatnejši vir dohodkov.
Nemčija je na tleh, strah pred njo je za bližnjo bodočnost odstranjen iu antanta nima več podlage, na kateri je bila zidana.
Med Anglijo in Francijo se je pokazala stara razpoka medsebojne konkurenco. Anglija se je vedno bala močne Francije, in Francijo jo vodno bolela rastoča moč Anglije. To medsebojno nezaupanje je staro že stoletja in je mnogokrat dovedlo do budili vojska.
Francija jo vsa zadnja leta čutila, da ji 'Anglija iz srca privošči, ker ne more iz Nemčije dobiti vojne odškodnine, brez ka-i tere ji ni mogočo popraviti opustošenih po-1 krajin, napolniti državne kase in odplačevati vojnih dolgov. Prav zato je na eni strani Francija brezobzirno stala Nemčiji na tilniku, prav zato pa je tudi Anglija Franciji nagajala, kjer je le mogla.
Isto je z vojnim plenom v Azili, kjer j se vse evropske velesile borijo za i'g svojim izdelkom in za razne pravice pri izčrpavanju ondotnih zemeljskih zakladov. Vsaka država bi bila rada prva in edina pri največjem koritu.
V zvezi z Azi jo gre boj za nad' lado v Sredozemskem morju, ki je najkrijša in najcenejša pot v Azijo. Kdor bo imel to pot, ta bo imel prednjo Azijo.
In tako se vedno s nI i te jo — čeprav tajno in prikrito — bijo bo? med Anglijo in Francijo.
V tem boju obedve skušata dobiti čim več zaveznikov. Tako se Francija v zadnjem času prav posebno prizadeva, da čimbolj priklene nase malo antanto — Jugoslavijo, Čehoslovaško in Rumunijo. Jugoslaviji in Rumuniji in Poljski je zato posodila vsaki po 300 milijonov frankov za oboroževanje — zakaj moč merijo moderne državo po številu kanonov in bajonetov.
Obenem pa se Francija trudi, da bi si naklonila Rusijo. Zakaj, kamor se bo nagnila ta mogočna država, se bo poznalo. Dosedaj Francija Rusijo sploh ni še priznala — radi predvojnih dolgov, ki jih Rusija ne-če pripoznati, francoski kapitalisti pa ne utrpeti. V zvezo z Rusijo Francija toliko bolj hiti, ker jo groze prehiteti Angleži, ki bodo najbrž dobili delavsko vlado. In prva stvar te vlade bo, da prizna Rusijo.
Francija skuša priti v Rusijo skozi Jugoslavijo. Zato je naša vlada sedaj že čisto drugačnega naziranja o boljševiški Rusiji, kot je bila pred leti. In govori se, da bo naša vlada kmalu predložila narodni skupščini predlog o priznanju Rusije. Temu sedaj baje še nasprotuje Pašič, ki pa nima večine za sabo. Jugoslavija bo potem imela nalogo zbližati Francijo in Rusijo.
Zadeva je tudi za nas toliko nujnejša, ker proti predrzni Italiji rabimo močne za-slombe in to bi mogla brez dvoma biti Rusija.
Tudi z Nemčijo skuša Francija priti na jasno. Hoče sicer brezpogojno imeti vojno odškodnino, ker so sicer francoske finance v nevarnosti, da pojdejo za nemškimi — francoski frank stoji vedno manj trdno — toda poskuša do vojne odškodnine priti na ta način, da se francoska industrija zveže z nemško — seveda levji dobiček bi vlekla francoska industrija in s tem Francoska sama.
Celo na Grško je začel segati francoski vpliv in načrt, kako Grčijo vriniti v malo antanto, se je porodil v Parizu.
Tako na eni strani Francija.
Kaj pa na drugi strani Anglija?
Priznati moramo, da jo Anglija sedaj nekako hroma, ker po volitvah nima še pravega gospodarja in četudi prevzame vlado delavska stranka, ne bo dolgotrajna, ker nima večine. V takih razmerah pa je kakšna odločna in velikopotezna zunanja
politika zelo težka. Zato Anglija v trenutku zastaja za Francijo.
Pritegnila je uase Italijo in Španijo, a katerima skuša obvladati Sredozemsko morje in si tako zavarovati primeren vpllM v Srednji Aziji. Grška pa ji je po ponesre-čeni vojski s Turki precej ušla z vajeti. Za-to poskuša Anglija podirati delo francoska politike. Iz tega si razlagamo, da je Anglija v Belgradu, v Bukarešta in Varšavi (Poljska) ob priliki 300 milijonskega francoske* ga posojila te države vprašala, kdaj name« ravajo te države odplačevati vojne dolgova v Angliji in jim je namignila, da je odpla-čevanje vojnih dolgov številka 1, oborože* vanje pa številka 2.
Tako se razvijata dve skupini evroj* skih držav. Na eni strani Francija, Jugoslavija, Čehoslovaška, Rumunija, Poljska, mm rebiti tudi Grška — na drugi strani Anglija, Italija, Španija. Za Rusijo in Nemčijo pa so bo bil še hud boj.
Konec Samostojne kmetijske stranke.
To se pravi: po imenu bo še obstojala, ker svobod omiselci nujno potrebujejo kmetske firme, še bo imela svoje sestanke in občne zbore, toda tisto samostojnost, ki je pri vsaki politični stranki temelj in podlaga, je izgubila.
Resi je sicer, da ta stranka docela samostojna nikdar ni bila. Dovolj je sedaj znano, da jo je ustanovil in plačeval dr. Žerjav, seveda ne s svojim denarjem. To smo mi takoj v začetku trdili, pa so samostojneži tajili in sveto zatrjevali, da to ni res in da z gospodo nočejo nobenega opravka, da so se prav zato odtrgali od liberalne stranke, ker nočejo, da bi razni advokati in doktorji imeli pri .stranki kakšno besedo. (Glej prvi letnik Kmetijskega lista.) Toda slučaj je hotel, da so bas te stvari prišle pred sodiščem na dan in tam se je sodno ugotovilo, koliko stotisočev je štel dr. Žerjav voditeljem samostojne kmetijske stranke. Isto je ponovno razkrilo >Jutro« samo, ko je očitalo sa-mostojnežem nehvaležnost.
Ta odvisnost od dr. Žerjavove liberalne stranka se je posebno jasno pokazala oftj
i1
»prejetju ustave. Dasi so samostojneži pred volitvami zatrjevali, dn so za avtonomijo, »o morali po volitvah glasovati za centrali-tem, kakor je ptič hotel dr. Žerjav.
Toda dr. Žerjav je pri zadnjih volitvah •dletel, liberalna stranka je prišla v narodno skupščino hudo zredčena in morala je ugrizniti v jabolko opozicije, ki je bilo eanjo toliko bolj grenko, ker ni bila tega nikdar vajena in ker je svoje časopisje za-kladala z državnim denarjem.
Vsi ti viri so se sedaj zaprli, ostale so lamo se banke, ki pa tudi niso neizčrpne.
Samostojneži so porabili to slabost liberalne stranke in začeli gledati, kje bi se naslonili na močnejšo stranko, zakaj tudi oni so navajeni živeti ob vladnih dobrotah.
Iskanje ni bilo težko. Močna in edina vladna stranka, ki ima moč v državi, je srbska radikalna z gospodom Pašicem na čelu. Res je, da je ta stranka velesrbska in zagrizeno centralistična, res je, da nam še nikdar nobena stranka, ki je bila na vladi (poleg demokratske) ni izmozgala toliko milijonov, toda močna je in ima vlado v rokah.
Pucelj kot voditelj samostojnežev se je Bačel polagoma bližati radikalni stranki in vladi. Mi smo na ta zanimiv in umeven pre-okret v Samostojni kmetski stranki že poleti opozorili. Zakaj dosledno se je opažalo, da Pucelj ne glasuje več proti vladi, ne glasuje več proti krivičnim zakonom, ki jih je vlada predlagala, temveč se vedno ob pravem času izgubi iz zbornice. Če bi bilo to enkrat ali dvakrat, bi bilo pač umevno, toda ker se je to godilo dosledno, smo vedeli, da to nekaj pomeni.
Nadaljnji znak bližanja samostojnežev proti velesrbsko radikalni stranki je bil, da •o sc samostojneži kot na eno povelje prav v tem času z najhujšim kričanjem in naj-
Ijreprostejšimi lažmi navalili na Slovensko judsko stranko. Imamo pa to skušnjo: kadar liberalci začno tolči po največjem bobnu proti SLS, takrat hočejo nekaj prikriti, o čemer ne marajo, da bi se obravnavalo v javnosti. In res so med tem bobnanjem tiho pregru pirati svoje redke čete v smeri proti vladi in radikalni stranki.
Stvar je sedaj izvršeno dejstvo, ki ga tudi nič več ne skrivajo. Samostojneži so se eaenkrat popolnoma odtrgali od dr. Žerja-vovih liberalcev ter se zvezali z radikalno stranko. Kot zunanji izraz te zveze in tega idruženja pa so začeli izdajati skupen dnevnik, takozvani >Narodni dnevnike, dočim so »Jutranje novostic, ki so bile dosedaj gla-»iio radikalne stranke, prenehale. Tiska se
»Narodni dnevnik«, v radikalni Zvezni tiskarni.
Tej zvezi samostojne (sedaj ne več samostojne) kmetijsko stranke in radikalne stranke sta so pridružili tudi staroliberal-na stranka (takozvana Narodno-naprejina z dr. Ravnikarjem), ki je bila itak že eno leto v radikalnem objemu in Narodnoso-cialna stranka.
Žalostna je zgodovina samostojne kmelske stranke. Začela je z liberalnim denarjem in ta denar ji je nalagal edino dolžnost delati za liberalizem in centralizem.
To dolžnost je zvesto vršila — bila je pač plačana za to. S kakšnim navdušenjem so se je poprijel i kmetje, češ, to je naša stranka, stranka, v kateri bomo sami odločali, v kateri se bo delalo za kmetske koristi. Siromaki niso vedeli, da so v istem hipu, ko so njih voditelji govorili po shodih in pisali po ^Kmetijskem listu«: »Proč z gospodo, proč z advokati,< prav isti voditelji hodili kar po vrsti ic advokatu dr. Žerjavu in prejemali od njega desettisoče z halogo, da pripeljejo slovenskega kmeta v svobodomiselni liberalizem in centralizem.
In danes tak sramoten konec I Z razpetimi jadri v centralistično radikalno stranko, ki jo najsramotneje goljufala Slovence za njih avtonomijo. Zakaj je slovenski kmet tako nesrečen, da ponovno naseda takim varalicam in ga ne i/modri še tako draga šola?
Pozor!
Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
v Ljubljani — r. s. c o. z.
ki »c je PRLSKLILA iz Hiše Uršulinskega samo-
•tana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge sc obrestujejo
po 6%
brez odbitka rentnega ta invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu sa obrestujejo
po 51/2 %, vez. tudi po 6 va %
VARNOST za hranilno vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union< v Liubliani. — Vrhutega le njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tlita inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po postnih položnicah.	5881
V ospredju mednarodnega političnega položaja stoji danes {ehoslovaSka-francosku pogodba, s katero stu se ti dve tlržavi zavezali, da bosta spoštovali mednarodne pogodbe. Najvažnejšega pomena pa je ta pogodba za obojestranske odnošaje napram Nemčiji, S to pogodbo, katere besedilo pa še ni objavljeno, so podrte vse sanje, ki jih je gojila Italija o Bvoji nadvladi v srednji Evropi. Češkoslovaška-francoska pogodba je napravila na angleško javnost zelo neugoden vtis.
Brezdvomno je, da bo ta pogodba odločilno vplivala na konferenco male antante, ki so vrši od 9. do 12. t. m. v Belgradu in ki se bo baviln s političnim položajem v Evropi in zlasti z vojnoodškodninskim vprašanjem. Na sestanku državnikov male antante se bo tudi veliko razpravljalo o njenem stališču do Rusije in o vprašanju mednarodnega posojila Madžarom.
Dne 2. t. m. se je sestala novoizvoljena grška skupščina k svoji prvi seji. Skupščina je izrekla vladi zahvalo in sprejela njen odstop. — Dne 4. t. m. so je vrnil v Atene Venizelos, ki je izjavil, da sestave vlade ne prevzame, pač pa da hoče posvetiti vse svoje sile koristi domovine. — Revolucionarna vlada je brez posebnega pooblastila konti« scirala imetje članov dinastije.
Meti Giardinom, laškim guvernerjem na Reki in predsednikom reške konstiuante Znnello «e vrše zadnje čase pogajanja, katerih cilj je, da bi tudi Zanella pristal na italijanski načrt glede razrešitve reškega vprašanja.
Dne 26. in 27. prošlega meseca so so vršile skupščinske volitve v Albaniji. V vo-livnem boju so nastopale zlasti stranke, in sicer liberalna in monarhistična. Prvi dvq stranki sta republikanski, a si nasprotujeta v vprašanju zakonodajne oblike iz iztire prestolnice. Ljudska stranka je za Skader, liberalci pa za Tirano. Akif paša, voditelj monarhistične stranke, propagira vrnitev princa Vitla. — Po zadnjem in hkrati prvem ljudskem štetju šteje naša južna soseda Albanija 817.000 prebivalcev, od katerih je 500.000 muslimanov, 172.000 pravoslavnih in 84.000 katolikov: ostalo druga verstva.
Proti 300 milijonskemu posojilu, katerega je Francija nakazala Jugoslaviji v oboroževalne svrhe, je belgrajski angleški po-
i	T	t j	mm n
gospodarska banka d. d,
eieton st. st. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon žt.t..
__T last«l palači (vis h vis hotela »Union«').
—=~==™ Kapital m rezerve skupno noti K 60,000.000--
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo^p^,,,, Split, 6ibenik, Ekspozitqra; Bled. Interesna skupnost z Gospo-D t	darsko banko d. d. v Novem Sadu.	~---
»p*ro%m8„° vlig«k vTk„SmTeX™inniS v,n,bn.rdlrl„rdn.0Slne r",'"lr,C' k"I™l« 1- Prodala t„j„ v.lute Id d.vlz«

IL^IOM
d Pismo z Westtidskega. Gotovo Vam Je že znano, kako se nam tukaj godi, ali jiajnovejše Vam vendar hočemo sporočati. Večinoma vsi smo brez vsakega dela, ne jslužimo prav nič, samo dobimo pač vsak aden nekaj brezposelne podpore od tukajšnje občine, katera pa je za poginiti prevelika, za živeti pa grozno premala, ker je fako strašna draginja. En kilogram masti itane 2800 miljard, 1 kg sladkorja tudi en ©ilijon, meso pa sploh ne vem, kaj stane, ker do njega sploh ne pridom. Toliko pač vem, da je precej dražji kot mast. Za oble-Tto sploh ne morem misliti, da bi jo kupil, ter jo od živil 300—500 odstotkov višja. \ko bi hotel tako živeti, kakor pred vojno, [>i moral zaslužiti približno 150 bilijonov Sa teden, tako smo pa dobili pretečeni te-in pol bilijona mark. Torej tukaj ni več aogoče živeti. Mnogo jih je bilo že pri jugoslovanskem konzulatu in so prosili za vrnitev v domovino, pa jim odgovarja, da naj potrpijo do spomladi, ko bodo nekatera stanovanja tam zgotovljena, da se lahko preselijo zopet. Do spomladi, to je pa še $olgo. Ka j bo do takrat. Torej se obračamo flo Vas, staršev, bratov, sester in sorodnikov, da nam pošljete pomoči in daril. Ne potrebujemo denarja, ampak moke, kruha In masti. Tudi smo jako potrebni obleko in obuvala, ker otroci ne morejo več v šolo. Bliža se veseli Božič, vem dobro, da vsak Izmed vas se ga veneli in ga z veseljem pričakuje, ko se bo lahko vsedel k polni mizi mesa, potic in vina. Kako pa bo pri nas Nemčiji, si lahko mislite. Če od nikoder lič ne dobimo, bo stal prazen lonec na šte-iilniku, tudi na sveti dan. — Hudo je tudi |za nas kadilce, ker stane 1 cigareta 80 do |120 milijard in 1 (pakelček) tobak od 2 bilijona naprej.
d O povodnji z Barja. Piše se nam: IVeliko povodnji že pomnijo stari Barjani. ;Pa tako velike še ne, kot je nastala 28. novembra. Zjutraj je bil še pol metra visek %neg. S hribov je voda pridrla in v dveh urah je tekla voda čez meter visoka. Voda je naraščala vedno bolj, tako da je začelo Marjane skrbeti, kaj da bo. 28. na 20. so bili ljudje celo noč na delu, da so reševali trpečo živino. Krave so mukale, konji rez-getali, prašiči krulili. Zakaj vsa žival se je oglašala, ker je stala v tako mrzli vodi. Težko je bilo delo, ker ljudje niso imeli priprav za dvig živine. Mnogi so morali hitro odgnati živino in tudi ljudje so morali ostati v drugih hišah. Velika pomoč ljudstvu je bil mesec na nebu, da se je nekoliko videlo bresti po vodi, ki je segala ljudem do pasa. Bili smo na delo celo noč in še drugi dan do poldneva, predno je bilo imetje rešeno iz nevarnosti. V več hišah je prišla voda v peč , na postelje in tudi do
slanik vložil pri našem zunanjem ministru noto, v kateri zahteva pojasnil. Bivša Srbija dolguje namreč Angliji težke milijone in sdaj gre za to, kdo bo prej izplačan.
oken. Odnesla pa jo veliko drva, raznega lesa, repo in korenja. Potonilo ni drugega kakor nekaj kokoši, psov in mačk. Naredila pa je povodenj škode veliko več kot smo mislili. Naš občinski načelnik g. O. Edvard Meze je videl, da smo v pomanjkanju čolnov. Šel je hitro do g. župana prosit za čolne. Prošnja je bila hitro uslišana. Oolni so bili poslani za prvo pomoč pri reševanju blaga in za zvezo do Ljubljane. Ko smo videli, da je voda začela padati, se je Barja-nom strah polegel. Ponočni vihar in glasno žuborenje valov, ki so pljuskali ob zidovje in drevje, je bilo kakor ladja na morju, ko ni bilo videti suhe zemlje daleč na okoli.
Barjan.
d Nagrada na napačen naslov. Predstojnik strojnega oddelka državne uprave južne železnice je dobil za novo leto 48.000 kron nagrade, ker je prihranil pri premogu in maži za lokomotive. Prihranili so pa vendar strojniki in kurjači!
d Vodja orjunašev ponoverij državni denar. V Splitu je povzročilo veliko govorjenja odkritje, da je neki Mirko Mihaljevič, uradnik davkarne, poneveril 120000 Din državnega denarja, nato dobil dopust in pobegnil v Italijo. Mihaljevič je bil najbolj delaven član splitske Orjune, namestnik njenega načelnika ter je vodil vse večje orjun-ske akcije. On je organiziral vse napade, s katerimi se je splitska orjuna žalostno proslavila. Splitsko orjuno je zastopal na vseh kongresih, bil jc v odposlanstvu v Belgradu, kjer je bil sprejet od raznih visokih osebnosti.
d Fašistovsko društvo so ustanovili tudi v Vipavi. Predsednik je župan Petrovčič, bivši Sokol, sedaj italijanaš. — Sploh se opazuje, da so sokoli med najslabšimi narodnjaki.
d Dovjški vodovod. Pretečeni teden je poslanec Brodar posredoval v Belgradu za podporo dovjškega vodovoda na Gorenjskem, katerega je že dve tretjini zgrajenega. Istotako je posredoval za podporo poprave občinske poti Studenčice občina Lesce.
d »Katoliški misijonk. Uprava »Katoliških misijonov« se najprisrčneje zahvaljuje vsem svojim vnetim agitatorjem za njihov požrtvovalen trud! Bog jim plačaj njihovo misijonsko gorečnost! Priporočamo se njihovi biagohotnosti tudi še za naprej. Če bi pa kdo ne mogel dobiti več naročnikov, ima pa še kaj odvisnih številk, prosimo, da jih vrne, ker se oglašajo še vedno novi naročniki, ki bi jim radi postregli tudi še s prvo številko. — Uprava Katoliških misijonov.
d Invalidni oddelek socialne politike se je preselil iz šentpeterske vojašnice v palačo pokrajinske uprave, le šef-zdravnik dr. Minar sprejema še v šentpeterski vojašnici.
d 15—22 letna dekleta sta z obljubami sijajne plače nabirala po Krasu dva moška, ki sta brez dvoma imela slabe namene. Kor
so ljudje hitro oba naznanili oblasti, sta izginila.
d »GoriSka Straža« je dobila dovolj©* nje, da se zopet preseli v Gorico.
d 18.205 Din je nabral ljubljanski magistrat za po povodnji prizadete barjane. Podpora se je že razdelila.
d Španska bolezen razsaja po Gornjem Štajerskem.
d Umrl je v Dolu pri Ljubljani kaplan g. Anton Urh. Bil je — dasi vedno bolan —« vnet in delaven dušni pastir ter neumoren, požrtvovalen organizacijski delavec. Bog bodi nesebični in blagi duši obilen plačniki d Umrl je v Rovtah nad Logatcem 20 letni gimnazijski maturant Ivan Kune. Bil je član katol. dijaških organizacij. Svetila mu večna luči
d Nesrečen sv. večer. V Snežatni v goriških Brdih sta fanta Lojze in Jože! Štekar streljala z možnarjem. Pri tem se jima jo vnelo strelivo in oba tako razmesarilo, da sti ostala na mestu mrtva.
d Požar. Vsled neprevidnega ravnanja z raketo je na sv. večer pogorela hiša in tri gospodarska poslopja posestnika Jakoba Gračner v Lahovem grabnu pri Jurkloštru na Štajerskem. Škode je do 400.000 kron. Zavarovano ni bilo.
d 11 utopljencev v Savi. Preko Save v bližini Šabca se je hotelo prepeljati 11 srbskih kmetov na čolnu. V sredini reke se je čoln vsled hudega vetra prevrnil in 10 kmetov je utonilo takoj, dočim je enajsti srečno preplaval do brega, toda tam ga je vsled prevelikega napora zadela srčna kap, da je tudi on umrl.
d Težko se jo ponesrečil 74 letni Strog iz Bukovja pri Zagorju. Mislil je iti v posojilnico v Zadr. domu, pa je zdrknil po kamen itih stopnjicah, da si je zlomil roko in prejel še več drugih poškodb. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico.
d Smrtna priprava na ples. Osmošolci iz Kranja so nameravali v soboto v sokolski dvorani prirediti plesni večer. Da bi se dvorana primerno okrasila, je šel akademik Stanko Petrič nabirat h Kolpi bršljana. Pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel v 20 m globoko strugo. Pobil se je tako zelo, da je ponoči umrl. Naj v miru počival
d Ker se je ljudi in življenja naveličal, je skočil v Londonu v morje Črnogorec 65 letni inženir Gustav Lukovič. Premoženje, ki znaša na stotine milijonov naših kron, je zapustil sorodnikom v Jugoslaviji. Bogastvo samo mu ni prineslo sreče, tam je pa iskal ni, kjer bi jo našel.
d Prijeta tatinska družba. Na Silvestrov dan o priliki semnja je orožništvo v Zagorju imelo prav srečen dan. Zajelo ie tatinsko družbo, ki je bila na ta način organizirana, da je nekaj moških občinstvo motilo z neko igro, drugi so pa med tem izvrševali svojo brezpatentno tatinsko obrt.
Zahtevajte povsod miSo domaČo Kolinsko c i k o r i j o, izvrsten pridntek ta kavo.
Ing. Al. Hrovat & Ing. Alb. Černe
sporočata, da sta s 1. jan. t. 1. ločila pi-sa.vo in podjetje in poslujeta od tega dne ločeno vsak za se. — Pisarna Ing. Alojz Hrovat sc nahaja še dalje na Krekovem trgu štev. 10, I. nadstropje, kjer ostane do nadaljnjega tudi pisarna Ing. Alb. Černe.
3*
p Shodi SLS so se vršili v preteklem tednu: v Radečah (Sušnik in dr. Kulovec), pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah, pri Sv. Antonu, pri Sv. Juriju v Slov. goricah, v 6t. Lenartu, v Jarenini. Na vseh teh shodih je poročal poslanec Žebot. Dalje v Lešah (Gostinčar), ua Polici (Kremžar), na Le-skovcu, v Skocijanu pri Turjaku (Škulj), v Polhovem gradcu (Stanovnik), v Mirni pe-Ži, pri Sv. Trojici v Halozah, pri Sv. Križu pri Kostanjevici (Sušnik). Povsod je ljudstvo z zanimanjem poslušalo izvajanja poslancev, z ogorčenjem obsojalo laži samostojnežev, Kmetijskega lista in Domovine ter izreklo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu.
p Dr. Žerjavova liberalna stranka je Imela shod zaupnikov. Šlo je zato, če naj
£rof. Reisner glasom pogodbe med mlado-i staroliberalno stranko odloži poslanski mandat in ga prepusti dr. Ravniharju, ki je voditelj staroliberalcev. Dr. Žerjav pa je ukrenil tako, da pogodbe ni treba izvršiti, Češ, da morajo starollberalci najpreje plačati svoj delež na stroških v ljubljanski volilni borbi. Staroliberalci pa so odgovorili, da naj dr. Žerjav poišče pravico na sodni ji. Tako bo edini liberalni poslanec ostal zaenkrat še pod dr. Žerjavovim okriljem. Seveda vlada med obema strankama radi tega veliko razburjenje in Jutro po svoji navadi krepko psuje.
p Ostra sodba. »Toliko ogabnosti osebnega sovraštva še ni bilo iznečenega v nobenem slovenskem listu, kot v »Jutru«. Tako sodi o »Jutru« »Nova pravda«, ki je sicer zagrizen liberalen list. Možje se debTO poznajo med sabo.
n Nova past dr. Žerjava. Dr. žerjav je telo spreten, kadar je treba nastavljati li-manice za centralizem. Po prevratu je ustanovil in v stotisočih plačeval »samostojno« kmetijsko stranko, samo zato, da bi kmetsko ljudstvo ujel za centralizem. In izborno 6e mu je jx>srečilo. Samostojneži so bili izvoljeni, soglasno so glasovali za centralizem. kakor jim je ukazal dr. žerjav. Kmetsko ljudstvo je spoznalo, čeprav prepozno, da je nasedlo in danes plačuje za to svojo usodepolno pomoto na stotine milijonov. Pri zadnjih volitvah je to svojo zmcto popravilo, toda škoda se ne da tako hitro popraviti. Sedaj pa dr. žerjav že misli na drug način, kako zopet zvoditi ljudstvo na centralistično pot. Samostojneži niso več dobra firma, preveč očihio so prevarili Slovence. Zato je prišel sedaj dr. Žerjav kar z — avtonomijo. Ceš, ljudje so sedaj navdušeni za avtonomijo, recimo jim: mi smo tudi za avtonomijo. In so rekli. Naredili so neki načrt, ki je v nekaterih stvareh proti-centralistifen, v glavnem seveda pa ostane centralističen. In tiste točke, ki so avtono-misticne, sedaj povsod poudarjajo, češ: mi smo tudi avtonomisti, centralizem, ki še vedno tiči v njihovem načrtu, pa zamolču-Jejo. Pa še s tistimi točkami, ki so proti centralizmu, ne mislijo liberalci odkritosrčno — zakaj, kakor hitro bi dobili od ljudstva moč v roke, bi naredili po svoje,
d Občni ibor »Kmetijske družbe« se
vrši v sredo, dne 30 januarja 1924 ob enajstih dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani.
n Zagorje ob Savi. Na Sv. Treh Kraljev je tuk. Kat. izobr. drjištvo priredilo igro »Gamberška kronika«, spisal domačin Viktor Flisek. Drama se vrši za časa kmetskih uporov na gradu Gamberk pri Zagorju. — Od mladega pisatelja, ki je že spisal burko: »Kadar se ga preveč napije« in dramo: »Očetov greh«, pričakujemo, da bo tudi še zanaprej naš dramatični odsek obogatil s kako izvirno igro.
u Na Vrhniki se vrši dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne občni zbor okrajne kmečke zveze za sodni okraj Vrhnika. Poročajo poslanci. Somišljeniki, udeležite se polnoštevilno.
n Šmartin pri Litiji V nedeljo 13. t, m. po prvi sv, maši bomo ustanovili Sadjarsko podružnico; ustanovni občni zbor bo v šoli Ob 3. uri popoldne pa bo v Vel. Kostrevnici predavanje o gnoju in gnojenju.
n Cerklje ob Krki. Dno 14. in 15. jan. t. 1, se vrši Gospodarski tečaj v Cerkljah. Predavanje bo iz sledečih predmetov: 1. Živinoreja, 2. Prešičereja, 3. Predelovanje krme za govedo in prešiče. 4. Gnoj in gnojenje ter ravnanje z gnojem 5 Mlekarstvo. Vabljeni ste možje, fantje, žene in dekleta. Torej dneva 14. in 15. v mesecu januarju naj bodo kot prazniki, in posvečeni naši izobrazbi. Naj si pa ne misli vsakdo, če Bog
po centralistično. Saj so tudi pred volitvami potom samostojnežev agitirali-: mi smo za avtonomijo. Po volitvah pa so glasovali za centralizem.
p Radič se je v zadnjem času mudil na Dunaju. Na Angleškem mu ni več prijalo. Kaj je na Angleškem opravil, se ne ve, pa hidi nikjer se nič ne pozna. Končno mu je angleška vlada celo namignila, da ji je ljubše, če v Anglij ne razlaga več svojih težav m je zato Radič zapustil London. Belgrajska vlada sicer izjavlja, da bo Radiča zaprla, ko se vrne, toda ne misli prav nič zares, ker ji je Radičeva politika v največjo oporo. Cim dalje so Radič in njegovi poslanci, tem lažje vlada Pašič s svojim centralizmom. Za Radičevo sanjarsko politiko, ki nam je na eni strani tako grozno škodovala, na drugi strani pa samo Hrvate vidi, se v zadnjem času s posebno vnemo zavzema Avtonomist.
p Na naslov »Avtonomista«. »Avtonomist« naj se domisli, da je bil njegov prvotni program delati za avtonomijo Slovencev, ne pa za hrvatski centralizem. Z današnjo njegovo pisavo pa more biti izvrstno zadovoljen Radičevec, ne pa slovenski avtono-rrist« Ce »Avtonomist« misli, da nam bodo Hrvatje, fe dosežejo samostojnost, prinesli avtonomijo na krožniku, se prav tako moti, kot smo se Slovenci zmotili ob prevratu, ko smo mislili, da nam bodo Srbi v deputaciil prinesli federalizem.
nede tudi tečaj ne bo dal. Prijatelji Pom* gaj si sam ln Bog ti bo pomagal. Bog hoče, da se moramo sami truditi, potem šelo blagoslovi naš trud, ne pa naše lenobe ij brezobzirnosti.
n Za posestnike Iz kranjsko okolice Pri gospodu Franc Gorjancu, trgovcu v Kranju, se dobi umetno gnojilo, tomaževa žlindra in kalijeva sol. Blago je od Kmetijske družbe v Ljubljani in se dobi po istih cenah kakor pri Kmetijski družbi. Ker je za gnojenje z tomaževo žlindro zadnji čas do srede februarja, se priporoča vsem kmetovalcem, da takoj posežejo po tem prepotrebnem umetnem gnojilu, osobito še, ker ga prejšnja leta ni bilo lahko dobiti hi tako že več let nismo z njim gnojili.
n Vrb Sv. Treh Kraljev. Romarski shod v zimskem terminu se letos vrši dne 20. jan. z običajnim sporedom. — Župni urad.
n Poselska zveza. Obveščamo vse gospodinje in služkinje, da je »Poselska zveza« začela svoje redno poslovanje za službe s 1. januarjem 1024. Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne v pisarni Jugoslov, strok, zveze, Stari trg 2, I. nadstr. — Tajništvo.
n Radovljica. Ljudski oder uprizori v nedeljo, 13. jan, ob 7. uri zvečer krasno dramo »Dom«, katero je spisal g. Jalen iz Rodinj. Vstopnico se dobe v predprodaji pri Kmetijski zadrugi.
n Šmartin pod Šmarno goro. Pevski odsek KSID priredi v nedeljo, 12. t m. ob 3. uri popoldne koncertno produkcijo. Na sporedu sta tudi kupleta »Čevljar in krojač* in »Žnpan« ter šaloigra »Zamorec«. Iskreno vabimo k udeležbi I — Odbor.
PRAVA NARODNA JED so bile že pred vojno testenine »PEKATETE« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer bi jih ne uživali.
LEPOTA? SVEŽOST MLADOSTI? Priljubljena vnanjščinn? V«e to si lahko prihraniti- in zabranito prerano ostarelost edino i raciionelnim negovanjem vašega obraza, vaAcga telesa, vaJih las in zobl Izvanrednega delovanja so ic črez 25 let priljubljeni Flza-preparati za negovanje lepote: Eba-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka t pakovanjem in poštn. 25 Din), Elza-pomada za rast Us (2 lončka s pakovanjem in poštn. 25 Din), Elza-lllifrio milo lepote (4 kose i pakovanjem in poAtn, 40 Din) in lOodst. doplntka in drugi Elza-preparati kakor Eha-cvet za lase, Elza-voda za usta, klzn-kolonska voda itd. Naslov: Lekarnar EUGF.N V. FELLER, STUB1CA DONJA, Elza-trg štev. 16, Hrvatsko.	7722
Kje je turist?


i p tj H H	rb «3

ROV TE NAD LOGATCEM.
Ob lepem, solncnem zimskem dnevu jmo pretekli teden spremili nn zadnji poti mladega maturanta Ivana Kunca, ki mu je javratna bolezen prekrižala njegovo idealno življensko pot. Imel jo nad vse lep in Velik pogreb, kot ga pri nas še ni bilo. Pri-21 i so njegovi profesorji, sošolci in prijatelji, logaški in žirovski Orli; moški in ženski jfbnr mu je zapel več žalostink, šla je za pogrebom požarna bramba, domači orožniki In finančna siraža ter številni prijatelji in Sosedje. Orli so mu v zadnji pozdrav trobili fanfaro, na grob je bilo položenih veliko Vencev. — Našo izobraževalno društvo pripravila po dolgem času zopcl novo igro. Ker ne moremo čakati na društveno dvorano, ki je šc vedno zasedena od finančne jtfrnze, bomo priredili oder v prostorih g. .^urca v Gabrovcah. — Novi župan še dose-. dnj ni izvoljen. Tistih par ljudi, ki povsod Izgubljajo tla, pa hočo šo vedno delati sitnosti, si bomo v Rovfah dobro zapomnili.
KOČEVSKI OKRAJ.
Novo prošnje za potovanje v Ameriko Je okr. glavarstvo v Kočevju pričelo na novo sprejemati. Glede izdajanja posov v Ameriko jc v našem okraju veliko nevolje .in razburjenja. često se je namrečjjoslej postopalo tako, da pni prosilci, ki so profili ®o 3krat, še nir.o dobili posa, a je več slučajev, ko 6e jo prosilec zmislil naenkrat za Ameriko in takoj dobil. Javna tajnost je v elem okraju, kako vlogo igra v tej zadevi akotni pisač iz Gorenjevasi! Odkod ima ta ilovek toli uplival Pazite gospodje, da se :agrinjalo no odgrne! Zanašamo so, da bo ovi glavar, ki so je doslej pokazal icot pra-leen mož, 83 sam osebno zanimal za vsako ošnjo in predvsem gledal na to, da pri-tejo letos predvsem oni na vrsto, ki so bili lani in predlanskim zavrnjeni. Zanesemo ..ee! Ne pustite, da bi na3 izžemali še nada-Ije advokati in zakotni pisač!
BEGUNJE PRI CERKNICI.
.Na vseli koncih in krajih se oglašajo povi zvonovi, bronasti in jekleni. Tudi na-la podružnica Kožljek je dobila koncem lanskega leta nov, bronast, 64.3 kg težak .zvon. V nedeljo, 30 decembra so ga g. de-Skan Juvanec slovesno posvetili, čast mali Soseski, ki štejo le 22 hiš, da se ni ustrašila 'velikih stroškov. Zahvalo tudi g. dekunu, fvsem darovalcem in posebno še onim možem, ki so imeli mnogo skrbi in potov, predno je zvon došel na svoje mesto. Naj se uresničuje njegov napis: »K pobožni molitvi nas zbiraj o zvon, da mirna Slovenija in varen bo dom!« Naj oznanjuje tudi, kaj zmore požrtvovalnost in vzajemnost.
MOZIRJE.
Pri nas bo pa nekaj novega. Dne 20. januarja bodo v trgu volitve. Za devet odbornikov se bodo borile tri stranke. Naša stranka nastopi prvič, noče se navezati ne nn Peveca ne na Goričarje, ampak hoče le mirno gospodarsko delo za blagor občine. Velika škoda je pa to, da nekateri naši so-
mišljeniki šo vedno volijo z liberalci. Če bi naši naprednjaki res hoteli kaj dobrega storiti, bi bili že lahko. Pustimo stare prepire in pojdimo v volilve za našo ljudsko stranko! četudi ne bomo dobili večine, naj bo število naših glasov vsaj častno!
PLANINA PRI RAKEKU.
Pri nas imamo še vedno vso dolino preplavljeno. Ceste, razun državne so še vse pod vodo. V sedanjem hudem mrazu je voda vsa zamrznila, nekateri iz Laz so 60 upali po ledu v Planino; mi tega ne odobravamo, ker bi tako drzna pot lahko stala življenje. — Poštni promet je vsled povodnji in ledu zelo moten in kakor vso kaže ne bomo še prišli v redne razmere. — Tukajšnji Sokol je priredil Silvestrov večer, ki se je raztegnil do jutra. — V Planini imamo načelnika finančne kontrole, ki pa sokola silno nejad kontrolira, pa no mislite, da vsled nenaklonjenosti do njega, ampak nasprotno. Tako ni hotel g. Čulu pri zadnji sokolski veselici kontrolirati vstopnic na plesišče. Šelo, ko se mu je dopovedalo, da tako postopanje, ni nepristransko, jo odnehal, pa nerad in »e iz srca. —: Ne pozabite jn ne odlašajte obnoviti naročnino na »Domoljuba«!
IZ LEŠ PRI TRŽIČU.
Povodenj tu 'okoli ni napravila kake občutne škode, pač pa so se zelo razpasla ošpice. —• Prav povoljrto pa je društveno gibanje. Slovensko katoliško izobraževalno društvo si jo začelo graditi lastni dom, kar pomeni v teh težkih časih precej ko-rajže. Kmetska zveza se je v zadnjem času posebno izkazala z marljivo agitacijo za naše časopisje, predvsem za »Domoljuba«. V tem ožiru so si pridobili prvo mesto Palovčani, kjer ima »Domoljub« 85 odstotkov naročnikov, to se pravi po domače: razven dveh hiš so vsi naročeni. Do zdaj jo bilo samo 40 odstotkov. Peračani so pa tako pri vsaki stvari prvi in najbolj zavedni. Seveda ni dovolj samo naročiti ga, ampak ga treba tudi brati od prve do zadnje stvari, drugače ni pravo koristi. Kakor je hvalevredno, da zidamo društveni dom, tako je tudi potrebno, da se med seboj spodbujamo in učimo, kar bo gotovo pripeljalo do trajnih uspehov. Bog živi!
KRAŠNJA.
No, nazadnje smo tudi pri nas v Kraš-njl dobili zvonove. Nekateri jih niso bili nič kaj veseli, ker bi radi bronaste imeli, a ko so se oglasili, so so vsi zavzeli nad lepimi in mogočno donečimi glasovi novih zvonov. Imajo prav iste glasove kot prejšnji ^namreč Es, G. Be). — 30. dec. smo imeli shod, poročala sta poslanec Janez Š'ercin in urednik Smodej. Bil je zelo poučen. Poučen je bil za vse dobre in postane ljudi. Sicer smo že prej vedeli, da jo liberalec — naj si bo že samostojnež ali radikal — velik malopridnež in škodljivec slovenskega ljudstva, a da liberalec tako sovraži svoj lastni narod, iz katerega se je rodil, tega pa vendar na bi bili nikoli
mogli verjeti. G. Smodej namreč je miru povedal, da je trobilo liberalnih učiteljev »Učiteljski tovariš« imenovalo slovensko zastavo »avtonomistično cunjo« Kaj takega je zmožen samo izdajalec svojega lastnega naroda. Zato se ne čudimo, da so liberalci glasovali za centralizem. Poučen pa je bil ta shod tudi za izdajalce, ki so prišli g namenom, da bi shod razbili ali vsaj zgago delali, pa so pod vplivom krepkih pesti sfrčali na sr.eg tako hitro in na lahko, kakor da bi bili iz kurjega perja. Pripomniti je še, da v razgrajalski tolpi ni bilo nobenega domačina. V.sa čast Krašnjanom. Samo eden, ki sič^r vživa krašenjski zrak, pa ni Krašnjan, je malo ponašajal, a ja hitro umolknil, potem do konca se lepo zadržal, jasna izvajanja govornikov pridno poslušal in nazadnje — hočeš, nočeš —< glasoval za zaupnico Jugoslovanskemu klubu.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Dne 28. decembra smo imeli dobra obiskan političen shod, na katerem je poročal poslanec Kremžar. V resolucijah smo izrazili popolno zaupanje Jugoslov. klubii in zahtevali rešitve agrarnega vprašanja, ki je zlasti pri nas radi velikih graščinskih posestev nujna, zagotovitve praviij ljudstva in verske vzgoje v nameravanem šolskem zakonu, varstva in pospeševanja Zadružništva, enakomerno porazdelitve davkov in pravične podpore za potrebna invalide. — Leto 1923 je bilo z oziiom na novo zvonove zgodovinskega ponižna za župnijo. Župna cerkev je dobila dva bro-nasta zvonova v skupni teži 239G kg, ki sta veljala z opremo vred skoraj 800.000 kron. Precejšnja svota je to, pa je valed požrtvovalnosti žnpljanov, zlasti vasi Ia soseske Šmartno domala plačana. Dobi!« so nove bronaste zvonove tudi podružnica^ Na Libegi s težo 865 kg, v Vintarjevcu 4 težo 210 kg, v Jablonici s težo 844 kg. Po* družnica v Brezju jo dobila tri jeklsn« lepo ubrane zvonove v skupni teži 1641 kg. Podružnica na Bregu dobi še dva naroče« na jeklena zvonova. Zvonov pogrešajo ia podružnico v Litiji, v Št. Jurju in na Grv dišu. V župni cerkvi pa pogrešamo še četrti zvon, da bo zvonenje enako prejšnja' mu. — Društveno življenje se je poživilo^ ker smo dobili š tajnikom »Zadruge« spretnega pevovodjo in režiserja. Kmetij« ska zadruga je prestala prve težavo in >• lepo razvija; upamo da dobi kmalu nova pripravne prostore. Hranilnica in posojilnica stalno napreduje, prometa je imela f letu 1923 krog 13 in pol milijona kron, vložilo so stranke 721.000 kron, dvignila 517.000 K. Stanje vlog znaša 5 milijonov kron. Z novim letom bomo obresti povišali na najmanj 6 odstotkov. Oklenite se trdno svojih zadrug, ker je le v zadružništvu rešitev kmetskega ljudstva. Koncem januarja bomo imeli prepotrebnj zadružni tečaj. Pričakujemo obilne udeležbe. Naročniki »Domoljuba« pohitite z naročnino, da na zaostanemo za lanskim letom glede števila naročnikov.
HRASTJE PRI KRANJU.
Izobraževalno društvo v Hrastju pri Kranju. Dobro se gibljemo. Nabavili smo letošnje leto lepe kulise za predstave t 4 izmenah, stole, klopi, stojišča, mize, pa-
slikali dvorano kakor tudi igralni oder, Stalo nas jo nad 58.000 kron, a smo >.o skoro polovico dolga odplačali. Fantje iu dekleta se dobro postavijo na odru. Dve
Eredstavi so že igrali: Tri sestre in Pogod-a. Pripravljajo se že za tretjo: Napoleo-onov oficir, ki je precej dolga. Tudi petje (moški zbor) se prav lepo razvija in nam marsikako lepo na odru zapojejo. Vsa čast pevovdju p. d. Kovačevemu Janezu, ki tako izborilo vodi petje v cerkvi kakor tudi v društvu. Le tako naprej, fantje in dekleta in imeli bodemo dovolj domačih, lepih in poštenih zabav in ne bode nam več potreba iskati zabave po kranjskih gostilnah, ki so marsikateremu fantu pa tudi dekletu Škodovale do smrti.
GOR. LOGATEC.
Tukajšnje Slovensko katoliško izobr. društvo priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 8. uri Janeza Jalna »Doni«, dramo v 4. dejanjih in Jaka Stoka »Mutasti milzikaut«, burko v 1. dejanju v svojih popravljenih prostorih. Igra se ponovi ob pol 8. zvečer.
VELIKE POLJANE PRI ORTNEKU.
Tudi pri nas smo začeli nabirati za j f*««rja pri državnih uradih, ker j mirnejša nove zvonove. Župljani so radi darovali i 'zmonjava bo združena z velikimi nepo-
DENAR.
g Vrednost denarja 7. t. m.: lira Din 3.78, funt šterling Din 880, dolar Din 88, francoski frank Din 4.40, Čehoslovaška krona Din 21)5, dunajskih 1000 kron Din 1.20, švicar-ki frank Din 15.60.
g En dinar jc stal dne 5. jan. v Berlinu 48 milijard (to je 48.000 milijonov) nemških mark. tSeveda se pa te miljardo dai i zadn cm spremili j a jo.
e Izmenjajte pravočasno 10 dinarske bankovce — -kovače«'! Kakor smo že poročali, sc je pojavilo v prometu zelo veliko število ponarejenih 10 dinarskih bankovcev takozvanih »kovačev«. Ti bankovci bodo vzeli iz prometa do 1. februarja 1924. Po 1. februarju bo zamenjavala (o bankovce samo še Narodna banka. Vse one, ki so v j posesti tega denarja, opozarjamo in pozr a j mo, naj izmenjajo te bankovce meseca ja-
znatne vsote, tako da bomo zvonove lahko v kratkem naročili. Imeli bodo glasove: D, Fis, A. Ker je župnija majhna, prosimo tudi druge čestilce našega patrona sv. Jožefa, da nam bi blagovolili prispevati po svojih močeh.
RAKEK.
Naš g. župan so strašno jezni na Domoljubov ega dopisnika. Dali so si rodi po-
uesrečei>--ja prvega napisati novo ;:Posla-no' v Jutru 29. decembra kot odgovor na zadnji dopis v Domoljubu v fako liutera ?:]■•: ui, da je donisniku res kar sapa /n-»tala... Odpustimo mu, saj nosite! j liste : n-sprednega bloka- n i vedel, kaj.je
poupisal ne v prvem in ne v drugem I 'o-i:anem . Vzamemo na fcuanj-> jezo radi ugotovljenih stvari: Prvič, da je bil d Steržaj pred lrtor-i 1913 voljan od klerikalcev v občinski odbor, drusič, da se je na-gnil na liberalno stran, ko je pred desetimi leti prešla večina v roke združenih na-eprolnikov SLS t. j. liberalcev in noc. demokratov, in sicer pod pretvezo da treba združiti glasove na neko posebno :>osno-darsko listo — proti SLS. To delo so vo- ■ dih na tihem gostilničar Sler/a?, gostilni- 1 1 čar Gnezda in posestnik MaČerV To delo ! !i!orl je prineslo zmedo med volile« somišljenike na Rakeku. Tako je došlo potem do t—•
tr»!; lirni noprilikami it; sPnostmi.
g Število bankovcev v nu državi se je v prvih 9 mesecih stalno večalo, Jo zadnje tri mesece je zopet znatno padlo. Množina bankovcev po zadnjem izkazu v poedi-nem mesecu je znašala v Din: januarja 5147.5 milijona, februarja 5H53.8 milijona., marca. 5JC5.4 milijona, junija 5560.8 m\ll'o-na, julija 5579.9 milijona .avgusta 5719 2 milijona , septembra 5928.5 milijona, oktobra 6880.5 milijona, novembra 5823.7 milijona, decembra (22ega) 5717.7 milijona, 'tekom i. i'K:';. i o. narasel ob lok L. i.kovcev do d eembra ■/.-* 570.2 milijo.' Lin, to je za. okroglo 11 cdstotkpv. — Vrednost de-i.m.ia ,'e jo zvišala v 1. ir::.; zu okroglo 20 kov.
[ gone živino za Italijo in 1 vagon za Avstri.
jo. Cene za kg žive teže: voli I. vrste 14.50 1 do 15, II. vrste 12 do 12.50, bosanski 10 do | 12.50, krave II. vrste 10 do 12, svinje srem-I ske 27.50 do 28.50, II. vrste 26 do 27, III, vrste 24.25 do 25, teleta I. vrste 22.50, II, vrste 21.25. Krma: seno 100 do 112.50, detelja 150 do 1850 Din za 100 kg.
g Nevarnost za izvoz žive živine. Pred dobrim mesecem sta protestirali avstrijska in češkoslovaška vlada pri ministrstvu za poljedelstvo in vodo v Belgradu proti temu, da se iz naše države izvaža živina okužena na slina.ki in narkljevki ter sta zagrozili, »ia bosta, ako se taki primeri ponove. sploh prepovedalo v voz žive živine iz Jugoslavije Na podlagi tega je izdalo ministrstvo za poljedei. tvs; in vode strogo odredbo glede izvoza živine. Kljub temu so prispeli v Avstrijo in Češkoslovaško šc nadaljnji okuženi transporti in celo svinje, okuženo po sv mir k; kugi. '/.■■<o obiioii sedaj nevarnost, da^omenjeni d:; i spi-a prepovesta uvoz naše živine.

g Ceni; ra tU ;u trg«. Plenica K 15.60,
K i:
ni'.
ka 0
notira sledeče

<;; .-u
g Kc-:i«-..uj{' sfarogd
ne rja. V bolgraj.-ki električni centrali ie ul-io te dni sežganih 8 in po! milijona dinarskih novčanic po J Djn, 50 par in 25 par. "" "M -i - ''da eozv.anih okolo 0'» milijonov ta.vin novcanie. V kralkem pridejo v pro-ncvčanieo po 1 iJin, 50 par in 25 Finančno ministrstvo je že • reje!') I 200 m i njeno v dinarjev, novih novčanic' po utnar, 100 nr'banov po TO >nov j:o 25 par.
i mei nove ! par,
■ ar m 50 nu-
Ž1VINA.
a veliko naših pristašev ni" prišlo volit i 8 f;< ne Svetil. Zagreb rine 2. jauuaria o kri vdi g Steržaja. To pa jo prineslo \ ^»Pcijskli. ■akiitičkov je bilo za okoli 4 va" • »naprednemu bloku« in s to zrnato ! —- • • ..........., .. .... .
Bone vfii'inn# \T n/l!„.„ _ ...... ■ 1 ! ....
mišljeni«« soodgovorni tudi
odbor, z na- redno naprednega župana
da po
zmago
»napredno večino« v večino pa seve tudi -v osebi o. Bellefa.
T o so gola dejstva, če ste nanje porabil, drugi, pozabili nismo .klerikalci, Ce bi bilo gospodarstvo ne napredno ve-čmo v občini Rakek res »napredno«, bi pohval.h Ker pa je bilo po izjavi enega glav-
1913a int j?	b,<*« ("^a
19 3 m 1914) g Ribariča, gospodarstvo g.
Belleta »nepošteno postopaj je« (Jutro
o. jan.), potem smo »klerikalni« davkonla-
ievalci pač upravičeni, če trdimo, da ste
za to »nepošteno postopanje« svojega so-
, , , ...	- v s i iz »na-
predno večine« od 1. 1918 Nikarte valiti | sedaj krivdo samo na .g Belleta! Zakaj ste i pa postavili na tako odgovorno mesto ra"-| "o njega, ki že 1. 1913 ni imel - nič : svojega, tako da se mu je oporekala j celo upravičenost aktivne volitve na dan ' volitev -1 Kadar bo vse natančno p r c-
moraHn„°inP?ja.Snjeno' P°tem se bo morda s polnim Imenom podpisal — tudi
Domoljubov dopisnik, nikdar pa ne na za'
mevo gg. Iz »naprednega bloka r ki so
oven K 11.40, koruza K 23.—. otrobi K (1.20.
(i, <'»■•■ .odarska av< za »eno: u n o j i 1 a -.Kalijeva sol 42 od. !, po 150 I >in zti 100 kg, kostni supertosfal z 18 odst. v »odi ra/topene fesfoiovo l.islne po 2H9 Din za 1<a) kg, rudninski superfosfat z ca id odsf. v vodi r;«toj>iio f.isforove kisli-n ' P« i60 Din za 100 Kg, Iv.la, razklejena kostna moka po 210 Din za J00 kg, tomaže-va žlindra 18 odst. po 180 Din za 100 kg; cene veljajo^ pri odjemu originalnih vreč, pri viigur. kih poMiiatvah i;te znižam.
Krm i I a : Tropino po Lia 4.50 za kg. Vre v po 50 k. Orehove tropine po Din za kg, vsebij.;>. c- ;2 od t. beljakovin iu maščobe. Klajno (.••. .10 po 4 Din. -- Vino-g r a d n i S ke in kmetijske potr e b-seine : Drevesne škropilnice bakrene po ■ V) Di». metlra gali u po 11 Din za kg, i žveplo, dvojno rafinirano po 4 Din za k»i, trierji (žitni čistilniki) tt. Heid po 2900 i iiin i/.iamite IA, 2800 Din znamke JB, mla-!)a g^l-oljni pogon s siti in tresali po G500 Din, na roči i pogon in gepeljni pogori po 4000 Din, gepelji na 86 obratov 4500 ; Din, na 24 obratov 4090 Din. Polog teia so na razpolago vsako-, rshii poljedeljslci "stroji, kakor: čistilniki (pajielni), phiai, polje-oelske in travniško brane, kose in brusi, vodne /.age, brzoparilniki. kovani žeblji, gnojnifno.snsalke, cevi, tehtnice itd.
g Pcvišanje cen sladkorju. I/. Zagreba poročajo, da je sladkorni sindikat povišal cene sladkorju pri kg za 50 par. V Ljubljani izjavljajo nekateri trgovci, da se bo v kratkem podražil sladkor za do 4 Din pri kg. Iz kakšnega vzroka, ni znano.
_ g Naše novo iupotekarno posojilo v Švici. Pogajanja, ki se vrše med Državno nlpotekarno banko in Societe de Banque Suisse, bodo skoro končala. Posojilo bo znašalo 10 milijonov švicarskih frankov.
Pogoji, pod katerimi se zaključi to drugo *»>osojilo v Švici, bodo isti kakor pri prvem posojilu. Kakor je znano, je bilo zaključe-ije tega drugega posojila odloženo za daljši ..■sr-as zaradi zahtev švicarskih finančnikov, Jda se podaljša koncesija elektrarne na Fa-li, pri kateri so Švicarji precej zainteresirani. Te ovire sedaj ni več, ker se je ugodilo zahtevi Švicarjev.
g Cene kožam in usnju. Iz Zagreba po-. ročajo: Kupčija i sirovimi kožami popolno-taiu počiva. Cene: kože bosanskih buš 13 do 14, lahke domače 15 do IC, srednje 17 do 19, težke 22 do 23, telečje 32 do 33 Din. Cene so tekom prošlega leta narasle za približno 20 odstotkov. Usnje je stalo: kravji fkrupoul, težki 105 do 110, lažji 100 do 105, Spache, lažji 68 do 72, težji 73 do 76, blank, "Črni 75 do 80, podplati 75 do 80, notranji t podplati 60 do 65, boks 27 do 32 Din.
g Najvišja tarifa za dimnikarski obrt. & Pokrajinska vlada je določila nastopni celi »ovnik za dimnikarski obrt v Sloveniji. Za ■ enkratno ometanje: odprtega kuhinjskega I ognjišča Din 3.50; navadnega prolaznega P dimnika: a) v pritličju Din 3, b) za vsako »adalnje nadstropje Din —.75; štedilnika z | enim kotličem in eno pečico (vštevši dimno »cev do 1 m dolžino) Din 3; štedilnika z ■enim kotličem in dvema pečicama (vštevši I dim?io cev do 1 m dolžine) Din 5.50; male B železne peči (vštevši dimno cev do 1 m dol-Jžine) Din 1.75; srednjevelike železne peci |(vštevši dimno cev do 1 m dolžine) 2.25 ■Din; velike železne peči (vštevši dimno cev do 1 m dolžine) Din 3.—; izredno velike j železne pc.4 (vštevši dimno cev do 1 m dol-Ipine) Din 3.75; cevi od vsakega metra Din majhnega kotliča v zasebnih hišah IDiri 1.—; srednjevelikega kotliča v zaseb-Inih hišah Din 1.50; velikega kotliča v zasebni/i hišah Din 1.75; i|- V nočnem času od dne 1. aprila do dne I septembra od 20. do 5. ure in od dne B 1. oktobra do dne 81. marca od 18. do 6. f ure se zvišujejo vse gorenje cene za 50 %. I /a delo-ob nedeljah in praznikih se raču-| m k vsem gorenj im cenam se 50 % povi-
I BKU.
n Zagrebška vinska borza dne 2. jan.
*	Pelo kmečko, 8.25 odstot., iz Konjščine, po-
•	stavno Zagreb, po Moligana, denar 3.25, blago 3.75. Staro belo, 11 odstot., iz Subo-tioe, denar 5.75, blago 6.25. Novo belo in
črno samoborsko, denar 4.50, blago 6.50. «OteIoa>, črno, 12 odstot., franko Zagreb, denar 5, blago 5.25. Kupčije ni bilo nobene.
PROMET.
g Železniško omrežje v naši državi obsega 9340 km prog. Od teh spada 2600 kilometrov pod belgrajslco, 2500 km pod zagrebško, 1900 km pod subotiško, 1220 km pod sarajevsko in 1120 km pod ljubljansko železniško ravnateljstvo.
g Kredit za grad bo železnice Ljutomer —Ormož. Za čas od 1. julija 1923 do 31. marca 1924. je z zakonom o proračunskih dvanrjstinah za mesece januar, februar in marc-c 1924 odobren kredit po 25 milijonov 300 tisoč Din.
g Ministrske palače. Železniško ministrstvo zgradi sebi palačo, ki bo stala 46 milijonov Din ali 184 milijonov kron, trgovsko ministrstvo pa si zgradi palačo, ki
bo stala 90 milijonov Din ali 360 milijonov kron. Plačali bomo te palače Beveda mi prečani. Za naše domače potrebe pa ni našega denarja.
g Nad 15 tisoč pokvarjenih vagonov, ki se vsled tega ne uporabljajo v prometu, je v naši državi.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Finančna moč zadružništva v naši državi. Koncem leta 1923 so imele zadruge v naši državi pri svojih zvezah 116 milijonov, 648 tisoč 834 Din hranilnih vlog. Vloge so se jim obrestovale po 5 do 9 odstotkov. Od zvez jo bila najmočnejša Zadružna zveza v Ljubljani, ki je imela 63 milijonov 18 tisoč 948 Din hranilnih vlog in jih je obrestovala po 5 in pol odstotka, dajala pa svojim članicam kredit po 7 odstotkov.
g Gospodarska zveza v Ljubljani. Iz zadružne statistike za leto 1922 so zanimivi podatki o prometu gospodarske zveze v Ljubljani z najvažnejšimi gospodarskimi in življenjskimi potrebščinami. Gospodarska zveza je prodala v L 1923. v kvintalih: 4990 pšenice, 513 ječmena, 2006 ovsa, 4621 sena, 4000 slume, 2900 otrobov, 3030 krompirja, 427 zelja, 788 fižola, 16.024 moke, 273 mila, 563 jesihove kisline, 160 suhega mesa, 3214 soli, 207 sode, 1700 petroleja, 1364 bencina, 2 karbida, 2000 špecerijskega blaga, 27 tisoč 937 cementa, 140.000 opeke, 1000 že-leznine, 38.000 tkanin, 373 kalijeve soli, 722 tomaževe žlindre, 4002 superiosfata, 340 kostne moke, 196 apnenega dušika, 629 modre galice, 530 žvepla in 155 rafije.
g Konzumno zadruge v naši državi. — Koncem leta 1922 je obstojalo v naši državi 1553 konzumnih zadrug, od katerih jc bilo skoro polovico včlanjenih v Glavnem Savezu Srpskih Zemljoradničkih Zadruga v Belgardu. V slovenskih zadružnih zvezah je bilo včlanjenih: v Zadružni zvezi v Ljubljani 82, v Zadružni zvezi v Celju 10, v zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani 15, v Gospodarski zvezi v Ljubljani 49 in v Zvezi gospodarskih zadrug za Slovenijo 7 konzumnih zadrug. Koiizumne zadruge je po številu daleko presegalo število rajfajznovk, katerih je bilo koncem leta 1922 v naši državi 2479.
g Obrtno-pridobitne zadruge v naši državi. Koncem leta 1922 so bile včlanjene pri zadružnih zvezah nastopne zadruge: pri glavnem zadružnem savezu v Belgradu: ena obrtna zadruga (plefilska); pri Zadružni zvezi v Ljubljani: 3 čevljarske, j krojaška, 3 mizarske, 1 železoobrtna, 1 sodarska, 1 sitarska, 1 tiskarska, 12 raznih obrtov iu 1 društvo; pri Zadružni zvezi v Splitu: 2 kleparski, 2 tiskarski, 2 plovitveni, 1 zavarovalniška, 1 delavska in 1 izseljeniška zadruga; pri Zadružni zvezi v Celju: 5 čevljarskih, 1 krojaška, 3 mizarske, 2 pletar-ski in sitarski, 1 tiskarska, 8 raznih obrtnih zadrug; pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani: 3 čevljarske, 1 mizarska, 2 železo in kovino obrti, 8 tiskarskih in 5 raznih obrtnih zadrug.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz lesa iz Slovenije je skoro popolnoma opešal, oziroma izvršujejo sc še največ stari kupčijski zaključki. Tako za Italijo kakor za Švico so naše cene previsoke. Na italijanskih tržiščih nam je začela
zaradi tega zopet močneje konkurirati Avstrija. Naš les pride predrag zlasti tudi zaradi visoke prevoznine. Pri sedanjem stanju je podoba, da so bodo morale cene lesu znižati.
RAZNO.
g Razširjenje falske elektrarne. Iz Bcl-grada poročajo: Obenem s pogajanji gledo novega posojila Državne hipotekarne banke so se vršili tudi razgovori o podaljšanju in razširjenju koncesije elektrarne v FalL Predstavniki švicarske skupine, ki bodo te dni prispeli v Beigrad v zadevi posojila, bodo istočasno nadaljevali pogajanja z ministrstvom za poljedelstvo in vode o vprašanju podaljšanja koncesije. To podaljšanje koncesije se dovaja v zvezo z novimi investicijami, ki jih podvzema ta delniška družba glede daljnovoda do Trbovelj in po-množenja turbin od 3 na 6. Elektrarna v Fali je dobila koncesijo leta 1911. na 60 let, vendar je koncesija začela veljati šele leta 1918, ko je bila elektrarna dovršena. Švicarji imajo pri podjetju 43 odstotkov delnic.
g Dohodki državnih rudnikov. Po izkazu generalne direkcije državnih rudnikov so znašali dohodki v prvih 11 mesecih 1923: v Bosni in Hercegovini 256,104.003 Din (čisti dobiček 58,500.000 Din), v Banatu, Bački in Baranji 55,627.000 Din (čisti dobiček 3,810.000 Din) senjski rudnik v Srbiji 20 miijonov Din (radi investicij brez čistega dobička), cinkarna v Celju 2,231.000 Din (čisti dobiček 1,200.000 Din). Skupaj so znašali kosmati dohodki vseh državnih rudniških podjetij 333,964.000 Din in od tega čisti dobiček 41,133.000 Din.
g Čebelarstvo v naši državi se sicer modernizira, toda število panjev nazaduje. V letu 1922 je bilo panjev: v Severni Srbiji 167 tisoč 195 (1. 1921 176 tisoč 174), v Južni Srbiji 56.636 (33.378), v Črni gori 16.134 (8302), v Vojvodini 33.633 (50.350), v Hrvatski 92.000 (103.207), v Dalmaciji 28.902 (12.711), v Sloveniji 49.720 (59.783), v Bosni in Hercegovini 77.350 (90.541). — Pridelek medu se ceni na leto preko 10 milijonov kilogramov. V Sloveniji se goji čebelarstvo najdovršenejše in zato se proizvajajo v Sloveniji v primeri s številom paniev mnogo večje količine medu nego v drugih pokrajinah. Vrhu tega je slovenski med v državi najboljše kakovosii. Iz tega ee vidi, kaj naredi strokovna izobrazba. Prav zato, ker so naši kmetje v čebelarstvu bolj izobraženi kot na jugu, več dosežejo. Koliko bi naši kmetje lahko dosegli tudi še v drugih strokah (sadjarstvu, mlekarstvu, vrtnarstvu), če bi se izobrazili! Torej: več iz-obrazbeI
UP A kompletna, Iz mecesnov. lesa, VEž/H lepo izdelana, malo rabljena, poceni naprodaj. Več. Za Gradom 9, Ljubljana.
nojccneje In r. dobavnim roko i do H do 6 mesecev
tarna in livarna St. Vid nad Ljjdijano
fa*
mmm
__imtL.^J'^
£ m &
POZO K, GOSPODINJA!
Da kdo nc pade v vodnjak, ga skrbno pokrivamo; da je varno hoditi preko mosta, ima most ograjo ali vsaj trden držaj; da se hribolazci ne ponesrečijo, je ob robu pre-
}>ada napeta močna vrv, katere se oprime-o; da si ohranimo zdravje, skrbimo za teč-tio in zdravo prehrano; če zbolimo, imamo zdravila in zdravnika, da zopet ozdravimo. Toliko skrbimo in še mnogo več za naše telesne potrebe. — Toda, koliko pa skrbiš, ljuba gospodinja, ki podpiraš tri vogle pri hiši, in koliko paziš na nevarnosti, ki lahko uničijo srčno in dušno zadovoljnost tvojo in tvojih?
Najprej moraš zavarovati z močnimi ograjami svojo hišo, da ne pride kdo, ki bi uničil mir in zadovoljnost in tiho družinsko srečo v tvoji hiši. Kdo pa more to biti? Osebe, ki prihajao po opravkih v vas, na pogovor, po dober svet, ki prodajajo, kupujejo- zamenjavajo itd. Le dobro jih poglej, kdo so! Saj imaš bistro oko in dober čut, da hitro spoznaš, s kakšnim namenom prihajajo! Bodi oprezna in pazi dobro, da ti ne zanesejo nepokoj v hišo J
Časopisi so dčlje, ki prihajajo v hišo. Ali jih boš mogla sama spoznati, kakšni so, ker so tako prijazni in navidezno dobri? Vprašaj po njih vrednosti v izobraževalnem društvu ali v Marijini družbi; tam boš izvedela pravo. Ne hodi pa samo po svet, ampak ravnaj se tudi po njem!
V tvojo hišo pa prihajajo tudi razno knjige. 0 njih je bilo že govorjeno na tem mestu. Rečem ti le še tole: ne kupuj knjig, ki jih prinašajo prodajat v tvojo hišo razni JujciJ Res je, da imajo morebiti lep in nedolžen naslov, namenjene pa so tvojemu in tvojih ljudi pohujšanju. Pravijo sicer, da te hočejo le poučiti, da ne boš tako nevedna o vsem tem, kar se godi po svetu. To pa sama dobro veš, kje najdeš pouk in resnično dobre svet. Drži se svojega društva, drži se cerkve in verel Je vseeno, naj ti ti in podobni krivi preroki obetajo Še tako lepe
svoje dolžnosti, ker 6i bila zvesta cerkvi, veri in svoji vesti. Ka-korhitro pa stopiš s te poti ,je konec miru, zadovoljnosti in sreče v tvoji družini pa tu-v tvojem srcu. — Torej': pozor!
di
KAKO JE RAVNATI Z ŽELEZNIMI
LONCI.
Železni lonci, ki si jih nabavimo za drag denar zato, da bi bili trpežnejši kot lončeni, zahtevajo prav posebnega ravnanja. Predvsem pazi, da ne pristaviš it ognju lonca, dokler ni čisto do vrha poln; na ogenj pa ga ne postavljaj, dokler ni vsaj do polovice nalit z vodo. Drugače razpoka notranja belota (emajl), odstopi in se kmalu odkruši in odlušči. — Druga napaka pa, ki jo delajo kar vse gospodinje po vrsti, je ta, da v vroč, razbeljen lonec, ki -;o ga pravkar izpraznile, vlijejo mrzle vode, ali pa v mrzel lonec vlijejo kropa. Taka hitra menjava toplote tudi povzroči razpoke na emajlu. Pomniti je treba, da je'v vročem loncu treba pustiti vsaj še nekaj vroče vode, ako misliš doliti mrzle, rili vliti nekoliko mrzle vode, če misliš nalili vroče. — Razpoke na emajlu povzroča tudi premočno mešanje s kuhalnico, ali suvanje in strga-njp z zajemalko. Kakor hitro pa dobi lonec razpoko, se lušči drobec za drobcem ln ostane le še samo železo. Kako slabo pa jo to, to ve vsaka gospodinja; perilo dobi jja-te madeže, jedi pa pust, železnat okus.
Ako rabiš od krušen železen lonee še | nadalje, — seveda ga rabiš, zlasti sedaj, kc j so lako dragi — oinij gn zmiraj dobro ir i osuši in obriši znotraj dobro s cunjo, da ne j ostane kaj vlago v iijt.n ' so ne dela rja. ; Zelo pametno storiš, če pomitega povez- i neš, ako kuhaš v peči ua drva, Id jih sušiš, ali na gorak štedilnik, kjer tudi naložiš par polenc, da se ti posušo za prihodnjo kurjavo. Na ta način ,se oteče in posuši in ti si prihraniš kuh. cunje. Tako jo sploh lahko rabiš vsaj par dni, a jo moraš, če brišeš z njo cisto mokro, pravkar pomito posodo, po enkratni rabi že vreči med umazano perilo Ako tako ravnaš z loncem, m bodo imele jedi pustega okusa.
Da ne dobiš rjastih madežev od železnega lonca na perilo, daj si napraviti iz pocinkane pločevine, ki ne zarjavi, mrežo, ki jo položiš imdno lonca. Skoro enuko ti sluzi tudi mreža iz lesenih viter (rešeto). Na njo potem lahko brez skrbi vložiš perilo, oeveda pa moraš lonec kljub temu imeti snažen in ga od drgni ti znotraj s cunjo ali papirjem, tudi s slamo, preden ga rabiš, bicer postane voda od železa rumena in rja-
va, kar povzroča tisto nepriljubljeno rume. no barvo na perilu, ki je ne odpravi tudi 119 plavka (intka).
Isto je pomniti tudi o snagi kotlov, naj. si že bodo pralni (za želito), nli tudi oni v katerih kuhamo za živino; kajti tudi žj! vini ne ugaja železnat okus.
Pa tudi zunaj mora biti železen loneo snažen. Res je, da mu drgnjenje s peskom gotovo ne koristi, a snaga je tudi tu dobra reč. če ima lonec celo skorjo saj in uma-zanosti, pač predolgo ne pride vročina do vsebine, čakati moraš in več kuriti. Zelo priporočajo, da odrgnemo železne lonce zu-naj s papirjem ali slamo, ter s tem odpravimo večjo umazanost že b suhega, da potem lahko te čedno umijemo.
Paziti je treba tudi, da lonec ne pada na tla, ali da ne sunemo vanj z drugim loncem, zlasti 7. rofem ali burkljami, ker je ii j litega železa ia se razleti,
KUHINJA.
Grahovo pražolice. Skuhaj in zriMjl pol kile krompirja in vmešaj vanj ii žlica grahove moke ali juhitie moke iz kock. Po-kusi. če jc dovolj slano, nar< di okrogle, 't prsta debele plošče h speci v por vi na vre j Ii masfi. Z oljem je bolj okusno. To ja | izdatna jed j,o!eg kislega zelja.
Na (a način sc naredijo pražolice k ka-! še, ječmena, ovsene kaše. Ječmen je treba zvečer namočiti in skujmti, kašo je treba skuhati. Kdor ima mleka, n moči in skuha lahko na njem. Primeša so krompir in dišave in toliko moke, tla drži vkup. Malti kvasnega prahu.
VIGRED.
Dekle, ali žo veš, kako so nurt» čil >Vigred*, dekliški list, Tvoje glasilo!/ Nauči se, naroči so! Tako lepega dekliško ga lista še nisi imela! Vsak mesec boš na5< !a v njem polno izvrstnih darov za glavo in srco, pa tudi za — roke. Naročiš pa takolel Kupi si dopisnico za 2 K, napiši na naslov* no stran: Upravništvo »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. Na drago stran pa napiši! Naročam Vigred, dodaj pa svoj natančni naslov. Piši razločno! Otldaj karto na pošte in nekaj dni počakaj. Prišla bo pošta in TI bo prinesla »Vigred*. V njej boš našla jx>-ložnico, ki jo boš potem lepo izpolnila, dodala 25 Din za vso leto (ali pa 12 Din 50 pa/ za pol leta) in oddala spel na pošto. Nobeno druge sitnosti ne boš imela, veselja p« veliko. Zakaj torej so čakaš, dekle? Bodi modra in ubogaj!
Jadranska banka d. d. ^^
°:~riCa: °in 60'000-000 ^zerva: Din 32^15.000
AFtURANI ZAVODI, J.dransk. b,nk„ Trs, „„,„.	, .	N»sll>' bm,j.Tle, JADRANSKA
__^ i,.: '" ,;	°ta Arcna>' Puer«o Natales, Porvenir.
IZDBRHZBI
Sadjarstva se poprimite!
M
Zakaj pa baš sadjarstva? Zato, ker daje sorazmerno največ Čistega dobička! S pridelovanjem poljskih sadežev, vinom itd. Imate gotove večje in manjše stroške — včasih ne mnogo manjše, nego dobite za blago. Pri živini je pa še hujše. Saj sami
Eravite, da več požro, nego dobite za njo. Je pa je vsakdanje delo z njo in pa večna Bkrb in tveganje?! Vsega tega pri sadjar-ni. Kar iztržite, je skoro čist dobiček, razen onih malenkostnih stroškov za sna-ienje sadnega drevja m spravljanje sadja. Pa še nekaj moramo posebno povdarjati. Dandanes živimo v drugačnih gospodarskih razmerah nego pred vojno. Za poljske pri-lelke imamo v državi mogočnega konku->nta, pri katerem v tem oziru sploh v po-itev ne pridemo. Pri sadju je pa baš nasprotno ! Tu smo pa mi na vrhu in bomo tu-di ostali ker jug ne prideluje jabolk in j jih nikdar ne bo v taki množini in kakovosti, da bi mogel tekmovati z nami. Pri nas imamo namreč izrazito sadjarsko (zlasti Ijabolčno) podnebje in naša jabolka slove Bkoro po vsem svetu zaradi svoje lepe zunanjosti, še bolj pa zaradi svojega izborne-ga okusa, ki se ne doseže povsod, zlasti pa j&e v južnih krajih.
Človek bi sodil, da vse to že vsakdo ve in da po tem uravna svoje gospodarstvo. "Toda kako se moti, kdor tako misli. Never-* itno, pa vendar resnično je, da se za no-;no stvar naši kmetovalci v splošnem tako lalo ne brigajo kakor baš za sadjarstvo, lado drevje bi tu in tam še zasejali, dasi idi to brez pravega načrta in prevdarka. 'o je pa tudi vse I Kdo pa sadno drevje res [oji, obdeluje, gnoji, varuje pred škodljiv-" itd.? Malo kdo! Redke častne izjeme! Za-pa je še toliko zanemarjenih sadovnja-;ov, zato so dobre sadne letine tako nered-te, zato sadje ni tako, kakor bi moralo biti zato se ne iztrži zanj toliko, kakor bi se ihko, ako bi drevje gojili tako, kakor go-Imo poljske pridelke in vinograd. Žal, da «e v adjarstvu prepusti vse golemu slučaju. Naši kmetovalci sadjarji so mnenja, da 'kadar je letina za sadje, ga je dovolj brez
f vsakega dela, kadar pa ni letina, vse delo nič ne pomaga.
Zakaj pa je tako? Zakaj ima večina še dandanes taka kriva mnenja o sadnih letinah? Zato, ker se ljudje ne dfdo poučiti, I ker ne poslušajo pametnih nasvetov, zame-|| tajo strokovno izobrazbo — ne marajo za berivo, za predavanja, tečaje in druge za nje važne in koristne prireditve (sadne | oglede, razstave). Nečejo uvideti, da so nastopili drugi časi, da se je treba v marsičem poučiti, preokreniti in preorijentirati ln da je brez strokovne naobrazbe vsak napredek nemogoč.
Zlasti v sadjarstvu je treba precej vedeti in znati, ako hočemo doseči kaj več, nego nam nudi sam gol slučaj. Tu imamo namreč opravka z rastlino, ki je silno različna že v plemenih, še bolj v sortah, pa tu-
di v raznih lastnostih glede podnebja, zemlje, obdelovanja itd.
Da bi se laže širil pouk med sadjarji, se je pred tremi leti ustanovilo Sadjarsko društvo za Slovenijo, ki se je minulo leto razširilo v Sad jarsko In vrtnarsko d r u š t v o. To društvo Izdaja strokovni list »Sadjar in vrtnar«, ki bere nekaj čez 2000 sadjarjev. V Sloveni'i pa Imamo okoli 100.000 gospodarjev, ki oziroma bi se morali bavitl s sadjarstvom. Za pouk se jih briga torej le 2 odstotka. Kaj pa ostalih 98 odstotkov? Mar ti niso potrebni pouka? — Ne marajo ga v svojo največjo škodo!
Minulo leto ste izšli dve slovenski sadjarski knjigi ln sicer Humekov »Praktični Sadjar« in Belletovo »Sadjarstvo«. Kako potrebno bi bilo, da bi jih bral vsakdo, ki hoče, da bi se mu dohodki iz sadjarstva pomnožili I
Ako boste radi brali, se bomo vsak te-i den malo pomenili o sadjarstvu.
Najvažnejše določbe zakona o taksah in pristojbinah.
(Dalje.)
7.	Za zakupne pogodbe se plačuje tak-j sa po trajanju in vrednosti zakupa 2%.
8.	Za pogodbe v zameni se plačuje tak-I sa kakor za kupne in prodajne pogodbe
(glej točko 6).
Če so predmeti zamene enake vrednosti, se odmerja taksa od vrednosti enega zamenjanega predmeta; če pa so zamenjani predmeti neenake vrednosti, se jemlje predmet, katerega vrednost je večja.
Če se nepremičnostl zamenjavajo, zato, da bi se zemljišče zaokrožilo v poljedelske svrhe, to je, da se zloži obenem z drugim zemljiščem teh gospodarjev, se ne plača taksa po vrednosti, nego samo za navadno potrdilo ali taksa za listino.
Če je razlika vrednosti med obema zemljiščema večja od 50%, se ne smatra, da se je izvršila zaokrožitev, nego se v tem primeru pobere taksa kakor za kupne in predajne pogodbe.
9.	Za listine o posojila se plačuje V^.%. Izjeme zakon posebej določa.
10.	Ako se terjatve In druge pravice, katerih vrednost je označena ali ki se lahko ugotovi, odstopijo aH prenesejo na druge osebe proti plačilu, se plača pristojbina kakor za kupne pogodbe. Če se pa za odstop ničesar ne plača, se pa pobere ona taksa kakor pri daritvah.
11.	Za potrdila ali prlznanice (pobotnice), s katerimi se potrjuje prejem lastne vsote ali lastnih predmetov v svojem imenu ali v imenu koga drugega, se plača po vrednosti prejetega predmeta V2%-
12.	Za knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, ki so ga jim odpremili ali oddali, se plačuje taksa 1 dinar na leto.
13.	Za zahtevo, da Izvrši oblastvo prepis kake listine, se mora vložiti prošnja,
taksirana s 5 dinarji, za prepis sam pa Je treba plačati 10 dinarjev od polovične pole v Izvirniku; ako pa izvrši prepis stranka sama; se plača 2 dinarja od polovične pole v izvirniku.
14.	Za potrditev ali overitev vseh listin, ki niso večje od ene pole, se plača 10 dinarjev, od vsake nadaljne pole, ki je preko ene pole, pa še 5 dinarjev.
Tudi za zahtevo potrditve ali overitve listine je treba vložiti prošnjo, taksirano s 5 dinarji.
Če izvrši prepl9 bodisi oblastvo, bodisi privatna oseba in postavi oblastvo na ta prepis samo svoj pečat in podpis, se vendar pobere taksa tudi za overitev.
15.	Za poselsko knjižico s podpisom se plača 50 dinarjev.
16.	Za dovolitev, da se izpremeni priimek, se plača 50 dinarjev.
17.	Za zasebno objavo z bobnom ali z razglasom se plača v krajih do 5000 prebivalcev 10 dinarjev, v krajih pa, kjer je več nego 5000 prebivalcev, se plača 50 dinarjev.
18.	Za preiskavo zaradi prodaje živine brez potrdila, se plača, če se izreče obsodba, 50 dinarjev.
19.	Za vse vstopniee k prireditvam, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave in razvedrila, se plača taksa po 20% od vrednosti prodane vstopniee.
20.	Za lovsko karto se plača kot taksa:
c) če kdo lovi brez psa, na leto 30 Din;
b)	če kdo lovi z enim psom, na leto 40 dinarjev;
c)	če kdo lovi z dvema psoma, na leto 50 dinarjev;
d)	če kdo lovi s tremi ali več psi, na leto 60 dinarjev.
Kdor lovi brez lovske karte ali lovi z lovsko karto, ki ji je rok potekel, ali lovi s tujo lovsko karto, se kaznuje s petkratnim zneskom neplačane takse, kar pa ne izključuje kazen po posebnih zakonih.
Črtice iz sedanjih dni Cerkve
Nenavadno izpreobrnjenje. Dopisnik nemškega lista »Kirchenzeitnng« Je poročal koncem novembra 1923 iz Rima sledeče: Bilo je v začetku leta 1914. Tedaj sem zašel neko nedeljo dopoldne v vatikansko poslopje po svojih opravkih. Tu pa vidim, da so vse uglednejše osebe, s katerimi sem imel opraviti, nekam vznemirjene. Nekaj izrednega se Je torej moralo zgoditi. In res! Tu zrem, da Je neki romarski ogrski oddelek dobil potom avstrijskega poslaništva dovoljenje, da je smel biti zjutraj pri papeževi sv. maši. Med sveto mašo so kajpada vsi romarji, kot je to v vatikanu v navadi, prejeli tudi sv. obhajilo. Ko pa je Imelo biti konec obhajila, tedaj nastane v nekem kotu nenavaden šum. Zvedelo se je namreč, da je navzoč nekrščen ogrski jud, po poklicu inženir in da je tudi ta prejel iz papeževe roke posvečeno hostijo. In res! Nič ni tajil, dejal je le, da je mislil na ta način vzbuditi najmanj pozornosti, Ce se ravna v vsem po drugih. Višek vznemirjenja pa je prišel, ko so to povedali
{»apežu, ki je zahteval, da naj se mu po-asni, zakaj je nastal nemir in ko se je papež Pij X. ob tej novici bridko zjokaL Sicer se je prizadeti izgovarjal, da čuti že
dalj časa neko naguenje, da prestopi v katoliško cerkev, vendar so povečina katoličani smatrali to izjavo kot prazen izgovor, a katerim se hoče lepega narediti in listi so kljub temu ostro pisali proti avstrijskemu poslaniku, češ, da je on največ zakrivil, da se je zgodil ta božji rop.
Že je minulo devet let, ko se nisem več spominjal tega dogodka. Pač vem, da sem se takrat tolažil, češ, ko bo tudi te«a juda Bog kaznoval za njegov zločin, nisem pa niti oddaleč pomislil, da je tudi to delo božje Previdnosti.
V teh dneh pa sem dobil v roko list >Eucliaristischer Vfilkerbundc. In glej. tu berem v svoje največje začudenje nadaljni potek življenja onega juda. Naj ga le kratko sporočim.
Od onega dne, ko je bil jud prejel ono sveto obhajilo, je rastlo v njem vedno večje nagnjenje do katoliške Cerkve, začel je brati katoliške knjige, študiral je katoliško vero. Tako je sklenil, da prestopi v katoliško Cerkev. Toda vojska, njegova žena, srbska in boljševiška okupacija mesta, v katerem se je nahajal, ga je zadrževala do 1. 1920. ko je bil na tem, da stori odločilni korak. A glejl Sedaj se ga je lotila huda bolezen. Prepeljali so ga v Btida-pešto, kjer je bil operiran, vendar pa so zdravniki izjavili, da je. neozdravljiv. Zakaj rak mu je že bil razjedel vsa jetra, čudno je, da je to izjavo zdravnikov Čisto mirno sprejel, češ, da so mu je Kristus tedaj, ko so ga narkotizirali prikazal in obljubil, da bo umrl kot kristjan, in resi Njegovo zdravje se je zboljšalo v začudenje zdravnikov toliko, da so pa mogli po preteku nekaterih dni odpeljati na njegov i lom. Prišedši pa domov je takoj poklical katoliškega duhovnika, ki naj ga pouči v sveti veri toliko, kolikor je potrebno vsaj za prejem sv. krsta. In zgodilo se je. Ne-dolgo nato je bil krščen. Naslednjo nedeljo naj bi bil prejel še sv. obhajilo kot kristjan in sv. poslednje olje. Toda Bog jo ukrenil drugače. Zdravstveno stanje se mu ;e nenadoma poslabšalo in umrl je, predno so mislili — vendar umrl kot kristjan. In še več! Pod vplivom milosti in nekaterih drugih izrednih okolščin sta prišla do spoznanja resnice tudi njegova žena in neka njena prijateljica, ki sta se dali krotiti še vpričo mrtvega moi.a.
Itapevncsi.
OBČINSKA UPRAVA, ki je lansko leto izhajala kot prilega Domoljubu, se je letos ojunačila in se osamosvojila. Izšla je prva številka na osmih straneh in lepem, trpežnem papirju. Sta-ne za posameznike Din 25, za občine 100 Din. Našim fantom in možem zelo nujno priporočamo, naj list pridno prebirajo in sludirajo, zakaj mnogo, kar jim bo tudi gmotno koristilo, se bodo naučili iz njega. Jsase občine bodo toliko samostojne, kolikor bolj izobražene odbornike bodo imele. In čim manj se razumevajo odborniki na občinske pesle, tem bolj jih sučejo ia mučijo vis,e oblasli - mnogokrat v ob-čutno škodo občine in odbornikov Neved-aeza povsod izrcbljajo in vedno gor plača. Naroča se pri upravi Občinske uprave,
Delile z Močevja.
(Švedski spisala Selrna La«orlof.)
(Dalje.)
Zopet jo sedela nema in si belila glavo, dokler ni začel Gudmund govoriti o tem, da je sedaj njej naklonil svoje srce.
'Toda to je smatrala za najhujšo ne-src"o, da se je danes zgodilo. Hudo je bilo že to, da je tej koristni poroki grozilo, da se razbije, še hujše pa je bilo, da snubi tako, kot je ona.
»Ne. kaj takega mi ne smrš reci,« ]e zavpila in hipoma planila kvišku.
»Zakaj ti ne bi smel reči?« je vprašal Gudmund in prebledel. >Ali se godi tudi 9 teboj tako kot s Hildur? Se me bojiš?«
»Ne. ne zaio.c — Hotela mu jo pojasniti, da dirja v svojo lastno pogubo, pa je ni hotel niti poslušati.
»Slišni sem, dn so živele včasih zone, ki so stale možem ob strani, če so prišli v stisko; dandanes ni več takih žensk.«
Helga je vzlrepctnla. Hotela mu je oviti roke okoli vratu, a obstala ie mirna Danes je morala ostati razumna.
»Res je, ne smel bi le isti dan, ko moram v ječo, prositi, da postaneš moja žena. Toda m;sel, da bi ti čakaln name, dokler ne bi pos'al prost, bi mi dal m moč, da bi vse najtežje pogumno prenašal.
»Nisem jaz, ki naj bi čakala nate, Gudmund.«
»Vsi ljudje mo bodo sedaj smafrali za zločinca, za človeka, ki se napije in mori. O. ' o bi bil vsij eden, ki bi me z ljubeznijo gbdal. To bi me držalo pokonci bolj koi vse drugo.«
>Ti veš. Gudmund, da ne bom nikdar mislila drugače o tebi, kot dobro.«
Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Prva številka prin; 'a sledeče članke: Nekaj splošnih misli o oblastvih, s posebnim ozirom na avtonomna oblasiva. Kako scslav-ljamo napoved za dohodnino. I/g,- n iz < litine. Kako treba naložiti rekrutne spiske za mladeniče. Vprašanja in odgovori. Iz Županske zveze.
KATOLIŠKI MIŠI,TONI.
Izšla je 4. in 5. Številka tega lepega lista, ki ima namem med Slovenci zbuditi tako blagoslova polno misijonsko misel. Ta dvojna številka obsega 32 strani i„ prinaša sledeče članke: Misijonstvo na Slovenskem, Misijoni v Ugandi, Pismo s Kitajske, v katerem slovenski misijonar Jožef Kcrec popisuje svojo misijonsko pot med kitajski-nrpd°K' Slovenski misijonar - mučenec pred 200 leti (Ivan Mesar, ki so ga zaprli v kletko iz bičevja, kjer je umrl), LšeJnje nac, razne krajše zanimivosti in dogodbe •z^»'Jonskih ležel, nadaljevanje povesti
S %pvm Tr Po«led P« misijonskem svetu. Številko krasi 8 slik. Ust prav toplo
priporočamo. Stane letno 10 Din in se na°
Pn upravništvo, Ljubljana, Tabor 12.
Helga je stala Čisto tiho. Gudmuudove prošnje so bile skoraj preveč zanjo. (jj vedela, kako naj mu uide. Toda Gudmund ni pra\ ničesar razumel in je začel misliti, da se je motil. Ona ne moro občutiti zanj isto, kot oi. zanjo. Stopil je tesno k njej'jj jo pogledal kot bi hotel prodreti v njo, ■ ,
»Ali no sediš baš na tej skali, da lahko vidiš Nerluiido?«
»Da, res je.<
»Ne hrepeniš noč in dan tja?«
»Da. Toda ne hrepenim po kakem človeku.«
»In mene sploh nimaš rada?
»0, da, toda poročiti bo iu>"pm 3 teboj.*
»Koga torej ljubiš?«
IP-lga je molčala.
»Por Marteussona?«
»Da, njemu sem rekla, da ga imam rada.« je odgovorila in je bila vsa izmučena.
Gudmund je nekaj časa stal mirno, nato pa ie z razkačenim obrrzom posrledal.
»Potem torej: Zdravstvuj! S"d j greva vsak — svoji pot. ti in jaz« ie rekel in se z brz'm skokom pognal navzdol in izginil mej drevjem.
6.
Komaj ja Gudmund izginil, jo Hcltra hitela po drugi pnti po hribu navzdol. Hitela je mimo Močevja, ne da bi obslala in hitela nnto kolikor je mogla po gozdu navzdol na pot Pri prvi hiši je prosila prebivalce, da bi ji posodili konja in voz, Ha bi se peljala v Alvakro. Rekla je, da velia življenje, da t ride tja in je obljubila, da bo plačala. Vaški prebivalci so že prišli domov in so prinovedov ali o izostali poroki. Vsi so bili divnjeni in so sočustvovali, zato tudi Helgi niso odrekli pomoči. k"r se jim je zdelo, da ima važno poročilo za ljudi v Alvnkri.
V Alvakri jc sedela Hildur, Erikova hči, v mali sobici gornjega nadstropja, kjer jc odložila svojo poročno obleko. Mnti in So par drugih kmctic je stalo okoli nio. Ilildur ni joka'a, a bila je nenavadno tiha in bleda; kot da mora vsak trenutek orne* dleti. Žensko so ves čas govorile o Gud* mundu. Slabo so govorile o njem in so smatrale za Hildurino srečo, da se ga je iznebila. Nekatere so menile, da jo p® Gudmund pokazal malo obzira do nevestinih staršev. Že na binkoštno nedeljo bi jim moral povedati, kako je z njim. Dru"!« so rekle, kogar je čakala tako velika sreča, bi moral pač bolj paziti nase. In nekatere so častitale Hildur, da je ušla usodi poročiti takega, ki se zna tako do nezavesti napiti, da ne ve več, kaj dela.
Hildur je postala med temi pogovori nepotrpežljiva. Vstala je, da bi odšla n sobe. Ko je prišla do vrat, je vstopila njena najboljša prijateljica, mlado kmetsko dekle in ji pošepetala:
»Spodaj je nekdo, ki bi rad govoril» teboj«
»Ali je Gudmund?« je vprašala Hildur in v očeh ji je zažarel žarek življenja
m
V »Ne, toda mislim, da je poročilo od |)ega. Nikomur drugemu kot tebi noče povedati tega, kar ima sporočiti.«
Ves dan je Hildur sedela in mislila, da mora kdo priti, ki bi naredil konec te Besreče. Ni mogla razumeti, da bi jo mogla gadeti tako silna nesreča. Mislila je, da so Biora nekaj zgoditi, kar bi ji omogočilo, da bi zopet nadela venec in pajčolan, se peljala 8 svati v cerkev In se poročila. Ko je torej slišala o poročilu od Oudmunda, je bfla takoj vsa vneta in je hitro letela k Helgi, ki je stala pred vrati in čakala nanjo.	♦
Hildur 6e je sicer čudila, da je Gud-ttund poslal Helgo k njej, toda mislila je, da mogoče danes na praznik ni mogel dobiti drugega sla, in zato jo je prijazno pozdravila.
Pomignila je Helgi, da naj jI sledi v prostor, ki je služil za mlekarno in je ležal M drugem koncu dvorišča. > i »Ne vem za drug prostor, kjer bi lahko govorila sama s teboj« ji je rekla. »Hi-Sa je še polna ljudi.
Kakor hitro sta bili notri je stopila Helga čisto tesno k Hildur in ji gledala v obraz.
»Predno kaj povem, moram vedeti, aH ljubiš Gudmunda, Hildur.«
(Dalie.l
Rosegger — Jos. Vole:
Krščeni cigan.
Obo deklini znotraj — sedemnajtslet-na hišna hči in nje sestrična, triindvajset-tetna kuhinjska dekla — sta hitro razumeti namero in se posvetovali v naglici, kaj •toriti proti temu.
Kuhinjska dekla je hotela zadelati
Kistrešno okno, kar bi pa izdalo, da so d je v hiši in da so nimajo i čim drugim ttfaniti. Hišna hči je bila pa te misli, naj i! pride pobič pri strešni iuknji noter, toda zabraniti se mu mora, da duri ne bo Iprl. — Sprejeto.
Drobni cigtoseki pobič — že navajen likih telovadb — ros spretno zleze skozi resno okno, pa odleri na pod, se preko-le, se hitro pobere in oprezno v temi j>lje naprej, prileze do stopnic, pleza Baglo ln tiho po njih dol in ko hoče v veži |ini ti k vratom, 3e zaleti v razprostrta predpasnika deklinama. V hipu je bil za-fit kot dojenec, ležal pred njima in zgeniti ie ni mogel in ne zakričati.
Tak, zdaj ga imata. Pa kaj začeti z ijjim. če pobič ne pride nazaj in se ne iiglasi, bodo s silo odprli vrata in potem tarihinjama ne bo dobro I Vrh vsega se Bia revše zadušiti. Tako sta premišljali.
Ob polzastrtem oknu sta opazovali in tideli, kako se je tolpa pričakovaje jela ibirati pri vratih in zdaj gleda, kdaj se pro. Možaki trdneje poprijemajo za svo-kolce, eden potegne izza ozkih hlač ne-aj svetlega, bodalastega, in preizkuša ko-ico tako, da jo zapiči v leseno steno. Sa-o tisti »sveti Janez« je samši obstal lam ri koritu. Vede se, kakor bi se hotel liti.
»Ta svoj živi dan ne bo nikoli bel,c šepeče hišna hči, ko . z deklo gledata v eži »kozi linico.
>BI bilo tudi škoda,« pripomni dekla. Tolpa pred hišo se vede vedno bolj grozeče. Dekla svetuje, naj bi pobiča porinili spet nazaj skozi strešno okno.
»Potem trusne na tla in je po njem!« ji d6 hišna hči v pomislek.
»Ali bi ga bilo kaj škoda?« vpraša prva.
;>Meni bi bilo le žal,« pravi ta, »ni kakor ščene.«
»Veliko boljše pa tudi ne,« tak6 prva. >Clovek je pa le,« pravi hišna hči, »in nič ne more za to, če njegovi starši kradejo kot srake. Jaz bi ga najrajši kar obdržala pa izredila. Ti bi videla, kakšen fant bi to zrastel iz njega.«
»Saj ga lahko izvališ in potlej vza-meš,« se norčuje dekla.
»Kje pa je?« zašepeče hišna hči, kajti ozrla se je bila po cigančku, pa ga žo ai bilo; pač pa prazna povoja. Ko sta pa spet pri oknu pogledali ven, je nagi pobič že letal med tolpo. — Bog večni vedi, kako je prišel ven? Zdaj se je ves trop obrnil drugam.
S polja sem je namreč prišel pastir, mlnd močan fant. Ko je zagledal drhal, je i počil t bičem in zavpil: »Kaj pa hoče ta sodrga pred mojo hišo?«
^ Tedaj so vsi stekli k njemu, hi ko so možaki tiščali vanj zavoljo tiste reči v pipah, ki jo imajo cigani tako radi, so ga ženske obkladale z najslajšimi besedami, in ena ga je brž prijela za roko, da mu pove srečo.
»Magari!« je rekel veseli lani, »kaj za to, če me enkrat ena nalaže.«
Proti temu se jo pa brž uprla ciganka z dolgim »Oh!« in jela iz črt na dlani napovedovati njegovo bodočnost. — Zamera bo kmalu. Tudi bolezen pride. Neka I ženska je vmes. Prijatelja ima, pa je hi-i navec. Ljubezen bo pa vseeno zmagala 'n z lepo, pridno ženo bo živel na tem domu, dosegel bo visoko starost in še čez stoletja bo njegov rod živel na tem gruntu.
Na tem gruntu!« se zasmeje fant. »Ali grunt ni moji«.
»Kaj — kaj? Vi niste domači?« vprs-fia ciganka. »Saj imate poln žepi: Pa mu je pokazala na hlačni fep, kjer je bilo res nekaj hranjenega.
»Le ven s to rečjo!« dč fant. Pa je segla babnica željno v .žep ln izvlekla posušen mehur in v njem klopčič deževnih Črvov.
»Viš, to so moje domače živali In vse premoženje,« se smeje pastir. »Sem jih nabral zunaj na polju. Opoldne — dobro zabeljenl — si povabljena.«
Prevarana in razsrjena vsled praznega truda se ženšče obrne drugam; tembolj pa zdaj druge planejo nanj, naj jih pelje v hišo in jim da mleka in kruha.
Z obema rokama mora tiščati pastir sltnice od sebe. Dopoveduje jim, da je mleko še na travniku, kruh pa na polju, če hočejo ž njim žet in kosit.
Pomilovalno se mu režč, ko jim to predlaga. Kako more komu pasti ta misel v glavo, da bo cigan delalr Čemu je pa kmet?
Tisti »sveti Janez« se je medtem Izgubil za gospodarskimi poslopji; podil se je na trati za dobro rejenim prešičem. či-
sto na oglu ga je že imel, ko jc podolž padel, za zadnjo nogo, pa prešič je zarjul, pastir priskočil pogledat, prešič ušel, cigan pa zatrjeval z otožnim nasmehom, da je hotel samo pokazati, kako se prešič! love.
»In zdaj veš, kako se ne love,-r se je smejal pastir.
Tedaj so se vrnili drugi iz cerkve. Stari kmet se je prekrižal, ko je opazil pred svojo hišo to razmršeuo sodrgo, potem jim vrgel nekaj krajcarjev, dvignil palico in jim ostro zapretii, če se ne poberč. Renče in žvrgolč in cvile se razvleče tolpa proti deželni cesti.
Tako sa bili deklini v hiši srečno rešeni in nista mogli dovolj dopovedati, v kakšnem strahu sta bili ta čas.
Ko so potem sedli h kosilu in je šla hišna hči z vrčem po vodo, je pa stal pri koritu tisti mladi cigan, ki je tako spominjal na svetega Janeza. S svojimi strašno lepimi očmi je gledal na dekle in jo prosil z glasom, kakor da pojo mrtvaški zvonovi, za požirek vode.
Dekle je pogledalo na njegove ustnica In se ji ni zdelo, da bi jim moral človek odreči dulec pri vrču, koder tudi drugi pijo. Poda mu vrč, on pa lokne samo požirek, položi potem roko na mehedravo srajco, kf mu pokriva prsa, in reče besedi: »Lačenf Lačen!«
Hišni hčeri se je tako zasmilil, da mu je dala nesti krožnik juhe in cmokov h koritu.
Ko so pokleknili po kosilu domači ljudje v izbi okrog mize in klopi, da opravijo glasno skupno molitev, je naenkrat klečal meti njimi tudi mladi cigan. Po strani ja gledal na soseda in vse storil kakor oni Po molitvi šele so ga opazili. Stresal je svojo črno grivo in potem skočil sklonjene glave in brez glasu — bil je namreč bos — pred hišnega gospodarja in pred njim dvignil roke.
»Kaj pa hočeš?« zarohni mož nad tujcem.
»Tukaj bili Tukaj bili« zaprosi cigan sunkoma. »Nič beračili Nič kradel! — Delali Priden bili Kristjan bil!«
»Kristjan!« pravi gospodar. »Kaj So nisi?«
Cigan žalosten odmaje.
»Kaj si še ajd?«	v
»Krstiti dal!« pravi črni fant s trepetajočim glasom in sklenjeni roki pomoli proti kmetu.
Mož začuden gleda na domače. »Tu ga Imaš!« zamrmra. »To je pa nekaj novega.«
Stopi k svoji ženi in govori z njo, potem sede za mizo in pomigne ciganu. Ta naglo stopi k njemu.
»Kako ti je pa ime?«, ga vpraša kmet
»Nič vem.«
»Kaj pa tvoji starši?«
Fant skomizgne z rameni.
»Pa kaj si do zdaj počel?«
»Okoli — okoli!«
»Torej resno misliš, fant?« mu zastavi gospodar vprašanje s strogim In dostojanstvenim licem, »ti sveto na to misliš, da bi postal kristjan?« _ (Dalje prih.)
UA ICMPA *» čevljarsko obrt sprejmem, ■ HULI1UH Hrana in stanovanje v hiii. -i Naslov pri upravi »Domoljuba« pod itevilko 77,
rs
gTAHI LJUDJE.
V italijanskem mestu Siena je umrla te dni starka Savagni v visoki starosti 1 23 let! Šele zadnjih deset let je toliko opešala, da ni mogla iz sobe, v postelji jo bila pa samo tri leta. Vesela je bila pa skoz. bto let Btara je še lahko brala, tek je imela pa do zadnjega izvrsten.
Sicer je pa dežela starih ljudi posebno Rusija; vidi se, da mraz starosti ni nasproten. Tudi sicer razkričana Angleška in Škotska se ponašata z izredno starimi ljudmi. Znan je neki Parr, ki je dosegel častitljivo starost 131 let in je bil v starosti 100 let še na zatožni klopi zaradi javnega nasil-Btva. Ali pa Henry Jenkins, reven rudniški delavec. Sedemdeset let star je bil odpuščen, usmilili so se ga sorodniki in so skrbeli zanj. Znal je vse škotske narodne pesmi. Ko so mu pa sorodniki umrli, je bil spet sam in brez strehe, 120 let star; tedaj mu je njegovo rojstno leto priznalo majhno penzijo in dobival jo jo 30 let. Občini se pa to dolgo in trdovratno življenje ni dopadlo in mu je penzijo spet odtegnila. Šel je v London in je tam deset let po ulicah beračil. 160 let starega se je vendar smrt usmilila. Neki drug Anglež, Aleksander Maculoch, je pa dosegel 132 let.
Včasih se dol^o življenje kar nekam podeduje. Neki Virtenberžan je bil 184 let star, starejša njegova hči 109, mlajša pa 102 leti.
Tudi Francozi naštevajo par slučajev visoke starosti. Mornar Annibal Camox je postal 122 let star, čemur so se tembolj čudili, ker je bil do zadnjega nepoboljšljiv alkoholik. Stoindevetnajst let starega ga je prosil slavni slikar Horace Vernet, če ga sme naslikati. Znani pisatelj in učenjak Fontenelle je živel čez sto let in je še kot 98 letni starček delal vsak dan šest ur! Kakšen opomin za lenuhe!
Najstarejši je bil pa ogrski cigan Zol-tan, še starejši kakor Jenkins. Služil je še v armadi princa Evgena Savojskega; postal je pa 187 let star. Vode ni nikdar pil, samo mleko, jedel je pa najrajši sadje.
Zaušnica, ki ni bila odmerjena. Nekdo, ki še ni bil v mestu, je šel v gledališče. Ko ga je neki prizor prav zanimal, je vstal in stol se je za njim zaprl. Ko se je hotel zopet vsesti, se je kaj neprijetno vsedel na tla. Misleč, da mu je njegov sosed od zadaj stol izpodmaknil, mu je priložil krepko zaušnico. »Vidite, to imate za izpodmaknenje stolak Gotovo dotičnik nad neupravičenostjo kaznovanja še nikder ni bil tako začuden.
n Gospodarsko-politični tečaji v novomeški okolici se bodo vršili; 13. t. m ob pol 2. uri pop. v Stopičah, za Stopičo in Podgrad; 14. t. m. v Toplicah za Toplice, Vavto vas in Sotesko; 15. jan. v Šmihelu za Smrhel in Prečino; 17. jan. v Gabrjih pri g. Gazvodi ob 10. uri dop. za Brusnice in orehovško dolino; 18. jan. v Št. Petni za
Udaja konzorcij »PomoljuU*
št. Peter, Šmarjeto in Belo cerkev; 19. jan v Mirni peči za Mirne peč. — Toplicah, Šmihelu, Št Petru in Mirni peči se začne tečaj ob 8. uri zjutraj. -- Predavatelja prideta iz Ljubljane. Prosimo zaupnike, da agilirajo za obilno udeležbo.___
DVA~ČEVL ARSKATVAJENCA
sprejmem. - IVAN JAMAH, BLED L	113
i Nn vjčjera posestvu blizu * Ljubljane se SPREJME žensko do 40 let staro, ki zna kuhati za družino in boljše, kruli peči in pospravljati sobe itd., ki je že bila v enaki službi na deželi. Biti mora poštena, pridna, vestna, mirna. Nastop službe koncem januarja. — Dcpisc na upravo »Domoljuba« pod Silro »POŠTENA in PRIDNA 8256«.
NAKUPU
pomladanskega, letnega blaga, za možke in ženske, perilo, šifoni, kotonina, karabrik, oksfort, cefir, eri-l'h, odeje (koče), garniture (posteljne) i. dr.
samo Cehoslovaški izdelek
so priporoča domača trgovina
ur pri ČeinSkis
Opozarjam neveste (n ženine pri nakupu opreme (bališča).	Cene znatno zmerne.
Miži, podgane, stenice in iturkl
morejo poginiti, oko uporabi i»to naša iirousknioni Bretlutva: proti raiuim in podgunam Din 7-50, Ra sunrk« 10 Din, aa bUnto-j 10 Din. Ka moljo t Din, proti mrčosu 3 ln .7*60 Uin, zn n k t proti usetn & Dlii. raaBt proti ukora v obtoki 7 50 1>m, proti mravliam 7 oo Din. Ueior za (tiy<-enju ma ioiov 1 Din. Pošilja po [OvKet ju. ,Art«s', kem. laboratorij. M. JILnkar, Zagreb, Petrlnjuka ulica C.IIl.
Lisičfe ia vse druge koze
divjačine kupuje v vsaki množini celo leto D. ZDRAVIC. trgovina usnja, LJUBLJANA. Florijanska ulica štev. 9.
Trboveljski premog in cement
vseh vrst dobite najceneje pri
H. Pet ril
Ljubljana, Sosposvetska cesta 16. Telefon 343
Ceno češko perje l
1 k« sivega skublj.65I).polbel. SO Din, belega «0 D. Lol|"-ega, !0o in 120 D. rnei.kega kol puh 150 Dm in 180 Din, naiboljša vr8ta 225 Din. PoSilja prosto carino proti povzetju od200 Din viSje prosto ooštnine. Zamena in vrnitev dovoljena. Vzorci sw-stoni. 1) pisi le na Benedikt Sacbsel, Lobez št, 159 pri Plznn, Češka. Poštni paketi ia Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
Za KOŽE DIVJAČINE
plačam najvišje cene I
L. RQT, krznarstvo, Ljubljana,
Gradišče 7. — Izdelava in zaloga KOŽUHOV1NE1
Ugottaa prilika!
Vslod smrti je NAPRODAJ MALO POSESTVO, pripravno za kakega rokodelca, kakor: kovača, mizarja, kolarji ali krojača, ! er teb rokodelcev i celi občini ni. — Naslov pri upravi lista pod 114,
2 harmoniki K^ŠT-
Rožno dolino 34, Ljnbljana, "Pri ŠTEFANU«,
TvrdKa F. Fajdisa sin
ausaritio in ialoii ptiiilva
Priporoča omare z ladetoi in tudi visoke iz mehkega iu trdega lesa, postelje, m o« droce, žimnice, žičnilia, stole, mize, sploh vso hiša« opravo dobite lc v
v LJubljani, S?.i'etra cesta 17
po najnižjih cenah.
Cisto za?ionj
dobite pri meni za mali trud t blago za možko ali žensko obleko, kontenino, platno uro budil^ ko i, t. d. — Pošljite mi v pismu za poj. snilo znamko za odgovor ln svoj natančen naslov.
__Josip Batič, Litija 75
Na veliko!	Na malo I
Priporočamo
za rodbinsko iu obrtno rabo, potrebščine za Sirilj«/ krojače in čevljarje. — Edino pri
m, Liiitiiiaiia. Sv. Pe ra nasip ft. 7.
■■■■■■»■■■■na«
i •
• Zitnl zavod , v Lfubljanl
S
w dobavlja v poljubnih količinah
| fino zmleto kameno sol j
kakor tudi	«
kameno so! v kosili g
Iti
■	po najugodnejših cenah.	<■-
S Ker so zaloge soli v monopolnem a | skladišču do malega izčrpane, je v g g interesu ljudstva, da trgovine ne od- a
ii	lašajo z naročili.	m
■
I
i !
Odgovorni urednik Anton Sninik v Uubliani.
« —: Dobava promptna.	g
H	M
■saBMaMKaBabaaii ua* jHHiiaBiaiaHHHiiafl^ »■■■■■■■■»■■■■■nainaiaHaaaMaBMBii
Ti»k* Jugoslovanska tiskarn*