128. številka.
(v Trsta, ▼ četrtek zvečer dne 24 oktobra 1895.)
Tečaj XX.
„EDINOIT"
izhaja po trikrat na teden v ie*cili ia-daojih ob torkih, ćatrtklh
in sohotfth. /jutranje izdanje izhaja ob 0. uri zjutraj, Teitirno pa ob 7. ari vefer. — Obojno ladanje atkae : ta J<>4en mtnec . f. — .we,	AvatnJ* t. 1.40
■a tri umute . . . '2.«0 . , . 4.—
ta pol lata , . .	. . , s__
m vaa lato . . . 10.— ... 1A.-
Na naroćb« kr«i priložen« naročnin« se na Jemlje azlr.
PoiamiĆne Številke ne dobivajo t uro-dajalnicah tobaka v Irntn po a m,., izven Trit* po S n»č. Sobotno veferno izdanja v Iratu * nft., izven Trata S no
EDINOST
Oglasi •»■ rakune po tarifu t petita; it
nmloTi z debelimi črkami ne plačuje iiro«tor. kolikor obnega "»valnih »r»tic. !*u-iaiia. numrimo« In javnnztthvnle, do-ntfU'i itd. >t« računajo po pogodbi.
Vsi ili>pi«i naj so poiiljajo uredništva: aiirii CaNerni it. 13. V«ako pi«Tin mor* Hiti friinkiiT m i. kt<r nefrankovana i« ne
»prej J! i »jo. Roi<opi*i »e ne vračajo.
Glasilo alcvenaketfi
Naročnin \ rek i uma" i je in -igln^e »prejema uprarniitvo ulica Molino pic-colo hit. It. n<wlst. Odprte reklamacije »o protte poštnine.
politlAne^a druAtva za Pri morsko.
I* e.»inottl Jo mor"
Častitim gg. naročnikom!
IYo<imo čč. gg. naročnike, ki Se tega niso storili, da prej ko mogoče ponocč naročnino za zadnje četrtletje. One čč gg. naročnike, ki so na dolgu še za prejšnjo dobo, prosimo, da poravnajo dolg najkasneje do konca tega meseca, ker bodemt) drugače prisiljeni ustaviti jim list, pridriujč si iztirjati zaostalo naročnino drugim potem, rsem smo poslali tirjalnice, iz katerih vsaki razvidi svoj dolg.	Upravnlitvo
0 programu nove vlade.
Med politiškimi vestmi današnjega zju-tranjega izdanja smo rekli, da z izjavami grofa Badenija od minolega torka najbrže ni popolnoma zadovoljna nobena stranka, izvzetnsi seveda Poljake, ki imajo več kot dovolj vzrokov kiti zadovoljni se sedanjo dobo poljskega voditeljstva v Avstriji na znotraj in na zunfy\ Njim seveda zadošča že dejstvo samo na sebi, da je oni, ki je razvijal program nove vlade, došel iz poljskega kroga. Saj so bili Poljaki vsikdar praktični politiki, ter imajo Jako razvilo zmisel za — svojo korist. In ako pripomnimo še, da je zastopnike Poljakov — in naj le-ti sede na klopeh poslancev ali pa ministrov — vsikdar spajala vez stroge vzajemnosti, utrdili in podkrepili smo dovolj svoje mene nje, da Poljaki imajo popolno jamstvo, da v dogledni bodočnosti gotovo ne padejo na — trdo plat. Drugače je z ostalimi strankami: le-te tudi danes, po razglašenju programa nove vlade, niso na jasnem glede na vprašanje o razmerju nove vlade do pojedinih strank ; kjer pa jasnosti ni, tam tudi zadovoljnosti ne more biti. Ves program, kakor ga je razvil grof Badeni, je sestavljen iz vet ali manj lepih in dokaj prikupi.ji vili fraz, ali konkretnega je bore malo v njem. Ta splosnost v izražanju ima seveda tudi ugodnostij za novo vlado
—	vsaj za najbližnjo bodočnost. Kakor namreč nijedna stranka nima posebnega vzroka veseliti se na tem programu, istotako pa tudi nima povoda nijedna stranka, da bi takoj zapričela ostro opozicijo. In res je — kolikor namreč moremo soditi po izjavah raznih novin
—	na vseli straneh prevladalo menenje, da se ni smeti prenagliti v sodbi, ampak da treba čakati — dejanj nove vlade. In to stališče je tudi po našem menenjit najpravilneje, saj nas uče nebroj skušenj, da pri nas v Avstriji ni g I a v n o in o d 1 o č i 1 n o le to, kar pravijo z a k o n i in programi vaakodobne vlade, ampak da je veliko več zavisno od načina, kakor se izvajajo ti programi in ti zakoni.
A ravno na to stran smo ostali v nejasnem. Prva zavesa se je sicer pridvignila in začuli siuo besede, počakati moramo pa, da se pridvigne tudi druga zavesa, za katero so skrita dejanja.
Opravičene bo torej one stranke, ki so zapisale na svoj prapor — hladno rezervo. Pa
PODLISTEK. Klarica iz farovža. 22
(Daljo).
Klarici je bilo težko, da mora buditi. Burja je strašna, lahko se prestrašita, misleča, da se je z godila kaka nesreča. Ali bolje je vendar, kakor da bi hodila kam drugam pod streho. Kaj bi ji ljudje rekli ? In kdo vč, kakošue reči bi še navstale, da je morda po noči zbežala od moža.
Potrkala je na vrata.
Nihče se ni oglasil.
Potrkala je v drugič.
Črez kratko so se bližali lahki koraki.
Marjeta je odprla.
„Kedo je ?"
„Jaz sem, mati !*
.Ti, Klarica ? — V takšnem vremenu! Kaj se je zgodilo?*
je tudi res ta program Badenija tako sestavljen, da človek res ne ve. ali je ta program liberalen, ali konservativen, ali sloni na stari nesrečni tradiciji ponemčevanja, ali pa nam naznanja novo dobo jednakopravnosti vseli narodov.
Na splošna zatrdila: da bode vlada skrbela za redno in pravočasno delovanje državne uprave ; da bode stremila po spravi med narodi; da bode skušala blažiti socijalno bedo in socijalna nasprotstva ; da se postavi po robu vsemu, kar bi utegnilo biti nevarno redu v človeški družbi, da bode pospeševala državno korist in avstrijski duh — ua vsa ta zatrdila ne pokladamo nikake važnosti, ker so stalna — ker umevna sama ob sebi
—	v programu vsake nove vlade. Minister-stvo, ki ne bi imelo teh toček v svojem programu, ne bi bilo — avstrijsko mini-sterstvo.
Pač pa so nas zanimali oni odstavki v programu grofa Badenija, s kojimi nam je novi mož namignil — le namignil — na kako stališče se hoče postaviti nasproti narodu nemškemu, narodu češkemu in
—	našemu pari a m e n t u.
Tu imamo toček v izjavi Badenijevi, ki so nas dirnole najnemileje, in zopet je tu toček, ki nam zvene simpatično, Zato pa menimo, da izjava grofa Badenija ni brez protislovij in si skoro ne moremo misliti načina, kako hoče nova vlada ustrezati raznim obljubam iz te izjave — obljubam, ki skoro izključujejo jedna drugo.
Oni odstavek, v kojem je ffrof Badeni, takoj za označenimi splošnimi zatrdili, označil oni dve načeli, ki mu bodeti baje vodilni, oni odstavek je pobarvan odločno nemško-liberalno. Mera, s kojo se bodo nenemškim narodom odmerjale narodne pravice in se bode ustrezalo kulturnim potrebam posamičnih narodnosti, ostaneta t r a d i c i j o u a 1 n o stališče naroda nemškega v državi in pa nemška kultura.
Mi si te izjave ne moremo drugače tolmačiti, nego tako, da bodo Nemci tudi v bodoče gospodovalni narod — narod posebnih svoboščin. V tej sodbi nas ni najmanje ne more motiti zatrdilo, da se bodo tudi zahteve ne-nemških narodov uvaževale dobrohotno in pravično, in da se bode ustrezalo istim, v kolikor bodo dopuščale državne finance in gospodarske sile in — v kolikor se ne bodo križale z blestečo nemško k u 11 u r o in starimi p r e d p r a v i c a m i Nemcev. Saj smo dobivali tudi od nemškolibevalnih vlad vse polno takih obljub o „dobrohotnem uvaževanju", „v kolikor bodo to dopuščale državne finance in pa oziri na - državne koristi", pri čemer pa je bila vsikdar odločilna okolnost, da se te obljube nikdar i z-vajale niso v praksi. Nemškoliberalna stanka si je stvar priredila praktično in jednostavno — jednaČili so sebe z državo in so
.Nič hudega ; prihajam v pohode".
,Po noči?'
.Ne morem za to, ker me je dež sem prignal. Bilo je tako lepo, ko sem šla od doma, a sedaj— — ".
„Tako pozno se podajaš na pot?"
„Po dnevi mi je bilo nekoliko slabo, najbrž vsled današnje soparice, pak sem se hotela sprehoditi, ali sama ne vem, kako sem zablodila sem. Samo da bi brzo nehal ta dež!"
»Pojdi, osuši se, dete ; daj sem roke, da se kam ne zaletiš v temi. Morala si vzeti luč seboj. No, kako se začudi stric ! Kje te je ujel dež?"
,Niti ne vem".
»Revica, moraš se preobleči. Je-li ve Zemecki, kam si Sla?*
„Ne ve".
„Mar ni bil doma?"
lepo izvajali tako le: to kar hočemo in želimo mi, toisto hoče tudi država, naša korist je državna korist; in ker nočemo mi, tako ne more hoteti tudi država, da nemške narodnosti pridejo do jednake veljave, kakoršno imamo mi v tej državi! Ker hočemo mi. mora hoteti tudi država, da smo mi in le mi Nemci izključno p r i v i 1 e g o v a n i narod v Avstriji! Nam in le nam Nemcem je odločeno gospodstvo, ker tako zahteva — državna korist! »Državna korist" so bila torej ona vratica, skozi katera so ubežavali nemško liberalna gospoda, da jim ni trebalo praktično izvajati svojih lastnih obljub ; skozi ta vratica so gospoda uhajali na oni široki ovinek, po kojem so se izogibali jasnim določilom avstrijskih temeljnih zakonov, njih — mimogrede rečeno — lastnega deteta.
Istotako nam obeča ministerstvo Bade-nijevo, da se bodo pravično in dobrohotno poštevale kulturne potrebe nemških narodov, toda nemško-liberalna vratica so ostala o b p r t a!!! Zato pa trdimo po vsej pravici, da je ta odstavek iz programa nove vlade veren prepis iz nemško-liberalnih programov. A mi ne bi bili avstrijski Slovenci in Slovani, ako bi nas ne bil dirnol najnemileje ta odstavek iz programa nove vlade.
Politiške vesti.
V Trst«, ^no 24. oktobra 1895.
Razprava o programu nove vlade se je začela torej danes v poslanski zbornici. Razprava bode izvestno dokaj razsežna, kajti ne le velike stranke, ampak tudi male skupine so določile svoje govornike, da označijo svoje stališče glede na novo dobo. V imenu antisemitov bode govoril posl. Pattai, v imenu krvatsko-slovenskega kluba posl. F e r-j a n č i č, v imenu Poljakov predsednik kluba Zaleski, v imenu Hohenvartovcev seveda H o h e n w a r t. Tudi jeden italijanskih poslancev iz Istre «e oglasi za besedo.
O programu za delovanje parlamenta v tej jesenski dobi so se posvetovali včeraj zaupniki vseh strank. Predsedoval je baron Clilumetzky. Posvetovanja so se udeležili tudi poslanci dr. F e r j a n č i č, dr. L a g i n j a in B u r g s t a 11 e r. Ministerski predsednik grof Badeni je izrazil željo, da bi se rešil proračun še pred Božičem, toda mnogi poslanci so izjavili takoj — sklicujT; se na dosedanje skušnje —, da težko pojde tako hitro. 01» tej priliki so seveda zastopniki raznih klubov izražali različna menenja glede na predmete, ki naj bi prišli na dnevni red prej ko prej.
Hrvutaku-gloventiki klub je torej sklenil včeraj konečno, da njega člani se za sedaj no povrnejo v Hohemvartov klub. Odnošaji med obema kluboma ostanejo, kakor so bili do sedaj. Tako je prav! Prijateljstvo
»Bil je nekje na polji"*
»Bode ga skrbelo za teboj".
.To mislim*.
Prišle sti k vratom izbe. Marjeta je od-: prla in potegnila Klarico za seboj.
„Ugani, brale, koga ti privajam ?•
„Na uganjke sem prestar, Marjeta!" odgovoril je častitljivi gospod, dvignivš' se v postelji. .Napravi najpoprej luč".
„Ne, mati, ne prižigajte!"
„Ah, Klarica — odkod si se tu vzela, deklina ?*
Klarica je povedeta gospodu taisto, kar Marjeti.
»Samo da ne zboli. Marjeta, daj ji suhega oblačila, da se preobleče. Toda prižgij, da vidim Klarico v oči*.
,Ne stric, sedem tukaj pri Vas, da se kaj pomenimo, dokler dež ne mine; toda
bodi. ni kaka obveza! Za vso dobro po-stop»j«^l\hko solidarno členi teira in onega kIubXj3| vezati se ne ka/.e, ker se koristi nemškup-'konservativcev v mnogih točkah no pokrivajo s potrebami naroda slovenskega, a slovenskemu poslancu je vendar v prvi vrsti dolžnost, da zastopa — slovenske koristi.
Ali res preobrat ua bol je ? Radi bi verojeli toda — ne moremo pri najboljši volji. Človek, ki je bil prevarjen že tolikrati, težko veruje v uresničenje svojih želja. Pod udarci usode človek mora postati črnogled. No, dunajski dopisnik „Agramer Tagblatta" ima nekoliko več vere v preobrat na bolje. V posebni brzojavki navaja razna znamenja, po kojih bi se dalo sklepati, da se bližamo boljšim časom. Med ta ugodna znamenja pošteva tildi najviši sklep, glasom katerega ni smeti krčiti pravic hrvatskih i n s 1 o -venskih poslan c e v v deželnem zborn istrskem. .Tagblattov* dopisnik pridodaje celo, da je pričakovati še drugih znamenj, da hoče grof Badeni zasnovati Slovanom p r i-jaznejo politiko.
Dal Bog, ali ko smo se že tako odvadili — upati!
Zagreb in Ljubljana! S Kranjskega nam pišejo:
Cesar si je pri zadnjem obisku ogledal Zagreb do zadnjega kotička in zanimal seje za upravo kakor za razvitek mesta: vse je hotel videti, in ko so se mu razkazovale nekatere javne naprave in zavodi, se je izrekel zelrt pohvalno ; p > ti hvali sodili so navzoči, da je cesar kar presenečen po tem, kar je videl, kajti bil je nad vse zadovoljen in začuden: ,Es ist selir schon, Agram niacht grosse F o r ts c h v i 11 e 1M In — Ljubljana?
Zagreb je brojil 18M0 leta okolu 38.000 prebivalcev, danes jih šteje blizu 50.000, Ljubljana pa leta 1890. 30.500, danes pa jih broji — 34.000. Pa poglejmo sedaj razvitek in napredek Ljubljane pa Zagreba v teku 10 ali 15 let ! Cel del novega mesta, ulic, cest, javnih naprav, stavb, zavodov itd. dasiravno tišči na vseh koncili in krajih madjarska pest uboge Hrvate. Polno podjetja, kulturnega napredka, naroduo-gospodarskega razvitka itd. pognalo je v Zagrebu v zadnjih petnajstih letih iz tal. Ljubljana pa zaostaja kar za če-trtstoletja za drugimi celo — manjšimi mesti! Tam napredujejo, ustanovljajo podjetja, kupujejo zemljišča, zid ijo iu grade z vso strastjo, pri nas pa držimo križem roke in pri-digujeino pulil" — teorijo, prakso pa puščamo izvajati — Nemcem in tujcem, kot da bi doma sami ne imeli ni zmislti za podjetja, ni pojma o pogojih za blagostanje domače dežele. Ni čuda, da nas država in vlada zane-1 marjeti! Siolno mesto dežele, pa se nima ; napram tujcu z ničemur ponašati!
Cesarjeva izjava, polivala in priznanje o
j ne prižigajte. Po vsej vasi je temno, zakaj j bi morala ravno tukaj goreti luč!*
Uboga Klarica! bala se je, da bi opa-i žili njeno bledo lice, njene objokane oči.
(iosp. župnik ni imel nič proti temu.
No, ker le nočeš. . . . Besedo pa vendar slišimo tudi v temi. Sedi torej sem in ti, Marjeta, zraven nje. A — dež te je torej sem prignal? (!uj, Klarica, večkrat čujemo vsakovrstne pripovedke iz vaše vasi, toda ne morem verjeti vsega. Veš, Marjeta, da smo slišali.,..?!"
.Kaj, stric?*
■ Inu, nočem verjeti, kakor Tomaž v svetem pismu, dokler se ne prepričam, dokler ne poizvem. Pravijo pak, da posestvo vaše pride kmalo na boben, da je baje ..
„Naše. posestvo?"
(Dalje prili.)
napredka in raavitku Zagreba naj bi bile našim ljudem migljaj, po katerem se imajo ravnati. S samimi jalovimi izgovori in jere-mijadami se ne napreduje! Pustimo fraze in prazno filozofiranje v miru, in lotimo se dela, da dokažemo svetu, da smo duševno in politično zreli z a vsestranski razvoj, s katerim se bas sedaj po pravici ponaša — k r a Ij e v i Zagreb!
1) o s t a v e k uredništva. Mi menimo. da to piisilabljanje gospoda dopisnika Zagreba z Ljubljano vendar ni opravičeno na-vse strani, kajti pomisliti treba, da so Zagrebu dani vse drugačni pogoji za razvoj. Ljubljana je le malo provincijalno mesto, do« čiui je v Zagrebu sedež centralnih oblasti Hrvatske in Slavonije. Državnopravno razmerje Hrvatske je vse drugačno, nego pa Kranjske, Da bi narod slovenski imel toliko samostojnosti v svoji upravi, ali da govorimo konkretneje : ako bi bili Slovenci z d r 11-ženi v jedno upravno celoto se srčdiščem v Ljubljani, in ako bi imeli med seboj vse one činitelje, kojim je poverjena skrb za u motne in kulturne potrebe naroda, potem bi že videli, d a b i s e t u d i naša prestolnica drugače razvijala nego se razvija sedaj. Povsodi treba misliti tudi na obstoječe odnošaje.
Volilna agitacija na Kranjakeni vrši se kaj živahno nad pristaši obeli strank, in obeta, kakor nam javljajo, biti zel6 zanimiva. V kmetskih občinah in trgih in mestah n o-t r a n j s k i h zmagajo, po došlih poročilih, najbrže kandidatje narodne stranke. Na Gorenjskem stoje pa stvari ugodneje za konservativno stranko. V Ljubljani bode tudi nekoliko novega boja.
Vse to se seveda za sedaj le ugibanja in nič pozitivnega ne bodemo vedeli dotlej, d<» kler ne bodo dovršene volitve volilnih uiož.
Volitev župana na Dunaju. Okrajni glavar dr. pl. Friebeis, vladni zastopnik, določil je, da bode dne 29. t. m. prva seja novega občinskega zastopa Dunajskega, v kateri seji bodo volili novega župana.
Raz!
ene vesti,
Otebna vest. Deželnega sodišča tržaškega predsednik U r b a n c i ch vrnil si* je s svojega dopusta v Trst ter je prevzel vodstvo sodišča.
„XX. secoli di vitalatina* pred državnim sodiščem. Včeraj vršila se je torej, kakor smo omenili na kratko že v /jutranjem izdanju današnje številke, pred državnim sodiščem na Dunaju razprava o utoku mestnega sveta tržaškega glede one slavne spominske plošče, ki naj bi se vzidala v veži mestne palače tržaške, da bi spominjala naše potomce na XX vekov latinskega življenja (?) v Istri iu v Trstu. Ker je ta stvar jako značilna za nazore naših nasprotnikov in po takem utegne posebno zanimati ves slovanski živelj na Primorskem, priobčiti hočemo tu nekatere važneje podatke iz razprave pred državnim sodiščem.
U to k občinskega zastopa tržaškeg a (pravilnike bi se moralo glasiti: utok večine občinskega zastopa) naslanja se na namišljeno kršenje pravice do izražanja lastnega mene n j a. Daje to „i z r a-žanje lastnega m e n e n j a" bilo v tesni zvezi z dogodki po Istri vsled dvojezičnih napisov, to je našim čč. čitateljem že dovoljno znano, zatorej nam ni treba opetovati vse zgodovine o .porodu" sklepa za vzidanje ,XX - vekovske latinske* plošče. Utok se sklicuje na to, da je bil shod istrskih „delegatov" dne 2. novembra 1894. dejstvo in plošča naj bi le k o n stat o-vala to jednostavno dejstvo (Ali so prefrigani! Stavec), kar nikakor ni nezakonito dejanje. Tudi namerovani napis na plošči n i protizakonit, kajti isti pravi le, da nadvladuje po Istri že dva tisočletja latinski rod in to je zgodovinsko dejstvo (Toda prisiljeno! Stavec).
Občinski zastop tržaški, odnosno njega utok je zagovarjal član gosposke zbornice, odvetnik dr. M i 11 a n i c h (Milanič ?). Isti je seveda oporekal podtikanju, da bil bil mestni svet tržaški hotel storiti z vzidanjem te plošče politiško-demonstrativno dejanje. Rekel je, da so se zbrali istrski „delegati" v Trstu jedino le v ta namen, da bi se posvetovali o korakih, s katerimi naj bi se pomirili razburjeni duhovi. (Te duhove pa so razburili ravno oni iu jedino oni, ki so hoteli potem — miriti duuove !! Pojte no :
ne miriti, ampak še bolj razburiti ste hoteli duhove, ker ste se zanašali na staro skušnjo, da največ dosežete ravno tedaj, ko so .duhovi" najbolj razburjeni!! Opazka uredništva ) 1'mevno je, da je te odposlance vsprejelo tržaško občinstvo velikim navdušenjem (??); da sta se na tem shodu izustila le dva jako zmerna govora, ooa nagiašujoča spravo in bratstvo (Bum! Da bode ta „sprava" še trd niša, zato naj se kar uzida v obliki II. latinskih tisočletij! Stavec.) in da je konečno dne 29. marca 1895. sklenil mestni svet v svoji seji, da naj se vzida v spomin tega shoda omenjena plošča. In to je sklenil mestni svet v prisotnosti vladnega zastopnika, ne da bi bil isti kaj ugovarjal. (To pa je njegova stvar. Ako ni on ugovarjal, je pa pozneje ugovarjalo tim krepkejše c. kr. n a m e s t n i š t v o. Stavec.) Vse se je torej vršilo zakonskim potom. Svoj govor je zaključil dr. Milianich, s priporočilom, da naj državno sodišče povoljno reši utok in da tako bode ta plošča vtem slučaju spominjala ne le na obisk istrskih „delegatov", ampak svedočila bode zajedno tudi, kako zna državno sodišče čuvati pravo do svobodnega menenja.
Govornika je pobil zastopnik minister-stva za notranje stvari, ministerijalni svetovalec dr. baron P as co t ti ni. Isti je na-glasil, da ni došlo ničesar v javnost o tem, kar so sklepali istrski gostje s tržaškimi po-verjenci dne 2. novembra 1894. Tudi je zgodovinska neresnica da v Istri nadvladuje že dve tisočletji italijanska omika, kajti, kakor je znano, je večina istrskega prebivalstva slovanske narodnosti; tam je 118.000 Italijanov, a 185.000 Slovanov.
(To izjavo vladnega zastopnika smo zapisali debelimi črkami med svoje beležke za poznejšo uporabo. Iu ker menimo, da se doslednost vendar ni popolnoma poslovila od Avstrije, smemo se morda nadejati, da bode ministerstvo Badenijevo postopalo v Istri strogo v zmislu izjave, podane od nje lastnega zastopnika pred državnim sodišče in. — To je skromno menenje in želja uredništva »Edinosti*.)
Nastaja torej vprašanje, da li je dovoljeno konstatovnuje .neresničnih dejstev", kar baš narueriije ta plošča; a proti isti moralo bi nastati še drugih pomislikov, posebno z ozirom na dogodke v Piranu. V ostalem pa krši ia sklep mestnega svota tržaškega določbe mestnega in občinskega statuta, po katerih ima mestni svet tržaški jedino le pravico sklepati o stvareh, tičo-čili se mestne občine tržaške. Zborovanje novembra meseca 1894 izvestno ni bila stvar, ki se dostaje mesta tržaškega.
Na temelju teh vzrokov priporočil je vladni zastopnik, da naj državno sodišče zavrže utok.
Obsodbo proglasi sodišče jutri, kakor smo omenili že v današnjem '/jutranjem izdanju-„Un concorso ditgrazlato". Vrli „Pic-colo" zajema nekaj časa sem svoje .informa-/.ioni" o Slovencih iz vira, kije njega vreden, ali pa „vir" vreden „11 Piccola". Ta „vir" je ostudna, slovanožrska graška .Tagespost". Našla sta se torej bratec in sestrica in baš radi tega se ne čudimo kar nič, da se vje-mata tako složno. Jeden in drugi teh umazanih dvozaveznikov iztakne sedaj to, sedaj drugo stvar z .velikodušnim" namenom, da bi predočivala svetu Slovence kot .narodič niže vrste", ki caplja še daleč, daleč za , ivi to eolturo". Haš spretna pa nista bratec in sestrica v hudomušnih svojih napadih in tudi nič kaj srečnih predmetov si tie izbirata. Hlastno je n. pr. udarila .Tagespošta" po družbi „sv. Mohorja" in strastno trobi „II Piccolo* dalje iste budalsti, katere rau narekuje sestrica v Gradcu — iz gole zavisti! Toliko bratcu, kolikor sestrici seveda imponuje družba sv. Mohorja že po številu svojih članov, ker se niti Nemci niti Lahi ne morejo ponašati z jednako književno družbo, a vendar jiiu to ne brani, da ne bi skušali tirati v blato slovensko književnost. Pravita, da je jasen dokaz, na kakšni nizki stopinji stoji kjižev-nost slovenska, okolnost, da, ko je družba razpisala natečaj za izvirne spise, je sicer došlo okolo 40 del, toda izmed teli smatrala je družbu zrelimi za t i s e k s a m o 6, a nagradila p a u i niti j e d n o. Bratec in sestrica v Izraelu ! S tem nikakor ni dokazana n i /. k a stopinj a slovenske književnosti, ampak baš nasprotno! Dokazano je namreč, da je slovenska književnost razvita
toliko, da more izbirati med izvirnimi deli slovenskih p i s c e v in da izmed dobrega objavi le najboljše, nikakor pa vsake šušmanje, kakor je običaj med Lahi po njiii .concorsi". č'e družba ni dala nagrade niti jednemu piscu, bodi to v spodbudo dotičnikom, da se popolnjujejo dalje na trnjevi poti pisateljski. V ostalem pa bi svetovali tržaškemu bratu, kolikor graški sestrici, da naj se s prva temeljito učita slovenski književnosti, potem še le jima bodi svobodno izreči — s o d b o o njej !
Skrajna predrznost. V .Slovenskem Narodu" čitamo o nastopnem načuvenem dogodku : .Glasbena Matica" v Ljubljani razpošilja te dni svoje muzikalije. Tako jih je poslala tudi svojemu članu na Goriško z naslovom : „C. g. Josip Kosec, v i k a r i j v N o v a k a h na Goriškem. Pošiljatev pa je prišla nazaj z žaljivim pristavkom : „D i e s e s Volk hier unbekannt". »Slovenski narod" pravi, da je .Glasbena Matica" že storila potrebne korake, da poštno ravnateljstvo nauči .moreš" dotičnega uradnika. Tudi mi smo uverjeni, da poštno ravnateljstvo stori svojo dolžnost — vsaj dosedaj je navadno upoštevalo pritožbe z naše straui — in da pouči dotičnika, kako se treba vesti do naroda, ki točno vrši svoje dolžnosti do cesarja iu države. Mi ne zahtevamo, da bi izvestni poštni uradniki ljubili naše ljudstvo — iu nadejamo se, da si narod naš pomore tako ali tako tudi brez take ljubezni — ali kar suiemo in kar moramo zahtevati, je to, d a n a s vsaj spoštuje s 1 e h e r ni, ki je kruh države, zatnesen iz žuljev davkoplačevalcev brez razlike narodnosti.
Členom .Sokola" in naročnikom .Edinosti", kekor tudi vsem ostalim rodoljubom bodi naznanjeno, da Josip Bizjak ni več v službi n i p r i „S o k o 1 u" ni pri upravi .Edinosti"
Razpisan natečaj za podpore. Iz ustanove Scaramangil je razdeliti 500 gld. med sirote in udove mornarjev avstrijskega Primorja. Prošnje do 15. decembra t. 1. Pobliže določbe priobčuje današnji službeui „Osserva-tore Triestino".
•Narodni dom* v Ljubljani. Pišejo nam : Te dni preselila se je, kakor se nam od tam poroča, — ljubljanska čitalnica v prostore „Nar. doma", kolikor je izdelanih iu dovršenih Po splošnem pregledu notranjih prostorov soditi, bodo ti krasni ali po moji sodbi pretesni. Jaz sodim namreč, da se je preveč prostora porabilo za male v razne manj potrebne namene odločene lokale. Sploh se mi zde de-menzije vse zgradbe premale, ako pomislim na n a in e n in pomen .Narodnegadoma". Skoda res.
Na gimnaziju v Celju ustanovi se za prvi razred vsporednica. Učiteljska inoč je že določena.
Iz logaikega okraja, 22. okt. — V četrtek, duel7. t. ui. se je otvorila in prometu iz« ročila na primerno slovesen način proga nove okrajne ceste Rovte-Ziri, do idrijske meje. Po tacih krajih, kakor ta cesta, gradi se jih na Notranjskem tnalo, dasiravno so zel6 potrebne. Ali, — kakor rovtarska cesta od Trepala do vrha, ravno tako nerodno iu potratno je izpeljana podaljšana cesta, in na prvi pogled se vidi, da je deželni odbor kranjski izročil izdelovanje načrta inženirju-tujcu, ki je okraju povzročil innogo stroškov, za načrt pa spravil par stptakov v žep, od katerega — občine nimajo nobene koristi. Tako se gospodari pri nas z denarjem pri zgradbi cest iu — raznih stavb !
0 bolezni grofa TafTea. Poslednje po-poročilo o bolezni grofa Tatfea pravi, da se je bolniku obrnilo dokaj na boljše. Zaveda se poplnoma, čita mnogo iu kadi še več, vse po stari navadi.
Samomor. Predvčerajšnjem ustrelil se je v Gorici 23letni poštni odpravitelj Julij Pre-selj iz Divače. Došel je v Gorico na obisk k svojim sorodnikom in o tej priliki izvršil svojo žalostno namero. Vzrok, ki je potisnil mladeniču revolver v roko, ni znan.
Ponarejalec denarja. Fran Semrajc iz Ljubljane, pri katerem so našli več ponarejenih komadov po 20 in 10 stotejk in jeduo krono, ter razne priprave za ponarejanje denarja, ne taji, da je ponarejal denar, ker tega v očigled tolikim dokazom niti tajiti ne more ; iz njegovih izjav pa se da sklepati, da ima starec sokrivcev, o katerih pa neče govoriti. Te sokrivce zasleduje policija. Omeniti nam je še, da so o natanjčni hišni pre-
iskavi pri Semrajcu, katero je vodil nadzornik polic, agentov g. Nnčič, našli tudi jedno ponarejeno krono. Vse priprave za ponarejanje denarja in že dogotovljene komade izročili so policiji v pobrano.
Zopet ponesrečil otrok Včeraj zjutraj je padla lOletna Antonija Favento, stanujoča v II. nadstropju hiše št. 5 v ulici della Fab-brica, raz okno stanovanja na dvorišče. Pri« hitevši zdravnik z zdrav, postaje je konsta-toval, da se dete sicer ni pobilo skoro prav nič, pač pa da si je pretreslo vsled padca drobje. Ponesrečenega otrnka prenesli so v bolnišnico.
Konjska brca. Včeraj je brcnil žrebec pometalca Henrika Umeka, službujočega pri cirkusu Sidoli Da udarec ni bil rahel, dokazuje dejstvo, da je žrebčevo kopito ulomilo možu jedno rebro na levi strani.
Policijsko. Dninarja Josipa Živica iz Goriškega okraja so zaprli, ker se je nevarno grozil neki ženski ; baš tak6 26letnega težaka Josipa Lipuška iz Gorice, kateri je pretepal „prodano devico" Marijo Furlan. — Dninarja Josipa Gregoriča iz Litije so deli pod ključ, ker so ga zasačili stražarji, ko je nesel ogrinjačo, o kateri ni znal. kak6 je prišla pravo za pravo v njegove roke. -151etni postopač Ivan Nikoli in njegov 16-letni tovariš frau Celicau, oba iz Trsta, ukradla sta kmetijci Mariji Marušič na trgu Bar-riera 19 jajc. Stražarji so deli mlada tatova v zapor. — 141. Ano R. iz Trsta so zaprli zaradi postopanja. Ta otrok je bil že parkrat zaprt radi nenravnega življenja! — 22letuega iz-tirjevalca Avgusta Perpicha so zaprli, ker je baje poneveril Levijevi tiskarni 36 gld. — Loterijske itevilke, izžrebane dne 23. t. m.
Urno	24, 55, 44, 16, 85.
Najnovejše vesti.
Dunaj 24. (Poslanska zbornica.) Proračun za leto 1896. kaže potrebščine 662,691.582 gl., pokritja 662,902.808 gld., torej 211.226 gld. prebitka.
Prag 24 Česko-slovanska razstava se je zatvorila včeraj popolndne na slovesen način in ob ogromni udeležbi prebivalstva. Število vseh obiskovalcev razstave je p r e k o r a* čila dva milijon«.
Zagreb 24. Členi izvršilnega odbora stranke prava so sklenili, da je Frana Fol-mtjovića izključiti Ia strank«.
Budimpešta. Ministerski predsednik Banlfy je priredil banket v čast zagrebški deputaciji. Banketa sta se udeležila tudi minister Josipovich in ban Khuen-Hedervary.
Xrtfovln«lifl tinojnvkM.
Btdlopeit*. PSonioa *» jo«en 6.68 6.70 Pleni«* »a h pomlad 1896 0.98 do 6 99. Oves za jesen 580—482 IU za jesen G13 6.15 Koruza za oktobor 6.95 - 6.— innj-jiinl 1896 4.56—4.57 Pi»nic>> nova ud 7b kil. f. 6'70-ri80' ml 79 kil. f «'75-6.85.. od »0 kil. f. 6.85—690 od 81. kil. f. 6.95 7 —, od 82 kil. for 71.0-7.1H. od 80 lefinon &-50-8 '5 i>rosn 680—fl«0 rinova 6.20.
Pšenica: Slabe ponudbe, živahno povpraševanje. Prodaja 35000 met. st. 2'/,—5 dražjo Vreme: lepo.
?r?<;a. N»ruiinirum sladkor /.a november f. 18.40 iiuva letina 13 47. brez carino.
Prag«. CuiitrifiiKal novi, poitavlie-i. v Trat iu carino vred odpoitiljatev proeuj f. 30 50 Con CA8H6 3150 —Četvorni 82 50 —, V glavah
(Hodih) a2.--
K»va Santo* good averag« oktoherJUl 75 za februvar 90.—.
Baatmr?. Hantos iroud avnraifo /,« ok-ober 74 75 december 74.35 mare <2.— mirno.
Dunnjaka boraa 24, oktobra 1S95
danes včeraj
Driatni do;« v papirju ... <00.05 100,15
„ „ v srebru . . . 100 45 100.'>5
Avstrijska renta v zlat......... 30 l'il.30
„ v kronali . . .100 85 100.95
Kreditnu akcijo....... 397,— 398.—
London 10 Lat.......120.25 120 25
Napoleoni . ........ 9.54 9*51
20 mark ........11.75 11.75
100 i tal j. lir .	.... 45.20 4540
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
jo j >dino srodstvo proti zubobdu. glavobolu itd, tur se dobiv.i v stoki -nicah, previđenih poukom i.\ vpa-
rabo. po 20 nvč. isključilo v premovani
lekarn i Praocmarer (Ai due Mori) Piazza grande, Trst. Čuvati ■ o je ponapejanj.
Telefon St. 207.
Tinot.: Stomaoh: comp.
Svetega Jakoba želodečne kapljice.
Skoz ve? let skušano domačo zdravilo, poMpoftujo prebavk in tek povečuje itd. Steklenica t »o ha. in 1 ({Id. 20 nč.
■Kakor domače iivenokropfiujoCe srod-•<tv" prve vrste, Ai^zal hh je sko/.i v«(M><tiio ruho dra Llsbera živce okrep-čujoči eliksir (Tinot. chiuae nervotica -omp.) — Vaiatvona znamka f iu sidro »lukiumce po 1, 2 iu H'iiO. Po liečniških in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M-Fanta v Pragu (glavna zaloga!: Lekarna Sera-vallo v Trstu: daljo: lokama I. Zanettl v Trstu •, stara c. kr. vojaška lekarna na Dunaju, S.tefttus-plat«, kak«»r tudi v drugih lukarnalt._
Lastnik politično društvo,Edinosti*. — Izdavateljin odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu