70. številka. Izdanje zet soboto 12. jui^Ja 1897. (▼ Trsta, ▼ soboto zjutraj dne 12 junija 1897.) Tečaj XXII. „BDINOBT" Uhaja po trikrat na teden v šeatih 1«. danjih ob torkih, datvlhlh l> sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 8. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stane: » Jeden mesto . t. 1.—, izven AvstrlJ« f. 1.50 u trt mesec. . . 3.— • „ ■ 4,50 *» pol leu . . » 8.— . b * 0__ sa vse leto . . . 12.— ... 18.— Maračalae le plačevati naprej aa aarafiba hrs* priložene naročnine te uprava aa azlra. Posamičro Številko ae dobivajo v prodaj »inionh tobaka v Irntu po 9 nvi. izven Trsta po 4 nvi. EDINOST Oglasi se račune po tarifu v petitu; zt naslove s debelimi črkami ae pladnje proator, kolikor obsega navadnih vratic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do mači oglasi itd. ae THČunajo po pogodbi Vai dopisi naj se pošiljajo uredništTU alioa Caserma št. 18. Taako pismo mora biti frank orano, ker nefrankovana ae n« sprejemajo. Bokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglace sprejema upravniitvo ulica Molino pio« oolo hftt. 8. II. nadst. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklama eije so proste poštnine. , F ««Unoiti }* mM' -----------------.__TJiJ!_L. sobljuje in stavlja v tako srečno položenje, da more diktirati oficijelni Italiji, zbok česar opazujemo že dolgo, da poslednja vrši pokorno in poslušno, četudi tajno, kar zahteva brezobzirno prva. Iz tega čudnega in za italijanske razmere značilnega razmerja med tema dvema šiloma izvirajo tudi za Avstrijo tisti .viši oziri", na katere se izgovarja grof Badeni kakor na tisto kljuko, ob katero se zadevlje, ako se le gane v ta namen, da bi na Primorskem odpravil — nenormalne odnošaje, na katerih trpi tisti slovanski živelj, ki je velik trn v peti neslužbene Italije. Pomisliti moramo namreč, da nima le oficijelna Italija svojih diplomatiških zvez z avstrijsko \ državo, ampak da ima tudi neslužbena Italija j svojih .ambasaadeurjev" med avstrijskimi držav- j ljani gotove in poznane vrste. In tako se suče stroj z vso točnostjo: kadar se čutijo vznemirjene in užaljene .ambassadeurji* ueoficijelne Italije v avstrijskih pokrajinah, javljajo to hitro svojim višim doli v Rimu; le-ti pritisnejo hitro na kroge oficijelne Italije, le-ta se mora obrniti svojimi prošnjami semkaj preko črnorumenih kolov in — .viši oziri* so gotova stvar. Kajti stvari v Italiji so menda dozorele že tako daleč, da bi neoficijelna Italija utegnila puštati nevarna no le vlmli oziroma sodobnemu ministerstvu, ampak še — koau drugemu. Tako nastajajo tisti „visi oziri44, ki so sodo-ločilni na avstrijski politiki — v Primorju 1 Toda, rekli smo že uvodoma, da mi imamo svojega soseda tudi na severu države, ki ni baš nedolžen na tem, kakor so se razvile stvari v Avstriji. Nočemo biti nelojalni, nočemo natolcevati; nočemo torej trditi, da je še danes tako. To pa lahko rečemo mirno vestjo, da je bilo tako do časov bližnje minolosti, da so nemški pritiski usodno vplivali na razvoj stvarij v Avstriji. Tega pa menda ne treba praviti, da se to ni nikdar godilo na korist avstr. Slovanom. Gotovo beležimo le zgodovinsko oziri — taji vplivi! Mi imamo res ljuba soseda na jugu in na severu. Ta soseda imajo zahvaliti avstrijski Slovani, da njih veljava v tej državi ni v nikakem razmerju z njih važnostjo in njih številom. Povodom razprave v zbornici poslancev o abnormalnih razmerah na Primorskem je sporočil dunajski dopisnik ljubljanskemu „Slovencu", da je grof Badeni uverjen, da se godi krivica Slovanom na Primorskem, da bi rad pomagal, a da ne more za sedaj, ker so nm na pota — ,visi oziri44. Menda ne treba mnogo ngibati, da pogodimo, komu da veljajo ti naši avstrijski »viši oziri- P! Na dlani je pač, da ti „visi oziri* imajo svoj izvor v sedanji evropski konstelaciji, ali da govorimo še konkretneje: v razmerju med Avstrijo in Italijo na podlagi tvozveze. Denimo tudi, da bi ae oficijelna Italija — ako bi bilo po njenem — ne utikala rada v notranje stvari države avstrijske, denimo, da ne bi pomočila peresa v tintnik radi primorskih — sit venia verbo — preobjestnežev in kričačev. To bi bilo gotovo korektno in veruj m o, da bi oficijelna Italija rada postopala korektno, ako bi — ■ogla iu snela H Ali tu ima stvar svojo kljuko: •jflcJJeluu Italija ni svobodna gospodinja svoje lastne volje, ona ne sme, tud: ko bi hotela 1 Oua ne sme, ker ima poleg sebe drugo moč, ki bi jej lahko postala jako nevarna, ker ima poleg sebe neslužbeno Italijo. To sti dve vrstnici, ki de-lujeti vsporedno in vzajemno jedino le zato, ker imati strah jedna pred drugo. Ne, prav za prav ni tako! Neslužbena Italija ne pozna ni ozirov ni strahu. Ampak le službena Italija je tak voditelj, ki mora voditi tako, kakor hoče nje — \ojenec! Neslužbeni Italiji ne prihaja niti na misel, da bi jemala ozirov na položenje svoje službene „voditeljice" ; marveč nje glavna moč je ravno v nje brezobzirnosti. Le nje zlata brezobzirnost jo uspo- PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 120 ROMAN. — tfrancoHki »pisal Alphoase Daudet, preložil Al. B. — Ded je bil v svoji pisarni, v majhnem, od glavnega poslopja ločenem paviljonu, kjer je po cele dni ril po mapah, predalih in velikih računskih knjigah z zelenim hrbtom, poln nekove strasti za birokratiško vedenje — poznejši upliv nekdanje nevednosti njegove in premagujočega utiša, katerega je nanj delala v njega mladosti pisarna selskega notarja. Ta čas je bil tam v družbi poljskega čuvaja, nekakega kmetskega ogleduha in plačanega ova-duha, ki mu je moral povedati vse, kar se je v okolici godilo iu govorilo. Bil je ljubljenec svojega gospoda, ime mu je bilo Fouinat (Fouine = kuna. Op. prel.) in je imel ploščato glavo ter potuhnjeno, krvoločno vna-njost svojega soimeuca. Ko je videl starec, kako je njegova vnukinja ustopila bleda in tresoča se ukljub svoji kožuho-vini, je spoznal, da se je moralo zgoditi kaj posebnega, nenavadnega. ITouinatu je dal znamenje in ta je izgini), potisnivši se skozi na pol odprta vrata, kakor da je zlezel v zid. „No, malička, kaj pa je ? saj si vsa razcu-kana!" je rekel ded, ue da bi vstal izza velikanske pisne mize. Beseda „razcukana" je pomenila v njegovem dejstvo, ako rečemo, da je nemški vpliv izdatno sodeloval na ustvarjenju duvalistiške oblike te države in da je le-ta vpliv donesel nestrpnemu in teori-stiškemu življu iuadjarskemu odločilno besedo v vnanji politiki monarhije ter je tudi notranje po-litiško življenje v tej polovici države spravil v zavisnost od ogerske polovice, tako, da so oger-ski magnetje postavljali in strmoglavljali tudi avstrijska ministeretva. Klasičen vzgled tega madjar-skega, po milosti Nemčije nastavsege nad vlad j a je padec ministerstva Hohenwartovega, leta 1870., ko je ta državnik hotel izvršiti veliko patrijotiško delo: pomirjenje naroda češkega* Tako je vnanji nemški vpliv porušii najlepše namene in takrat se je začela za avstrijsko alovanstvo doba najhujšega nemškoliberalnega pritiska, doba ljutega proganjanja. Eklatanten dokaz o vplivanju Nemčije na razvoj stvarij v Avstriji smo našli ravno včeraj v listu „Neue Freie Presse*. Tam je namreč po na« tisnjeno pismo, ki je je pisal 1. 1877. nemški državnik Lothar Bucher madjarskemu politiku Frana Palszky-mu. Pismo se glasi: „Ljubi prijatelj 1 Da ni sinoči tako deževalo, spremil bi Vas bil nekoliko, da odgovorim resno na sam, ki ste ga izrekli na pol šalć se. Dokler obstoje Bismarck in njegove tradicije, ne bode Nemčija nikdar špekulirala na razpad Avstrije. Do razpora bi moglo priti le od Vas, menim od Cislitavije. Mi vam hočemo biti dobri sosedje, in ko se zopet zgubi nezaupanje, ki se je razvilo zopet sedaj po prozorni intrigi, stopili bi lahko v tesneje, trdneje razmerje — vzajemno jamstvo posesti —, kar smo ponudili Beustu, a je le-tA odklonil zasmehom. Držite le grofa Andrassyja, za čegar vzdržanje storimo tudi mi vse mogoče. Vedno Vaš — Bucher". To pismo govori cele knjige. Držite Andras-syja 1 Andrassy je bil minister za vnanje stvari; Andrassy je bil zasnovatelj madjarskega vpliva ? govorjenju zmešana, vzrujana, pobita in se je popolnoma ujemala s stanjem, v katerem je bila Klara. Hitra hoja po mrazu, napor, s katerim se je odločila za to pot, je dal njenemu obrazu nekak tuj izraz. Ne da bi jo bil ded povabil, je sedla, objemši starega gospoda, h kaminu, v katerem so veselo pokljaje gorela velika polena, suh mah in v parku nabrani jelkovi storži. Niti toliko časa ni imela, da bi otresla ivje, ki je kapljalo od njenega naličja, marveč je vsled svojega sklepa takoj pričela razlagati, zakaj je prišla, predno je moglo pričeti uplivati nanjo ozračje strahu in bojazni, ki je obkroževalo deda, ter iz njega delalo nekakega boga strahu. Trebalo jej je poguma, da jej ni zastala beseda in da se ni zmešala vpričo srpega pogleda, katerega je od prvih njenih besed z izrazom zlobnega veselja upiral vanjo, vpričo trdih ust, kojih ustnice so bile kakor v namerovanem molku močno stisnjene ter so vidno kljubovale slehernemu srčnemu občutku. A ona je brez prenehljeja govorila do konca, bila je spoštljiva, ne da bi se poniževala, akrivala je svojo razburjenost ter v istinitosti svojega poročila dobila nekako odločen glas in izraz. Kdor bi bil ta dva človeka videl skupaj — njega hladno iu mirno iztegnjenega v naslanjaču, roke v žepih sive, volnate jope, njo pa plaho pri-zadevajočo se, da bi našla nravo besedo, kakor bi vsaki bila dana moč, obsoditi jo ali pa osvoboditi — ta bi gotovo ne bil slutil, da ima pred sabo vnukinjo in deda, marveč da vidi zatoženko pred preiskovalnim sodnikom. Jedino, kar je čutil on, bilo je veselje, ponos zaradi zmage, katero je slavil. — Sedaj so priili slednjič premagaui, ti napihnjeni Fromonti iu so potrebovali starega Gardinoisa I Nečimernost, glavno svojo strast, kazal je zoper svojo voljo v vsem svojem vedenja. Ko je Klara dovršila, povzel je besedo, pričel, kakor se razume samo ob sebi: „Saj sem vedel... saj sem naprej pravil... bil sem prepričan, da bode stvar imela slab konec..." nadaljeval nekaj časa s tem trdim, žaljivim glasom ter završil z izjavo, da z ozirom na svoja, vsej rodbini znana načela, ue more posoditi niti solda. Klara je pričela govoriti o svojem otroku, o imeuu svojega soproga, ki je bilo tudi ime njenega očeta, in katero je v nevarnosti, da jo bankrot onečasti. Starec je ostal hladen in neupogljiv kakor prej ter je porabil njeno pouižanje, da jo je potrl še bolj. Spadal je med tisto vrsto kmetov, kateri na tla padlega nasprotnika nikoli ne zapusti, da bi mn ne utisnili na obraz še žrebljev svojih škorenj. „Vse, kar ti morem reči, malička moja, je to, da vam Savigny stoji odprt. Tvoj mož naj le pride sem... potrebujem pisarja. Za letnih dvanajst sto frankov in razven tega stanovanje in hrano za vso rodbino bode v redu držal »oje listine. Povej mu to v mojem imeuu iu glejte, da pridete s6m". (Pride še.) ▼uanji politiki, ta nož je bil in:cijat--r protialo-vanske .olitike na Balkanu, o |i Ut.^ \ ki l>i bila lahko postala usod ca za -i.i.-e hter.se na Balkan«. Na srečo jp modrost naš ga vladaric še pravočasno spoznala nevarnost in je zastavila svoja prizadevanja v ta namen, da popravi, kar je greSil pod zaščito NVm:-ije narasli madjsr^ki vpliv. Poto vanjein Niegovega Veličanstva Frana Josipa I. v Pelrograd je bila završena korek'uia onih grehov. Dokazali snn torej, da le v vplivanju od vnanje strani je iskati izvora žalostnemu polo-ženju avstrijskega slovanstva; so?ebno pa onim ■ višim o žiro m«, na katere so izgovarja grof Ba-deni, ko dopušča, da trajajo nadalje razmere, o katerih pripoznava sam, da so krivične za primorske Slovanel Ljudstvo, kateremu se dobro godi. (Zgodopisna črtica. Sp. Iv. F.) Ni, da bi, iskaje dokazov, segali v zgodovino nazaj, kako je ljudstvo, stoječe na nekem višku blagostanja in gospodarske samosvestnosti, mino ljudstva, ki slučajno ne uživa istih dobrot svojega Stvarnika. No, zgodovina Egipčanov, Grkov in Rimljanov nas uči, da so bili ti narodi, stoječi na visočini svojedobne omike, kakor na visočini blagostanja, ponosni in tudi dokaj prevzetni narodi. Za propadom Kima dvigali so se zopet drugi narodi, mej tem, ko so poleg njih živeči padali aH stali nizko in nižje od onih. Valovje človeštva v morju usode, dvigalo se je vedno poleg padajočega in tako bode vedno, dokler bo živeli na zemlji človeški rod. A mi imamo dokazov dovolj pred očmi, okoli sebe, v naši dobi, kiiko je ljudstvo, ki je slučajno in dasi morda le za kratek hip zgodovine na višku blagostanja in gospodarske samosvestnosti. Hočem govoriti nalašč samo o ljudstvu, ki živi znami na eni zemlji, pod isto državno upravo in s katerim bi mi Slovenci morali zakonito uživati iste pravice in jih vendar ne uživamo, izjed-nostavnega uzroka, ker ne simpatizuje z nami — zi-stem. Ne oziraje se na Nemce, ki po ostali Avstriji dvigajo glave v zavesti »večje vrednosti" svoje in večjega blagostanja, ostajem pri Italijanih našega Primorja. Italijani v avstrijskem Primorju so daues ljudstvo, kateremu se „dobro godi«. To italijansko blagostanje mora občutiti Slovenec, kakor občuti služabuiK blagostanje svojega gospodarja. Ta zavest, zavest, da vlada v Primorju italijanstvo, kaže se v sem javnem in notranjem življenju italijanskega in italijansko mislečega prebivalstva ob obali Adrije. Od najnižjega capina, ki ni vreden, da obriše prah s čevljev zadnjemu slovenskemu težaku, pa do visokonosega milijonarja, vse nosi na svojem hrbtu zapisano: „commaudeiiio noi 1" Ta klic se pojavlja v prvi vrsti v šumu tržaškega javnega življenja, ki nosi blesteči pečat italijaustva, tako, da tujeo, stopivši na ulico tržaško, takoj dobi uver-jenje, k e d o tu vlada, komu se tu „dobro godi". Seveda se ob tem, če tudi po velikem delu dmetno delanea šumu italijanstva mora potopiti v molk vsaki drugi glas in je poleg nemškega v prvi vrsti slovenski glas, ki se ob Adriji ne čuje ali tudi slišati noče. Tako je danes. Ne ve se pa. kaj prinese bodočnost. Da se je italijanstvu posrečilo zasesti vse pozicije v Primorju, temu se ni Čuditi, ker italijanskim politikom je že po naravi dan večji dar drznosti in komedijaštva; s temi svojstvi pa se navadno do-sezajo hitreji — začasni — uspehi, niego z resnostjo, poštenjem in resnicoljubjem. A kakor rečene, ti uspehi imajo le značaj začasnosti in je po resnem prevdarku nemogoče, da se vzdrži italijansko gospodarstvo v Prim. dalje, nego se vzdržuje — komedijant na odru. Prostor pa naredi resnišemu nasledniku, bodisi Nemcu ali — Slovanu. Na Slovanih je seveda samih, ako ne zgrešijo dane prilike, ko bo jela slabeti luč italijanskega glumaškega navduSenja, marveč, da zgrabijo žezlo, ki so jim je iztrgali glumači in je ne izpuste več iz rok. Taka šala bi se v drugič utegnila maščevati huje, nego se je prvikrat in se maščuje. Ko pa dobe žezlo v roke Slovani — in kakor rečeno, na njih je, da so toliko premeteni, da 1 ga dobe prav kmalu — ted?j se istotako zgodi, j da bo po Hlieah in palačah tržišnih živ-lo slo-j van s ko kakor šumi *e(iaj italijansko življen'e. Na pogumu je ležeče vse; pogumnemu pripada svet; a kdor nimn poguma, on ostani vedni rnb in ne skušnj n-itoii otresti se j/tima— ker mu nedostaje one moči, katera jecfina j*:»6i -a v-peh e v trdem boji. J? oli-fciš*lica irasti V TR3TU, e mi vidi i nevarno za domovinsko stvar. Boj nezavisnih Hrva-I tov proti zistemu je torej naravna stvar. In ker j je duhovnik na Hrvatskem nezavisen, ker je inte-\ ligenten, je torej naravno, da stoji na odličnem me-; stu v tej borbi. Glavni politiški boji se bijejo na \ voliščih. In nedavno so imeli volitve na Hrvatskem. ! Teh volitev se je intenzivno udeležila tudi rodoljubna duhovščina na Hrvatskem. Po našem razumevanju ui možno oporekati temu, saj duhovščina ni storila druzega, nego vršila je državljansko pravo. Mar duhovnik ni državljan ? I Je ! Ali grešila je vendar hudo s tem, da je delala proti zistemu. Ne nahajamo sicer v nikakem volilnem in tudi ne v kazenakem zakonu, da oni, ki vrši volilno pravo, je mora vršiti v prilog zistemu. Cel6 j takih ljudij ja na svetu, ki menijo, da je opozicija 1 potrebna stvar, da je opozicija neizogiben sestavni j dei parlamentarnega življenja. Ker pa se opozicija I ne more prav razvijati ob pritisku, menijo taki ljudje, da je glavna podlaga pravemu ustavnemu življenju — neomejena svoboda na volitvah. Tako menijo ljudje, ki so sicer resnično liberalni, a ne smatrajo za potrebno, da bi to zatrjali po trikrat j na dan. Toda liberalizem izvestaih ljudij ima svoje j posebne pojme in meni, da se liberalno mišljenje | kaže najlepše v neliberalnem postopanju proti dru-I gim. Taki liberalci so steber madjaronskega zi-' stema na Hrvatskem. Torej je le v zmislu tacega liberalizma, ako se sedaj proganjajo duhovniki na Hrvatskem, ker so sodelovali na volitvah v prilog opoziciji. A da bi tem izdatneje zadeli čedo, mah-I nili so po pastirju. Poslali so v svet vesti: kako je bil nadškof zagrebški Posilović pozvan na odgovor pred cesarja; kako mu je Njeg. Veličanstvo izrazilo svoje nezadovoljstvo ; kako da se je moral kakor zgrevau grešnik vračati z Dunaja preko Budimpešte, da tam ponižno zaprosi odpuščenja; kako se je ves potrt povrnil v Zagreb itd. itd. Tako grozno pokoro da je moral delati nadškof, ker se je njegova duhovščina — udeležila volitve v opozicijonaluem zmislu. No, sedaj je dokazano, da vse skupaj ni nič res, da je to romanje nadškofovo za pokoro le plod — liberalne lažujivosti. Nadškof ni niti bil v Budimpešti, v Zagreb pa se je povrnil prav dobre volje. V avdijenciji pred cesarjem je bil res; a kakov da je bil vspeh +.e avdijencije, moremo soditi po napit-nici, ki je je izustil nadškof na nekem obedu kmalu po svoji povrnitvi z Dunaja. Nadškof da je rekel med drugim: „Pojavila so se taka obdolže-vanja (namreč proti duhuovščini) in so našla svojo pot celo do prestola, Težko se je izogniti temu, da v toli velikem zboru, kakoršen je duhovščina te škofije, posamičniki ne zadoščajo zahtevam popolnosti v vseh stvareh; poleg vsega tega pa mo- rem reči, smo na pravi poti in d o k-ler ostanemo na tej poti, se nam u i bati ničesar*. Tak ne govore ljudje, ki so dobili ukor od najviše trani. Nadškof Posilovič j* torej p.iliv.ilil smer, i\»;ii katere bi uil mural — po lažnjivih zatrdilih v m nijavtfkih li uh — delati pokoro. S takimi izmišljotinami bode menda bore malo pom-igano — zistemu na Hrvatskem. Shod socijalnih demokratov na Dunaja. Včeraj je dovrši! shod razpravo o organizaciji, stranke. Sklenili so, tla bodo vsako leto navadili shodi, ki bolj nemškega značaja, vsako drugo leto pa splošno-avstrijski shodi. Ti poslednji shodi naj bi bili sredstvo za bližanje vseh narodov po socijalni demokraciji. (Pred vsem bi trebalo, da socijalna demokracija tako zasnuje svoj program, da ne bode žalil političnih in narodnih pravic ter verskih čutil raznih narodov. Dotlej ostanejo vse take lepe izjave le — lepe besede. Op. ur.) Shod je dovolil 100 gld. družinam v davidovskem procesu obsojenih in je zapričel potem razpravo o zakonodavstvu v varstvo delavcev. Potovanje predsednika francozke repu-i blike v Petrograd. Vlada bode zahtevala seveda j od zbornice potreben kredit za potovanje predsed-| *,ika republike Faure-a v Petrograd. Predno pa t se predloži zbornici predloga za ta potrebni kredit, pošlje predsednik posebno odposlanatvo, ki naj naznani zbornici prodstojoče potovanje. Na ta način zadobi svečan značaj ta najuoveji pojav sim« \ pati j do naroda luškega. j Častitim našim gg. naročnikom! | II. četrtletje bliža se zvršetku, a večina gg. I naročnikov ni še doposlala naročnine za to četrtletje, ! akoravno smo vsem, ki sov zastanku, poslali na-f kaznice z naznačenim zastankom. Obračamo se torej do vseh onih naročnikov, kateri niso še poravnali naročnine za tekoče četrtletje, da to store do 30. t. m., ker drugače bodemo prisiljeni istim list ustaviti in to brez ozira. — Zajedno prosimo vse one častite gg. naročnike kateri niso Se plačali naročnine za III. četrtletje, da to store začetkom meseca julija t. I., ker se ima naročnina plačevati naprej. Upravništvo „Edinosti". Različne vesti« Umrl je včeraj 11. t. m. čast. gosp. Bogoljub T o p o n ar s k y, duhovnik tukajšnje srbske , pravoslavne cerkve. Pogreb bode danes ob 6. uri « popoludne iz hiša žalosti, ulica Campanile 8, Vyenoja jerau pamjat! „Dejstva1 gosp. Hortisa, — laž ima kratke noge. V svojem „generalnem' govoru, s katerim ja go>p. Hortis — ta »ljubljenec Tržačanov*, ta „anima del popolo" — razočaral v prvi vrsti svoje obožavatelje, je navel med drugim — da bi dokazal babaratvo Slovencev — tudi nastopno dejstvo: „Š j tretjega tekočega meseca je bil v najbliži bližini Trsta težko ranjen neki finančni stražnik, ki je hotel braniti dva „meščana", katera se je pretepalo". O tem dogodku, iz katerega je gosp. Hortis izerpil jedno svojih „dejstev", se je vršila glavna razprava predvčerajšnjim ua tukajšnjem deželnem sodišču. Sedaj pa čujte in strmite na „dejstvih* gosp. Hortisa I Iz poročila o razpravi, kakor je je priobčil ,Picco!oM — to okolnost moramo povdariti posebno — je razvidno, da se v dotičnem pobojn ranjeni stražnik imenuje RoVič, drugi ranjenec Flašer, oni, ki je napadalcu iztrgal oružje, Kovačifi, napadalec pa — Nicolo Ranzatto iz Trsta!!! Ali ste čuli! To je tisti Hortisov Slovenec, ki je napal finaučnega stražnika 1 Ne, neljuba „duša naroda" I Tako prekrščevanje Italijanov v Slovence tudi slabim zgodovinarjem ni dovoljeno; d&, niti — slabim pesnikom! Morda ne bi bilo slabo, ako bi gospod grof Badeni nekoliko primerjal to „dejstvo« gosp. Hortisa z spisi dotičnega kazenskega procesa! Korisiti bi mu ute»nilo to o presojanju laških trditev in dosledno tudi primorskih razmer. Za politično društvo .Edinost". Od mnogih strani nam zatrjajo, da bi se mnogi Slovenci v Trstu in po deželi radi upisali udom pol. društva „Edinost", aku bi prišel kdo k njim nabirat članarino. Ker smo o tej stvari že objavili nasvet, pritegnemo tudi danes misli, da bi bilo potrebno, ako bi sejnašel kdo, ki bi hotel nabirati društvu členov, To k"r nam razmere za t i h;p ae tega ne dopustijo, .id m-hujo za svojo d< lžuost, vsem onim, ki žele pristupiti k društvu, poslati trna potom naj prijazni še p viilo, da pristopijo. Z?od' se t^ lahko, zlasti v Tr*ruf na naslednji način: Vsakdo, ki želi postat- členom društva, oglasi se ali na« ravnost v našem meiništvu ali v „Del. podpornem društvu" aii p-* tudi pismeno pri predsedaHtvn. Vrhu tega se lahko priglasijo pri posamičnih poznanih rodi lju iih, s katerimi se sestajaj < po gostilnah in kavarnah. Kakor hitro nam bodo razmere dopuščale, pošiljati uavlajč v ta namen človeka mej narod, storimo to mi naznanimo to poprej v listu. Škoda pa bi bila, ako bi nekateri hoteli čakati na to in bi ne pristopili že prej. Ćlenarina je tako neznatna, da ga pač ni človeka, ki ne bi zmogel te svotice. Ako bi torej naši rodoljubi pristopali našemu društvu po načelu »kamen do kamena palača", nabrala bi se vsako leto svota, ki bi omogočila društvu izdatniše delovanje, da ne govorimo o moralnem dobičku, ki bi se kazal v velikem številu členov. Mestni svet tržaški bode imel nocoj gvojo javno sejo z že določenim dnevnim redom. In zopet „opominski listki". Iz R jana nam piše rodoljub : Davčna oblast postopa menda ziste-matično in dosledno povsodi. Tudi v mojo hišo je došel eksekutor z opominskim listom v italijanskem jeziku. Mene slučajno ni bilo doma. Hotel ga je izročiti moji ženi. A poslednja je odklonila, rekši: da ne sme vsprejeti v italijanskem jeziku, ker bi •e mož jezil. Na to je rekel eksekutor : „Morate vsprejeti. Slovenskih opominov ne smemo razna-Sati. Ako ne vsprejmete, imam pravico, pribiti list na vrata hiše". Rekši to, je hitro podpisal list, ga ■eni nič tebi nič vrgel na mizo ter odšel naglo. — Po par dnevih sem slučajno srečal đotičnega eksekutorja ter sem ga vprašal, da li je ou prinesel opominski list. Ko mi je pritrdil to, rekel sem mn: ,Tu imate list in prinesite mi slovenskega, kakor mi ga je vedno nosil prejšnji eksekutor!« On pa je odgovoril kakor par dnij poprej moji ženi — in sicer jezno — ter mi vrgel list pod u o g e. Slavnemu finančnemu ravnateljstvu prepuščam v premišljevanje, da-li je primerno in opravičeno, da državni organi tako žaljivo postopajo z — davkoplačevalci P11 Ne ugaja mu narodna noia okoličanska! Cecilijankam v Rojauu je navada, da prihajajo na procesije oblečene lepo po domače, z ruto na glavi. To ne ugaja gospodu župniku Jurct. Nagovarjal je namreč dekleta, da bi bilo bolje, da bi nosile ruto čez ramena, ker je to — lepše! 1 Ali je res neizogibno potrebno, da gospod župnik skrbi tudi za toaleto kmečkih deklet?! Birma. Včeraj je delil prevzvišeni škof zakrament sv. birme v cerkvi sv. Antona novega. Birmancev je bilo 384. Svoji k svojim! Dne 2. t. m. objavili ste, g. urednik, članek o „lepem vedenju" g. dr;). Bret-tauerja proti slovenskim strankam. Iz omenjenega članka je razvidno, kako nizko je žepaila „avita coltura" iu da bi morali nje nositelji prav za prav še v šolo k — našim kmetom ! 1 Da se pa ne do-godi nikdar več kaj takega, bode najbolje, da naši ljudje ne zahajajo več k takim — olikancem. Mi imamo danes svojega specijalista za o"i, ki rad zdravi vsakogar naj si je reven ali bogat. Gosp. dr. M a r t i n i s je naše krvi, ter stanuje v ulici S. Laz * aro št. 17, II. nadstr. in zdravi doma od 1—2. pop. brezplačno. Svoji k svojimi Nebodigatreba. .Piccolo" — in ie enkrat .Piccolo". Vsa stvar pod Skednjem bi se morda že pozabila in tudi mi bi jo najbrže prepustili sodni oblasti, ako bi nam ta dražestni tovariš ne bil dal toliko po-voda, muditi se pri njem. To moramo reči, kar se tiče takozvane hrupne reklame, jo .Piccolo" zna zasukniti kakor malo kdo; on je izvrstne pogodil temperament svojih oboževateljev, da vsikdar tiska to, kar oni čitati hočejo —! Gorj6, ako bi ne storil tega, nehal bi biti ljubljenec tržaške ulice in ta je danes vendarle takorekoč na — , krmilu" 1 No, resni in pametni ljudje se mu gotovo smejejo, kakor se smejejo clownu in tistemu harlekinu, ki pleše na — trapecu. Radi tega tudi napravlja njegov list isti utis, kakor bi ga uredovali sami clowni in — ali hočemo reči ? — harlekini. Evo dokaza s Skednjem t Našim čitateljem je še v spominu, kako je naslikal i . lastne fantazije „P.cculo" zadnjo afero pod Skednjem. Vzel je svoj rornaguolski čopi? in jel slikati romantično deco iz Romagne kakor li-rične junaka, ki nikomur nič ž .lega ne stoič in ki nosijo pri sebi po 28 cm. dolge n .že le radi lepšega, kateri noži pa so tako malo nevarni, kakor oni ua slikah Buonarottija. Nevarne pa so motike slovenskih barbarov in pred temi motikami je moralo ub 'ž iti kar po noči 50 romagnolov nazaj v deželo raurv in siadkotožne poezije. Kajti, to bi ne bilo dostojno, da se peča še nadalje romantični nož s prozaično motiko 11 Toda, i,daj pa povejmo, kar nam poroča očividec o tej zadevi. Omenjenega dne so razstrelja-vali romagnoli tisti breg pod Skednjem, kjer si sezida kranjska družba svoje podjetje in to baš opolndue in naej tem, ko so naši, t. j. Avstrijci, obedovali. Ves čas tega početja bilo je videti mej romagnoli sumljivih namigovanj in posmehovanja. Vmes so se čule psovke na Avstrijce in glasnejj vzkliki: „Dražimo Avstrijake, potem se sprimemo | žojimi!" In razstreljavali so tako, daje moralo > leteti kamenje med naše, na kar ti niso mogli j ostati hladni („Piccolo" pa bi bil gotovo ostal hladen, j ako bi se njemu nasproti kaj takega godilo, ker ■ je — preplemenit. Op. ured.) Potem so se sprijeli j in kakor je žf>. o takih prilikah, letele so batine j sem in tja in nasledki niso izostali. — Toliko oči-t videč. — Mi bi se, kakor rečeno, ne dotikali vse I stvari nadalje, ako bi nam ne bila sumljiva z druge | strani. Zakaj, vprašamo, zabavljajo podaniki Italije na podanike Avstrije, ako prihajajo sem jest | naš kruh ? To naj nam povedo „Piccolo" in njegovi. Romagnoli, da si se rekrutuje iz njih lep del i anarhistov, kakor je to konstntoval tudi „Tag-j blatt", bi vkljub svoji razbojniški naravi ne za-; bavljali na Avstrijake, ako bi k temu ne bili j naščuvani. In kdo jih ščuva? Pravico bi imeli mi, | sumničiti onega, ki jih zdaj zagovarja. Sploh je opažati mej vsemi nizkimi sloji na ; avstrijskem pobrežji Advije, da se. mej istimi opeva ; Italija v onomer kakor bliščeči idejal, da se opeva, J kakor opeva zaljubljeni gondolijer svojo ljubico, j Seveda vse to pri polnih loncih avstrijskih. Lahko je opevati idejalno krasno domovino Italijo, ako je želodec miren. Kaj druzega pa bi mende bilo, ako bi ti — pevci morali h krati nazaj v sladko senco krila Dantejeve in Petrar-kine Muze. Ondi bi zopet nadležni želodec krulil svoj neprijetni disakord. Hvaležnosti, hvaležnosti jih uči, bratec „Piccolo", te lačne junake, da najdejo na nasin tleh še zavetja, kar pa ne utegne trajati dolgo, ako bodo poslušali še nadalje iz-vestne sovete. Mesto da se seje med prebivalstvo razpor, v svrho, da se izpeča po 15.000 iztisov na dan, — o drugih svrhah ne govorimo danes, — bolje bi bilo je navajati k zadovoljnosti, kajti tudi naše pokrajine niso — neizčrpen zaklad. Modrost sv. Očets. .Osservatore Romano« pri ob čuje noto, v kateri se posebno povdarja instrukcija papeževa in se poživljajo vsi katoliki na Francoskem, naj pnpoznajo sedanjo vladno obliko ter naj uporabljajo vsa zakonita sredstva za zboljšauje zakonodaja. Papež apeluje o tej priliki do nepristranskih mož vseh strank. — Tudi v tem činu se zrcali tista ustrpljivost in modrost sv. Očeta, s katero si pridobiva tudi srca — nasprotnikov. Sloveči slikar Dieffenbach ki je svojedobno delal toliko senzacije na Dunaju, je dospel pred-včeraj iz Aleksandrije v Trst s parnikom Bohemia. Dieffenbach ni poznan tukaj, a njegov prihod je vzbudil v^lik naval mej množico, ki je kar drla za njim, koder je šel. To pa ue zaradi njegovega imeua, ki je, kakor rečeno, v Trstu čisto neznano, marveč zaradi čudne noše njegove in njegovih otrok. Deftefbach hodi po svetu, kakor je hodil o svojem času Kristus, zavit v priprosto sivo ra-ševino. Glave nima pokrite, marveč mogočni lasje visč mu v prostih kodrih čez ramen. Tako so opravljeni tudi njegovi trije otroci, dve deklici to jeden deček. Dieffenbach je velik slikarski genij in njegove slike so zajedno podoba njegovih filo-zofičnih idej iu nazorov. On je učenik askeze (vzdržljivosti, zmernosti, zatajevanja samega sebe) in njegov uk tirja povrat človeštva v nedolžno prvotnost nazaj, ker le po tej poti da je možno priti iz veltke zagate moralne in fizične propasti, v katero je zabredlo človeštvo. Dieffeiibacb ima silio sovražnikov in je moral že prestati veliko preganjanja radi -vijih čnd-nih idej, zlasti k^r je njegova resnica bola v oči više merodajne kroga na Dunaju i u po drugod. Njegovi tilozofemi utegnejo biti sicer pravi in resnični, a človeštva vejitu- ne odreši in tako ostane samo čudovita prikazen in interesantna paša radovednim očem, koder nastopa. V Trst je prišel samo — menjat denar. Koparski gojenci. Ustmeno smo izvedeli : Na c. kr. učiteljišči študira letos 48 slovenskih gojencev. Vsled odloka 5. aprila t. i bili so po-deljeni državni štipendiji 42 boljšim, marljivim in revnim gojencem; 6 gojencem ta podpora ni bila nakazana, ker so bili ali ne povsem potrebni, ali pa ne povsem dobrega učenja. Pričetkom junija izplačalo je vodstvo 32 slovenskim gojencem od 1. junu v: rja naprej štipendije, ker je slavni deželni šolski svet koncem maja po predlogu preč, deželuega šolskega nadzornika, ki si je vse natančno ogledal, uničil predlog vodstva radi neopravičenih kazni in je ukazal, da se morajo stipendistom podpore takoj izplačati. Čeravno po poslanec Spinčič in tovariši dne 28. maja 1897 Htavili interpelacijo, da dobć slovanski dijaki rečenega zavoda svoje štipendije; čeravuo je visoki deželni šolski svet v svojem odloku koncem maja natančno ukazal, da se imajo vsem štipendistom izplačati štipendije; čeravno je to isto zahteval gospod deželni šolski nadzornik v navzočnosti vsega vsega učiteljskega zbora dne 4. jHnija: vendar vodstvo do danes še ni izplačalo 12, reči: dvanajst slo ven« s k i h š t i p e n d i s t o v, ki so vsi imeli koncem prvega poluletja spričevalo prvega reda iu so lepega vedenja. Izmed hrvatskih štipendistov, katerih je silno malo, jih pet doslej ni dobilo nič radi iste trmoglavosti. Kdo vlada?! Zopet 6trajk. Tudi delavci kamnoseške tvrdke Dagostini & Cornp. so ustavili delo. Tvrdka je baje pripravljena dovoliti delavcem nekoliko olajšav. Javni shod pri sv. Jakobu. „Izobraževalno društvo" skliče javni shod jutri v nedeljo ob 5. uri pop. v prostorih g. Lukšiča pred cerkvijo. Ker bodo na dnevnem redu razne podučljive razprave, je želeti, da se naši delavci in drugi mnogoštevilno udeležć. Odbor. Židje v Ljubljani V beli slovenski Ljubljani se vedno bolj množa židovske tvrdke, nevarne gmotnemu stanju nežidovskega obrta. Z majem je otvoril v Lj u olj a ni znaui Žid Alfred Praukl iz Modliaga svojo zalogo čevljev. Fraukl preplavlja se svojimi čevlji ves svet in jemlje zaslužek poštenim domačim čevljarjem. Ljubljanski upravi priporočamo — saj je slovenska — da se brani z vsemi silami židovske konkurence, ako hoče obstanek svojim domačim obrtnikom. Trž. delavec. Nova znamenita najdba v Egiptu .Times". poročajo: angleška učenjaka Grenfell in Hunt sta našla miuolo zimo v Benćzi (stavi Oxyrhyneus) v Egiptu ogromno število znamenitih papirjev (pa-pyros). Beušza leži ob robu zapadne puščave med pokrajinami Fayum in Minya. Arheologi iu starinarji se niti še dotaknili niso tega kraja. Učenjaka nista našla več mnogo ostankov bivališč iz stare dobe, — vse je bilo pobrano in pozidano v nove stavbe. A pod staro šuto ležali so pokopani znameniti papirji. Isti izvirajo izza dobe rimljanske osvojitve pa do arabskega vladarstva. V najdenih rokopisih je natanjčno označeno vsako stoletje navedene dobe. Največ je pisanih v grškem jeziku, vmes je tudi latinskih, koptskih in arabskih stavkov. Vsebina najdenih listin je dosedaj čisto neznana. V jedni listin se nahaja zbirka .logie" t. j. izrekov Kristovih, Nekaj teh izrekov ni v evangeljih, drugi niso mnogo različui od onih v novem testamentu. Določanje starosti te .logie" da teologom priliko za zanimiva preiskovanja. — Po tradiciji je sv. Matevž nabirate!j teh izrekov. Biser najdbe, listina, sestajajoča i^ 150 dobro ohranjenih, po več Čevljev dolgih pergamentov obdržal si je Gizejski muzej. Ostanek sd je poslal ua Angleško, kjer se najdba preišče znanstveno. Razen papyrov našla sta učenjaka množico kovanega drobiža, 200 popisanih črepinj, (osti dk), bronastih iu slono ostenih nakitov in drugih stvarij iz bizatinskih in rim-Ijanskih časov. Zgodovina slovenskega slovstva .m. zv. in pragmatična (Dr. K. 01 nser.) (Dalje) Gospod Vidic je ocenjujć III. zv. v „Slov. Nar.11 omenil, da ima predgovor marsikaj nepotrebnega. Ko sera spiral predgovor, sta ga preči-tala še dva druga pisatelja, v slovenskem slovstvu delujoča že v Janežičevem „Glasniku", jeden na Pr;mor«kem, drugi na Kranjskem ; vsak izmed nju je pristavil po jedno opombo, jeden je jeden moj stavek prečrtal ; vsak izmed nas dela v svojem stanu pošteno črez 26 let za narodno reč. Mi trije sA svojimi nad nego 80 ;ieii narodne službe bo-deao bolje vedeli, kaj je potrebno povedati v predgovori. nego vseučiliščni dijak v svoji romantiki. V tej dobi smo si poskusili nekoliko slovenske rea-ltetike v delu, pa ne v frazah. Kar se dostaje ocene tretjega zvezka se g. Vidcu zgodovinski pregled zopet zdi preobširen. Mislim, da po krivici. On obsega 6 V« strani in opisuje gibanje po slobodnejši upravi raznih držav v Evropi uprav v tej dobi, ko se je dokazalo, da v Evropi z absolutizmom sploh ne pojde več. LjubiČevo „Ogledalo hrvatske književnosti" v II. zvezkih skorej polovico svoje knjige posvečuje avstrijski in hrvatski politični zgodovini; Pypin-Spasovičeva knjiga o književnosti slovanskih narodov pa ina suhoparne številke in pristavljene kronološke stavke. Tu sem skušal pogoditi neko srednjo pot. Politični dogodki na Francoskem in Nemškem so posredno porodili politične dogodke v naši državi in radi tega se po mojem mnenju morajo omeniti na kratko ; dogodki v Rusiji in Italiji so se omenili, ker so se dogodili v naši soseščini. Dasi je opisan kulturni pogled samo do 1870. 1. se vender v tem letu ne more storiti tak kitajski zid, da bi se kaka malenkost ne omenila tudi črez to leto. Dasi sta Korošca Matija Majar in Einspieler prišla za štajerskimi pisatelji, je naravna posledica, ker sta njihova soseda, in ker so uprav ti v ozki zvezi z Davorinom Trstenjakom iu Slomškom. Res, da sta obadva pisala tudi v „Novice", pa saj so ti in drugi Korošci ločeni od drugih po treh zvezdicah. Ktanjec Robida je vse svoje življenje delal na Koroškem in ni — kolikor je znano meni — sodeloval v Bleivveisovih Novicah, zatorej ga nisem mogel postaviti nikamor drugam, kakor med Ma« jarja in Einspielerja. Jeden ocenjevalec (gv Domin Svetu") mi očita, zakaj sem Miklošiča postavil tje, kjer je, in g. Vidic, da sem ga premalo povzdiguil. Pred Janežičevo dobo sem ga postavil radi tega, ker §e uprav v Janežičevem „Glasniku" po jezikoslovnih razpravah začenja k a sati upliv njegovega treznega iu fundamentalnega jezikoslovja, ki je konec storilo etimologizovanju Ravnikarja Hicen-gerja, in drugih slovenskih pisateljev; da rabim zdaj priljubljen izraz, ou je konec storil „romantičnemu" jezikoslovju tako v Slovencih, kakor v drugih Slovanih. Ko sem 1878. 1. šolske počitnice preživel v Berolinu in tam od Jagića slišal, daje tadanji berolinski germanist Miillenhof Miklošiča imenoval največjega jezikoslovca tadanje dobe, sem jaz prvi v Sloveacih razglasil to sjajno sodbo o našem rojaku, — ob priliki, ko smo Bož. Raič, dr. L. Požar in jaz 1882. 1. na jesen Ljutomerčane nagovarjali, naj 1883. 1. slave sedemdesetletnico svojega slavnega rojaka in uprav s to izjavo, ki je presenetila cincajoče Ljutomeržaae, flrao u polnili njihove pomisleke ; — gotovo bi ga bil opi- sal na širši podlagi, da sem to smatral potrebno za zgodovino slovenskega slovstva. Pač pa sem nekatere strani njegovega slovstvenega delovanja v korist nam Slovencem iz 1848. 1. postavil bolj na vidik, nego je bilo znano do slej. Moje slike posameznih mož imenuje gospod Vidic medle, suhoparne. Tukaj moram omeniti, da je priznan slovdnski pesnik na Kranjskem imenoval mojo sodbo trezno in resnobno; seveda mladina bi rada imela vse bolj ognjevito. Sodba g. Vidca generaliter tudi ni opravičena; pritrdim privatni sodbi gospoda predsednika „Slov. Matice", da niso vsi odličnjaki jednako natančno orisani, da bi se morda tu in tam pridjalo kaj, vsakako pa na splošno Vidčeva sodba v tem oziru ni opravičena. (Pride še.) Najnovej&e vesti. London 11. Carigrajski listi poročajo, da vlada v Carigradu mnenje, Tevflk paša namerava pri bodoči mirovni konferenci dati sledeča privoljenja: Turčija prepusti Grški Tesali jo do pokrajine severno Peneja; potrjuje kapitulaoije, zahteva pak preiskovalcev te zadeve in se zadošča s preiskavo finančnega stanja z ozirom na odškodnino. Carigrad 11. Seja za pogajanja zaskl p miru se je odložila na torek. Dasi utegne nastati še kaka težkoča, vendar je opravičena nada, da se doseže konečno sporazumljenje. Kaneja 11. Ustaši so prosili admirale, da bi jim dali živil. Admirali so privolili. Trgovinska brsojavke tu v ti. Bulina i«.kuJ]i iiTtnitlJilfvvm) i utrni DM«l!" > r«v w*.>in Priporočilo: Visoko*po8t jvuni gosp. Kristjan Mahlknecht! Resnici na liubo moram potrditi, da so dela, katere ste mi poslali, popolnoma umetno izvrš na. Lurdska mati božja, katero som prejel pretečeno leto, presenetila nas « vse in prijetna je vsakemu, ki jo zagleda. Sv, Kvirin, kojega sem lotos naročil, jo tudi jako lep ter sem z obema deloma jako zadovoljen tako, da morem reči r veni, vide et judica — pridi, glej in sodi. S spoštovanjem Kari Štefan Kumar, vikar. A v č o pri Gorici. Lastnik konaorcij lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godiiik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.