PRimurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini . AA «.
Abb. postale I gruppo 4UU lil*
Leto XXXVIII. Št. 3 (11.131)
TRST, torek, 5. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MA VČERAJŠNJEM SESTANKU ZUNANJIH MINISTROV EGS V BRUSLJU
Evropska deseterica» zavrnila Reaganove zahteve po sankcijah
EGS se je omejila na zahtevo po ukinitvi izrednega stanja na Poljskem - Na Zahodu se krepijo razlike, ki imajo osnovo v gospodarski soodvisnosti Evrope
BRUSELJ — Zunanji ministri «evropske deseterice* so na včerajšnjem izrednem sestanku v Bruslju končno le uskladili stališča do poljske krize in do odgovornosti Sovjetske zveze glede na razvoj dogodkov na bregovih reke Visle. Kljub pritiskom iz VVashingtona so se države članice evropske skupnosti še enkrat omejile le na politično obsodbo dogodkov in na poziv poljskim oblastem, naj odpravijo izredno stanje, osvobodijo zaprte nasprotnike in obnovijo pogovore s Cerkvijo in sindikatom Solidarnost. Torej gospodarske sankcije proti vladi generala Jaruzelskega in SZ, za katere se je že odločila Reaganova administracija, ostajajo za EGS še naprej sredstvo, ki naj bi ga uporabili le v primeru, da bi se razmere na Poljskem še zaostrile. Sicer pa evropska skupnost ne namerava ovirati ameriških gospodarskih ukrepov proti omenjenima državama.
Kot je bilo mogoče pričakovati, je včerajšnja razprava med zuna-
Danes srečanje lieagan-Schmidt
BONN — V bonskih političnih krogih vlada precejšnja zaskrbljenost pred današnjim srečanjem med zahodnonemškim zveznim kanclerjem Helmutom Sclimidtom jn ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom. Kot vedno v zadnjem obdobju ameriško - nemških odnosov bo tudi tokrat kamen spotike različna ocena vzhodnoevropskih dogajanj, ali bolje rečeno nemško nasprotovanje gospodarskim sankcijam zaradi dogajanj na Poljskem.
Sklepi zasedanja zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju pa dajejo bonskim politikom upanje, da se bodo tudi tokrat spretno izpgnili ameriškim pritiskom o pristopu h gospodarskim sankcijam. Bržkone bo Schmidt vztrajal le pri zahtevi, da je treba na Poljskem čimprej vzpostaviti dialog med poljskimi voditelji. Cerkvijo in sindikatom Solidarnost, da je treba osvoboditi »-internirance* in preklicati vojno stanje.
vsem potrebo po enotnem nastopu zahodnih držav glede poljske krize in so tako posredno podprli zahtevo Reaganove administracije po gospodarskih sankcijah.
Drugačnega mnenja sta bila predvsem britanski in zahodnonemski zunanji minister, ki sta opozorila, da bi gospodarska blokada ne ogrozila temeljnih interesov vzhodnega bloka, ampak bi predvsem zaostrila odnose med blokoma in zamrznila proces popuščanja napetosti ter bi se še posebej odražala v poslabšanju že itak zelo nizkih življenjskih razmer poljskega prebivalstva.
Sestanku zunanjih ministrov evropske skupnosti so dajale poseben ton tudi vesti, ki so prihajale iz Varšave, kjer se je ministrski predsednik Jaruzelski sestal z vsemi veleposlaniki držav EGS in jih informiral o položaju v državi ter o načrtih svoje vlade. Potrdil naj bi pripravljenost sedanjih oblasti, da ponovno obnovijo reforme in svoboščine, ki so bile odpravljene z državnim udarc-m. vendar z nekaterimi spremembami, ki naj bi odpravljale nevarnost anarhije in popolne gospodarske neučinkovitosti poljskega gospodarstva.
Poljske oblasti so posredno pritisnile na zunanje ministre »»evropske deseterice* tudi z intervjujem namestnika poljskega zunanjega ministra Tadeusza Olechowskega, ki ga je predsinočnjim prenašala varšavska televizijska postaja. V tej izjavi je Olecho\vski poudaril, da bi zaradi gospodarskih sankcij trpelo predvsem poljsko ljudstvo.
Zunanji ministri EGS so prav gotovo upoštevali te pozive, vendar je imela najpomembnejšo vlogo pri sprejemu zelo umerjenega stališča vedno večja gospodarska spodvis nost med Zahodno in Vzhodno Evropo. V sedanji svetovni gospodarski recesiji ostaja vzhodni blok pomembno tržišče za zahodnoevropske industrijske izdelke, sovjetske zaloge energetskih virov pa postajajo prav tako vedno bolj nepogrešljive za zahodnoevropsko gospodarstvo. Zato je več kot razumljivo, da si EGS ne more privoščiti, da bi prekinila te gospodarske tokove, ampak je v njenem interesu, da bi se omenjeno sodelovanje še razširilo na primer z dograditvijo plinovoda.
ki naj bi omogočal povečanje dobave sibirskega plina evropsuim državam.
Omenjena gospodarska soodvis nost, ali kot trdijo nekateri strategi Severnoatlantskega paleta, naj bi rušila trdnost zahodnega zavezništva in zato bi bilo treba izkoristiti poljsko krizo, da bi se jo omejilo, če že ne odpravilo. Torej do-novno prihajajo do izraza protislovja v zahodnem bloku, v katerem se vojaška enotnost, ki temelji na dominantni moči ameriškega vojaškega potenciala, deli na tri precej samostojna in večkrat med seboj konkurenčna gospodarska središča. Interesi teh treh zahodnih »gospo-darskih blokov* se vedno pogosteje odražajo tudi v političnih odločitvah
VČERAJ NA ZAGREBŠKEM POKOPALIŠČU
Slovo Hrvatske in vse Jugoslavije od revolucionarja Miroslava Krleže
Zadnje besede zahvale velikemu jugoslovanskemu književniku so izrekli Josip Vidmar, Cvijetin Mijatovič in Jakov Blaževič
ZAGREB — Prebivalci glavnega mesta Hrvaške in z njimi vsa Jugoslavija so se včeraj poslovili od revolucionarja, komunista, marksista književnika, akademika in člana sveta federacije Miroslava Krleže. Zadnjega slovesa velikana hrvaške in jugoslovanske kulture so se poleg desettisočev Zagrebčanov udeležili tudi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega, javnega, znanstvenega in kulturnega življenja države in predstavniki JLA. V zadnji častni straži ob odru Miroslava Krleže v mrliški vežici v Mirogoju so bili Cvijetin Mijatovič, Dušan Dragosavac, Branko Mikulič. Jakov Blaževič, Milka Planinc, Jure Bilič. Milutin Baltič in Josip Vidmar. V imenu mesta Zagreba se je od Miroslava Krleže poslovil ix>dpredsednik mestne skupščine Bogdan Tomašič, v imenu jugoslovanskega leksikografskega zavoda Ivo Cečič, v imenu jugoslovanske akademije znanost: in umetnosti pesnik Jure Kastelan in v imenu Zveze književnikov Jugoslavije Duško Roksandie. Zadnje besede slovesa in zalivale za vse, kar je Krleža naredil v svojem bogatem in plodnem življenju za vse jugoslo-
vanske narode in narodnosti, so spregovorili član predsedstva SR Slovenije Josip Vidmar, član predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič in predsednik predsedstva Hrvaške Jakov Blaževič.
Josip Vidmar je v poslovilni besedi spregovoril o osebnosti pokojnega Krleže, o njegovem delu, mislih in znanju. Med drugim je dejal: »Zdaj je ta ogenj ugasnil. Od Krleže se moramo samo še poslovati. A kaj dejati za slovo temu tako neobičajnemu in humanemu človeku? Spominjam se. kako smo v razgovorili nekajkrat diskutirali o Shakespearu, posebej o njegovem Hamletu. Krleža ni bil človek, ki bi se hitro navduševal, a ko smo govorili o tej drami, je tiho zablestel. Takega ga nisem videl nikdar prej, naj mi bo zato dovoljeno, da se poslovim od njega z besedami zvestega Horacija mrtvemu kraljeviču Hamletu: Lahko noč, predragi -Krleža. V svojem burnem življenju in ustvarjanju je zaslužil miren pokoj.*
Književnika Miroslava Krležo so pokopali v družinski grobnici, kjer počiva tudi njegova žena Bela, ki je umrla pred letom dni. (dd)
V LJUBLJANI PODELILI KRAIGHERJEVE NAGRADE
Nagrada za 35-letno uspešno delo 5DGZ
Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič o pomenu in vlogi S DGZ
LJUBLJANA — Ob obletnici smr- priznanje je Gospodarska zbornica
ti borca za nove kvalitetne tokove jugoslovanskega gospodarstva in pobudnika ter tvorca gospodarske reforme Borisa Kraigherja so v Ljubljani podelili tradicionalne Kraigherjeve nagrade. To visoko priznanje Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje vsako leto vidnim posameznikom kot moralno in materialno priznanje za njihov prispevek trajnejšega pomena v gospodarstvu Letošnje nagrade so prejeli direktor «Avtomontaže* v Ljubljani France Borštnik, direktor zdravilišča «Radenska» Feri Horvat, direktor »■Rudisa* iz Trbovelj Boris Malovrh, direktor Termike iz Ljubljane Milan Osojnik in direktor koprske »Intereurope* Milan Turk. Prvič so letos podelili posebno kolektivno priznanje ustanovi s področja gospodarstva. To
PO NEDELJSKEM^ DRZNEM^ NAPADU_ NA ŽENSKI ODDELEK^ ZAPORA V ROVIGU
Ronconijeva in ostale še na prostosti
Beg so skoraj gotovo organizirale rdeče brigade - Posledice eksplozije in silovitega spopada s paznikoma - Vojaška izurjenost «komandosa»
Za sedaj so le našli avtomobile, ki so jih teroristi uporabili v akciji
H, ^ |H y;M
ROVIGO — V trenutno najbolj zastraženi italijanski deželi, kjer si na stotine policistov in karabinjerjev zaman prizadeva najti skrivališče, v katerem je ujet general Dozier, so teroristi v nedeljo brez večjih naporov, zato pa v pravem slogu uspešnega diverzantskega napada. osvobodili iz ženskega oddelka zapora v središču Roviga štiri svoje pajdašinje. Gre za bivšo voditeljico »prime linče* Susanno Ronconi, Marino Premoli. Federico Meroni in Loredano Biancamano. Napad na zapor je terjal tudi nedolžne žrtve:
' i $ HHi <
Jctniški paznik pred luknjo v obzidju kaznilnice v Rovigu
(Foto AP)
njimi ministri EGS temeljila na konfrontaciji stališč do poljske krize, ki jih zagovarjajo ZDA in Zahodna Nemčija. Nekateri zunanji ministri, tned katerimi je bil tudi Colombo, ki je s svojim poročilom odprl včerajšnje zasedanje, so poudarili pred-
.....................................................milim.....................■■■•■iiMit-.r
KLJUB URADNIM TRDITVAM O POSTOPNI IN USPEŠNI NORMALIZACIJI
Strogi ukrepi o vojnem stanju na Poljskem zgovoren dokaz o težavah vojaškega režima
Včeraj baje začeli z delom v vseh industrijskih obratih - Nadaljujejo se sojenja proti aktivistom Solidarnosti - Poljska plačala pasivne obresti
VARŠAVA — Prvi dan četrtega tedna vojnega stanja na Poljskem bi morali včeraj začeti z delom tudi v baltskih ladjedelnicah in v kakih dvajsetih obratih, ki predstavljajo ogrodje poljskega industrijskega potenciala ladjedelnic in teli obratov, kjer je bila pred vojnim stanjem prisotnost sindikata Solidarnost največja, pa varšavski radio in televizija nista izrecno omenila, temveč sta le poročala, da sc delo povsod odvija normalno in da se .je po počitnicah začel Pouk v prvo in drugostopenjskih šolah.
Sodeč po takih vesteh se je torej poljsko delavstvo udalo v uso do in se ne upira vojaškim oblastem. Medtem pa je policijska ura
v veljavi v vseh vojvodstvih in .je niso skrajšali v Gdansku kot v drugih krajih, še vedno so letališča zaprta za reden promet, tuji dopisi so podvrženi cenzuri, še vedno so pretrgane vse telefonske zveze v domačem in mednarodnem prometu, z motnjami pa skušajo prepre čevati, da bi Poljaki poslušali zahodne radijske oddaje v poljščini. V enem stavku povedano: še naprej veljajo stroge omejitve vojnega stanja. K temu neizbežno sodijo procesi pred posebnimi sodišči proti aktivistom Solidarnosti, ki so organizirali protesne manifestacije proti vojaškim oblastem. Varšavski radio je včeraj sporočil, da so devet članov Solidarnosti obsodili na zaporne kazni od treh do
Zunanji ministri Der Stoel (Nizozemska), Cheyss«m (Franclja) m lord Carrlngtoii (Velika Britanija) med včerajšnjim sestankom v Bruslju
(Telefoto AP)
sedmih let, ker so organizirali stavko v katovviški jeklarni.
Da je položaj v državi vse prej kot miren, potrjuje tudi ukaz vojaških oblasti, ki so prepovedale prodajo nahrbtnikov, šotorov, odej. spalnih vreč, pisalnih strojev in strojepisnega papirja. Oblasti se torej bojijo, da bi na Poljskem nastali zametki ilegalnega odpora. Aktivisti Solidarnosti pa so kot kaže pravočasno poskrili precej fotokopirnih strojev in drugih za pro pagando obveznih sredstev, pretrgane telefonske pogovore pa nadomeščajo s kurir ii. Nič čudnega to rej, da je Solidarnost pozvala vse lastnike nahrbtnikov, naj jih rabijo tudi za vsakdanja opravila, da bodo vojaške oblasti težje odkrivale prave kurirje. Poleg tega je iz ilegale Solidarnost pozvala ore bivalstvo. naj s črnimi trakovi okrog rokavov in s črnimi gumbi dokaže, da z razglasitvijo vojnega stanja ni sindikat izginil.
Sodeč po vesteh iz krogov Solidarnosti v tujini pa je poljsko delavstvo po sib razmer prešlo k pasivnemu odporu in k sabotažam v proizvodnji, ki jih je skoraj nemogoče preprečiti, če ljudstvo nima zaupanja v oblasti. Zaupanja pa si general Jaruzelski ne bo zagotovil s sojenjem bivših partijskih voditeljev in funkcionarjev, ki so izrabljali svoj položaj. Navsezadnje je njihove zlorabe odkril prav sindikat Solidarnost. sedaj pa naj bi postali neke vrste grešni kozli, da bi si Jaruzelski pridobil zaupanje ljudstva.
Tak manever pa mu bo le s težavo uspel, kot je obsojen na propad, poskus, da bi na zahodne gospodarske sankcije zvalili krivdo, če bo v prihodnjih mesecih na Poljskem pomanjkanje. Komu pa bodo naprtili krivdo, da je morala Poljska plačati 3)0 milijonov dolarjev pasivnih obresti - Zahodu, ni znano.
Nedvomno je to za Poljsko ali koga drugega na Vzhodu hudo breme, a še nič v primerjavi, da bi se pasivni odpor in padec produktivnosti na Poljskem nadaljevali.
T
Nasilje v Salvadoru
SAN SALVADOR - Nadškof v San Salvadoru msgr. Arturo Rivera y Damas je sporočil dramatični obračun političnega nasilja v prvih 11 mesecih leta 1981. Po njegovih podatkih je bilo ubitih 11.723 oseb, zginilo pa jih je 1.808. V svoji ho leg Ronconijeve in ostalih treh paj-
ubit je bil 64-letni upokojenec Angelo Furlan, ki se je sprehajal pred obzidjem zapora, ranjenih pa je bilo še drugih šest oseh.
Do terorističnega podviga je prišlo ob 15.45, ko je bila v malem padskem središču pozornost prebivalstva zlasti namenjena nedeljskim športnim dogodkom. Komandos kakih sedem ali osem teroristov je v parkirani avtomobil pred obzidjem zapora natrpal izredno močan peklenski stroj. Ko je trotil eksplodiral se je v obzidju odprla oeromna luknja, skozi katero so zbežale teroristke, ki so bile na oddihu na dvorišču in so s presenetljivim sinkro-nizmom razorožile paznico in ji iztrgale ključ, s katerim so se dokopale do vrat, ki vodijo do obzidja.
Istočasno se je na ulici razvenel silovit oboroženi spopad med teroristi in dvema paznikoma, ki sta nadzorovala hodišče nad obzidjem. Sproženih je bilo najmanj 100 strelov. Ko so bile Ronconijeva in ostale na varnem so se teroristi oddaljili, najbrž s štirimi avtomobili, ki so jih preiskovalci našli šele sinoči v predmestju Roviga. Vsa akcija je trajala pičlo minuto. Kot rečeno je na kraju spopada obležal 64-letni upokojenec Angelo Furlan, ki se je povsem po naključju nahajal pred zaporom in ga je raznesla eksplozija. Posledice eksplozije je moč o-paziti tudi na pročeljih bližnjih hiš. Drobci so zadeli šest oseb stanovalcev: tjied njimi ni nihče teže ranjen. Od avtomobila, v katerem so teroristi namestili bombo, je ostalo le nekaj razstresenih kosov. I.e pričevanja očividcev potrjujejo, da je šlo za bel autobianchi A112.
Hitrost, s katero je «komandos* osvobodil teroristke, je zmedla tudi same preiskovalce, ki si več kot 24 ur po napadu niso še povsem na jasnem, kako je akcija sploh potekla, koliko teroristov je v njej sodelovalo in če so jo sploh izvedli do konca. V zaporu je bilo namreč po-
miliji je nadškof povedal, da umre v Salvadoru vsak mesec zaradi političnega nasilja najmanj tisoč civilistov povečini kmetov med 16 in 30 letom starosti, na mesec pa zgine v povprečju 164 oseb
dašic še nekaj drugih domnevnih teroristk. Po nekaterih vesteh, naj bi le-te namerno ne zapustile zapora. drugi pa trdijo, da jim to ni uspelo. Nekateri očividci pričajo celo o tem, da so nekaj minut pred
napadom nekateri oboroženi mladeniči pozivali pešce, naj se ne približajo zaporu in. jim grozili, da jih bodo sicer ubili.
V uradih Digosa sicer zatrjujejo, da so prve cestne zapore postavili že četrt ure po napadu na zapor, teroristov pa niso prestregli. Dejstvo, da so avtomobile teroristov našli v samem mestu, pa najbrž pomeni, da se. «komandcs* še vedno skriva v Rovigu. Še zlasti presunljiva pa je vest. da so pred časom domnevnemu teroristu Micheleju Ga-latiju v celici zaplenili načrt, ki je predvideval beg iz zapora v Rovigu v približno enakih okoliščinah od nedeljskih. Kljub temu ni prišlo do
nobenih preventivnih ukrepov.
Odgovornost za nedeljski napad ni za sedaj (kot se dogaja običajno) prevzela še nobena teroristična organizacija, vendar pa ni dvomov, da so avtorji drznega posega rdeči brigadisti. čeprav pripadajo »osvobojene* teroristke, in zlasti Ronco-nijeva, skupini »prima linea*. Preiskovalci namreč menijo, da so edi-noie KB sposobne izvesti tako zahtevalo akcijo, ki terja že pravo vojaško izurjenost. »Prima linea* je namreč kot organizacija v razsulu, številni njeni pripadniki, ki so še na prostosti, pa so se spet pridružili brigadistom.
Karabinjerjem in policistom, ki sodelujejo v preiskavi, so se včeraj pridružili tudi kolegi iz Rima in drugih mest Italije. Oblasti so poudarile. da za lov na nedeljske napadalce. ne bodo »žrtvovali* niti enega preiskovalca, ki se ukvarja z ugrabitvijo ameriškega generala Do-ziera.
Slovenije dodebla Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju iz Trsta za izjemne dosežke pri razvijanju gospodarskega sodelovanja in ob njegovem 35-letnem ob-dotju.
Ob prisotnosti številnih slovenskih gospodarstvenikov in najvidnejših predstavnikov družbenega in političnega živl.jenja republike, je nagrade podelil predsednik GosDodar-ske zbornice Andrej Verbič. V u-vodnem govoru je Doudaril. da se je v slovenskem gospodarstvu v minulem letu v celoti uresničila globoka preobrazba v miselnosti in obnašanju, ki temelji na spoznanju, da je mogoče živeti le od rezultatov svojega dela, da je potrebno več skupnega nastopanja in Da. da le nastopanje na zunanjih tržiščih in vključevanje v mednarodno delitev dela, lahko zagotavlja trdnejšo Dodlago za razvoj.
Podrobno je obrazložil sklep zadnjega zasedanja skupščine Gospodarske zbornice, ki je pravilnik o dodeljevanju nagrad Borisa Kraigherja dopolnila tako, da je možno med nagrajence vključiti tudi združenja in kolektive, ki imajo posebne zasluge za razvoj slovenskega gospodarstva. Prvo tako posebno priznanje je namenjeno slovenski zamejski organizaciji — Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju v Trstu. Ta odločitev izraža dolžno zalivalo za velik trud in izjemne uspehe, ki jih je združen e v 35 letih svojega obstoja doseglo pri povezovanju gospodarstvenikov, pripadnikov slovenske narodnost ne skupnosti v Italiji, je pojasnil Andrej Verbič in nadaljeval: «S podelitvijo tega priznanja vključujemo med nagrajence prvič tudi slovensko institucijo iz tujine, s čimer želimo poudariti pomembno vlogo, ki jo imajo slovenske ustanove, tu di na gospodarskem področju, za -ohranjanje in utrjevanje slovenske narodne skupnosti in za krepitev obmejnih stikov med dvema sosednjima narodoma. Rad bi posebej poudaril, da je Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu kot samostojen gospodarski subjekt in pomemben družbeni dejavnik v Furlaniji - Julijski krajini veliko prispevalo k razvoju in krepitvi med sosednjima gospodarstvoma in h krepitvi obmejnega gospodarskega sodelovanja kot materialne podlage dobrososedskih odnosov in odprtih meja.* Utemeljitev nagrade objavljamo na drugi strani. (jp)
PO BEGU ZNANIH IN NEVARNIH TERORISTOV «PRIMA LINEA*
Polemični komentarji političnih strank o nedeljskem krvavem atentatu v Rovigu
ROVIGO — Z enotno manifestacijo na središčnem Trgu Vittorio Emanuele je včeraj popoldne demokratični in antifašistični Rovigo odločno obsodil nedeljski teroristični napad na krajevne zapore, v katerem je izgubil življenje 64-letni Angelo Furlan, šest oseb pa je bilo ranjenih. Manifestacijo so podprle vse stranke ustavnega loka ter pokrajinska tajništva sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, ki so v znak protesta zaradi nedeljskega krvavega dogodka proglasila dve-urno splošno stavko v pokrajini Rovigo.
Prevratniški izpad v tem mestu južnega Veneta, ki je imel za cilj pobeg iz zapora širih znanih in nevarnih teroristk skupine «prima linea*, je bil včeraj, kot sicer že v nedeljo zvečer, predmet reakcij in komentarjev političnih sil, parlamentarcev in sredstev javnega obveščanja. Skoraj vsi se namreč zaskrbljeno sprašujejo kako je lahko sploh mogoče prišlo do bega tero-
ristke Susanne Ronconi in pajda-šinj in zakaj so pristojni organi ministrstva za pravosodje dovolili, da so bile članice »prima bnea* lahko priprte v slabo zastraženem zaporu, kot je tisti v Rovigu, ki se vrh tega nahaja še v središču mesta. Večja skupina poslancev PSI (prvi podpisnik je načelnik skupine Labriola) je včeraj naslovila ministroma za pravosodje Daridi in za notranje zadeve Rognoniju interpelacijo, v kateri zahteva nujna pojasnila v zvezi s potekom nedeljske teroristične akcije. Socialistični parlamentarci hočejo tudi zvedeti od pristojnih ministrov, če so organi javne varnosti po ugrabitvi ameriškega generala Doziera v Veroni uvedli kak preventivni ukrep, ki bi vsaj v Venetu preprečil zaostritev terorističnih izpadov proti demokratičnim inštitucijam.
Zelo polemičen do odgovornih o-blasti pa je bil tudi senator KPI iz Roviga Vittorio Sega, ki jp med drugim naglasil, da sta sodstvo in
Novi «primer Riccardelli razburja duhove
RIM — Formalni del prve seje parlamentarne preiskovalne komisije o dejavnosti framasonske lože P2 se je omejil na razpravo o načinu dela komisije. Jutri bo komisija zaslišala Bruna Tassan Dina, pooblaščenega upravitelja založniške grupe Rizzoli, njegovega odvetnika Pecorello in milanskega pod-prefekta Lerra v zvezi s telefonskim pogovorom, v katerem naj bi neoporečni voditelj lože P2 Licio GelU prigovarjal Tassan Dina, naj proda dnevnik Corriere della Sera financ niku Cabassiju, ki je, kot pravijo, blizu socialistom. V prihodnjih dneh bo komisija zaslišala še druge framasonske voditelje, medtem ko je po dolgi razpravi sklenila, da ne bo prijavila tednika Panorama, ker je objavil vest o telefonskem pogovoru.
Vendar je bila vse to, kot že rečeno, formalnost. Resnični politični dogodek dneva je napad socialističnih predstavnikov na člana preiskovalne komisije, senatorja Liberata Ric-- cardelbja, bivšega sodnika, člana parlamen-
tarne skupine neodvisne levice. Socialisti m del demokristjanov obtožujejo Riccardelli ja, da je prevelik prijatelj Tassan Dina in Riz-zolija, da bi lahko bil član te komisije. Verjetno bodo v prihodnjih dneh vprašanje nezdružljivosti tudi formalno sprožili.
Obtožbe Riccardelliju so, v bistvu naslednje: bil naj bi posrednik med Tassan Dinom in Branco v obdobju, ko so iskali človeka, ki bi jamčil moralno lice največjega italijanskega dnevnika; preveč naj bi bil sodeloval z milanskim dnevnikom v obdobju škandala P2; neposredno naj bi bil vmešan v enega tolikih aspektov telefonskega pogovora med Gellijem in Tassan Dinom, oziroma, 21. ah 22. decembra naj bi bil poslušal magnetofonski zapis tega pogovora. Riccardelli je takoj odgovoril: dejal je, da je res poslušal magnetofonski zapis, a je o tem nemudoma obvestil predsednico komisije Tino Anselmi. Kljub letnu-socialisti vztrajajo. Verjetno gre
za izključno politično vprašanje. Če drži. da je Craxijev človek, Cabassi, v tej zadevi že pogorel, gre verjetno za pravo socialistično in do neke mere tudi demokristjansko protiofenzivo o vprašanju Rizzoli ja. Včeraj je podtajnik PSI Martelli dejal, da človek, ki je tako vezan na ljudi, ki so v osrčju preiskave, ne more ostati v parlamentarni komisiji. Socialistični senator Spano, ki je tudi član komisije, pa je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh socialisti sprožili »zadevo Riccardelli*. Po splošni oceni naj bi torej šlo za politični spopad med komunisti in socialisti, za katerim pa je nedvomno zaskrbljenost nad možnostjo, da bi socialistična stranka prevzela nadzorstvo nad največjim italijanskim dnevnikom. Po drugi strani pa obstaja utemeljitev, da je pač, še zlasti v primeru, da pride do predčasnih volitev, dober odnos socialistov s tem časopisom — če že ne nadzorstvo nad njun — lahko odločujočega pomena.
. . .*/■■ ■ . uv. R. O, .
ravnateljstvo zapora že pred časom opozorila ministrstvo za pravosodje, da je zapor v Rovigu popolnoma neprimeren za varstvo nevarnih jetnikov. Istega mnenja so tudi poslanci radikalne stranke Boato, Pinto in Aiello, ki v interpelaciji sprašujejo ministrskega predsednika Spadolinija, po kakšnih kriterijih ministrstvo za pravosodje odreja premestitve teroristov iz enega v drugi zapor in zakaj so izbrali prav Rovigo za Ronconijevo, ki je bila ena izmed ustanoviteljev in kasnejših voditeljev »prima linea*.
Poslanci PDUP pa v tiskovnem poročilu ugotavljajo, da so se varnostni ukrepi po ugrabitvi generala NATO poziera jasno izkazali kot neučinkoviti, kar je pripomoglo. da so teroristi nemoteno napadli zapor v Rovigu, ki je vsekakor veljal kot možni «strateški cilj* raznih prevratniških skupin. Časopis «Lotta continua* pa opozarja v članku, ki ga objavlja danes, da so bili varnostni organi že sredi novembra obveščeni o načrtu za pobeg skupine teroristk iz nekega zapora v severni Italiji. To zelo važno informacijo na.i bi preiskovalcem posredoval terorist »prima bnea* Della Corte, ki so ga policisti aretirali na milanski železniški postaji takoj po umoru a-genta Digosa Viscardija. »Varnostni organi*, piše med drugim skrajno-levičarski list »bi morah tako.i razumeti. da gre za zapor v Rovigu. ki je edini v severni Italiji, kjer so občasno priprte pripadnice terorističnih organizacij*.
V Rovigo Da bo danes popoldne prispel minister za pravosodje Da-rida, ki se bo osebno seznanil z razvojem preiskave o nedeljskih dogodkih, ki poteka pod vodstvom funkcionarjev istega ministrstva. Predsednik vlade Spadolini pa se je včeraj srečal z ministroma Da-ridom in Rognonijem ter z njuna pretresel dinamiko terorističnega atentata ter potek preiskav, ki doslej resnici na ljubo niso še obrodile konkretnih uspehov.
ZAMRZNJENE 50 BILE OD 15. SEPTEMBRA LANI DO VČERAJŠNJEGA DNE
Cene najosnovnejših živil zopet proste a po sodbi izvedencev ne bodo poskočile
Nekateri trgovski krogi pozitivno ocenili protiinflacijski ukrep\ kateremu pa naj sledi učinkovitejša politika z uvedbo «opazovulišču cen
Kot smo napovedali v nedeljo, preneha danes veljati sporazum o 80-dnevni zamrznitvi maloprodajnih cen dvajsetim vrstam živil najširše porabe, ki je bil dosežen 15. septembra lani med trgovci, proizvajalci in zadružnimi organizacijami. To pomeni, da niso cene mleka, testenin, zelenjave, sira, olja in med drugim pršuta več podvržene soglasno sprejetem «samobrzdanju», kateremu je botrovala 20-odstotna inflacija, ampak se lahko zopet prosto gibljejo.
Med potrošniki se sedaj poraja zaskrbljenost in vprašujejo se, ali ne bodo trgovci prihodnje dni pričeli krepko navijati cene, da tako »prinesejo noter* ono, kar naj bi v štirih mesecih izgubili glede na dejstvo, da režijski stroški in drugi izdatki medtem niso bili zamrznjeni, pa tudi spričo okoliščine, trdijo trgovci, da so grosisti v tem času povišali marsikatero ceno. Je bojazen utemeljena? V vrhovih trgovskih organizacij, kakor tudi v krogih trgovinskih zbornic, menijo, da ne. Zakaj? Ker se cene na debelo po lanskem 15. septembru niso bistveno zvišale, pa tudi, ker se tudi stroški medtem niso kdo ve kako povečali. Pripominjajo sicer, da do takšnega ali drugačnega poskusa špekulacije res lahko pride, da pa vsekakor ne bi smel huje prizadeti potrošniških vrst. Trgovski organizmi še pristavljajo, da bodo nadrobne cene gotovo ostale bistveno nespremenjene, to pa predvsem zato, ker se poraba živil v januarju vselej občutno skrči, a pretekle mesece se je že itak zmanjšala zaradi zamrznitve cen.
Kaj pa sodijo o učinkih štirimesečnega samoobrzdanja? Njih mnenje je povoljno, pravijo namreč, da je zamrznitev nekaterih izmed najbolj razširjenih živilskih artiklov, ki po navadi najbolj prispevajo k naraščanju življenjskih izdatkov, o-mogočila prihranitev vsaj dveh dodatnih točk v draginjski dokladi. Po izračunu vsedržavne zveze trgovin skih zbornic so bile zamrznjene cene živil iz »Marcorove košare* — v dvajsetih upravnih središčih dežel — oktobra lani za 4,6 od sto nižje od tistih, ki jih je septembra zabeležil osrednji statistični zavod Istat pri obračunavanju življenjskih stroškov; ne samo, novembra so bile za 5 od sto in decembra že za dobrih 11 od sto nižje.
Soglasna, vsiljena ali kakršnakoli zamrznitev cen sploh je seveda le začasno zdravilo zoper inflacijo, potrebni so mnogo bolj učinkoviti u-krepi širšega zadiha. Tako na primer že dolgo zaman pričakujemo
uvedbo posebnega »opazovališča cen* (»osservatorio dei pre>zi»), ki bi moralo pomeniti drugo fazo protiinflacijske politike, kakor jo je pripravila sredi polemik in nasprotovanj rimska vlada. Gre za mehanizem, prek katerega naj bi trajno nadzorovali gibanje cen in pristojnim organizmom redno posredovali podatke o tem, kako bije pulz tržišču. Zakonski ukrep v tem smislu je osnovalo ministrstvo za industrijo in trgovino; sedaj ga proučujejo druga zainteresirana ministrstva, nazadnje pa ga mora odobriti ministrski svet. Kdaj? Trgovske organizacije zatrjujejo, da že v prihodnjih dneh ali vsaj v prihodnjih tednih, in to na podlagi zadevne izjave, ki io je tik pred božičem dal minister Mercora.
Vprašanje prodajnih cen ni občuteno le na ravni malih trgovcev, temveč tudi v veleblagovniških krogih. V vodstvu Confederquadri, to
je organizacije, ki združuje velebla govnice (Standa, Rinascente, Upim, Coin, Morassutti, Postalmarket, Bata), so mnenja, da gre cene strogo nadzorovati na vseh, ne le na živilskem področju. Samodiscipliniranje pri oblikovanju cen — pravijo — mora postati trajna in odgovorna naloga tako proizvajalcev kot trgovcev, to pa ravno s pomočjo bodočega opazovališča cen. Glavni tajnik Confederquadri Amedeo Criscuolo: «Mi smo neodvisni in prav malo se nas da manevrirati; lotizacija predsedniških rhest na trgovinskih zbor-
DflNES OMEJENA STAVKA V TRŽAŠKI POKRAJINI
Sindikati odločno nasprotujejo predlogu o povišku tarif ACEGA
CGIL-CISL-UIL za restrukturacijo podjetja - Danes od 14. do 14.30 avtobusi ne bodo vozili
Danes bodo delavci, zaposleni v tržaški pokrajini, stavkali. Sicer se še ne ve, koliko bo stavka trajala (ali pol ure ali več), saj je to stvar domene znotraj posameznih obratov in drugih ustanov, dejstvo pa je, da se bodo za določen čas vzdržali dela. Tako bodo na primer uslužbenci konzorcija za prevoze (ACT) stavkali na sledeči način: avtobusi ne bodo vozili od 14. ure do 14.30, ostali delavci in uradniki ACT pa bodo prekrižali roke pol ure prej od izteka posameznih turnusov.
Pokrajinsko stavko je oklicala e-notna tržaška sindikalna zveza CG IL, CISL in CCdL (UIL), da bi protestirala nad naklepanim poviškom
nicah in posledične pritožbe podjet- 7 povisKoii
nikov dejansko zastrupljajo tla, na ta 1 obcinske6a podjetja ACEGA. V katerih bi se morali uresničiti gospodarsko - politični načrti ministra Marcore. Sedaj pripravljamo belo knjigo o trgovskem aparatu v državi, 'v kateri še posebej poudarjamo žrtve in diskriminacije, katerim je podvrženo veliko razdelitveno o-mrežje*.
PO IZTEKU POČITNIC
DANES SPET V ŠOLO (A NE NA OPČINAH)
Združenje staršev osnovne šole «Bevk» oklicalo stavko za nedoločen čas v protest proti prostorski stiski
Po božičnih in novoletnih počitnicah, ki so bile letos sicer daljše kot zadnjih nekaj let, se bodo učenci, dijaki in študenti danes vrnili v šolo k pouku, tako da bodo šolska poslopja ponovno zaživela z mladino.
Kljub izteku počitnic pa bo ostala ena od naših šol, najbolj številčna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, tudi danes prazna. Kot smo že poročali v naši nedeljski številki, je namreč Združenje staršev osnovne šole »France Bevk* na Opčinah oklicalo stavko za nedoločen čas: starši ne bodo pošiljali svojih otrok v šolo v protest proti že nesramnemu zavlačevanju pri reševanju prostorske stiske na šoli.
Pomanjkanje prostorov tare slovensko osnovno šolo na Opčinah že vrsto let in se je z letošnjim letom še poostrilo: osem razredov ima na razpolago le sedem učilnic, poleg tega pa primanjkujejo šoli prostor za didaktično ravnateljstvo (ki je tudi najbolj obsežno med slovenskimi didaktičnimi ravnateljstvi), za učiteljsko zbornico in primeren prostor za arhiv. Starši otrok so že ob začetku šolskega leta ostro protestirali pri pristojnih šolskih in političnih oblasteh zaradi takega položaja na šoli, ter se domenili, da ne pošljejo otrok k popoldanskemu pouku (vsak dan je imel po en razred izmenično popoldanski pouk). Po treh mesecih je bila staršem obljubljena preureditev prostora, kjer so sedaj tuši, kar naj bi občina izvedla do konca meseca, a to še ni dovolj za reden in neoviran potek pouka. Zato se je Združenje staršev ponovno odločilo za konkretno akcijo, ki naj bi prisilila šolske oblasti, da se enkrat za vselej resno in takoj lotijo problema: danes bodo ostale šolske klopi osnovne šole »F. Bevk* na Opčinah prazne.
ta namen so se predstavniki sindikatov tudi sestali in pregledali položaj znotraj samega občinskega podjetja ter predloge o povišanju tarif. Pri tem so ugotovili, da je ACEGA v zaskrbljujočem finančnem stanju, kar je posledica napačnih izbir, ki so povezane z dejavnostjo elektronskega centra za obdelovanje podatkov, nadalje ACEGA dolguje uporabnikom skoraj 20 milijard lir. pri tem pa gre poudariti še pasivne o-bresti na posojila in dolgove, ki si jih je podjetje naprtilo na ramena, da bi bilo kos vsaj tekočim dejavnostim. Hud finančni položaj pa je tudi posledica mnogih »izgub* vode, plina in elektrike, ki uhaja iz pokvarjenih cevi, je posledica pomanjkanja jasnih političnih izbir sedanjih in bivših upraviteljev, skromnih mena-žerskih sposobnosti upraviteljev samih, organizacijske zmešnjave v podjetju in pretenzije, da se stvari pustijo na mrtvem tiru, saj se rešuje proračun samo z diskriminacijskim in stalnim porastom cen.
Zaradi navedenega je enotna pokrajinska sindikalna zveza oklicala stavkovno gibanje, da bi podprla svoje zahteve. Te lahko strnemo v naslednjih ugotovitvah: ne sme se odobriti nikakršen povišek tarif, razen tisti, ki je izšel iz pogajanj med vlado in predstavniki delavcev; sestaviti je treba načrt, ki bi zaustavil izgube v podjetju in v ta namen je treba restrukturirati, oziroma popraviti celotno vodovodno, plinsko in električno omrežje. Takoj je treba razpisati natečaj za mesto ravnatelja podjetja ter zagotoviti podjetju dejansko politično vodstvo.
Skratka, sindikalna zveza odločno zavrača preglede po poviških tarif, saj so delavci že dovolj prizadeti in si ne "morejo privoščiti' dodatnih stroškov. In današnja omejena stavka je prva pobuda in odgovor tržaškega-delavstva nad naklepanimi poviški.
MIIIIIIIMUIIIHIIII......................................................................................................................................................................................................
Pravilno odlaganje smeti proti širjenju stekline
Zaradi nevarnosti morebitnega širjenja stekline bodo uslužbenci mestne čistoče pri tržaški občini odslej naprej bolj pogostoma odstranjevali smeti iz posebnih odlagališč. Ta odlok velja zlasti za Kras, kjer je nevarnost širjenja stekline nedvomno večja. V ta namen tržaška občina poziva prebivalstvo kraškega območja, da se strogo drži pravil v zvezi z javno čistočo in naj odlaga smeti samo v posebne posode. Tako obnašanje bo prispevalo k o-hranjevanju zdravega okolja in bo gotovo preprečilo morebitno širjenje stekline.
UTEMELJITEV OB VČERAJŠNJI PODELITVI KRAIGHERJEVE NAGRADE
Slovensko deželno gospodarsko združenje nosilec gospodarskega sodelovanja ob meji
V Ljubljani so včeraj podelili tradicionalne Kraigherjeve nagrade za posebne zasluge v gospodarstvu. Letos so pri podeljevanju nagrad prvič upoštevali tudi zamejstvo in v tem smislu podelili nagrado za posebne zasluge pri povezovanju slovenskih gospodarstvenikov v Italiji Deželnemu slovenskemu gospodarskemu združenju. Nagrado, ki jo je podelil predsednik Gospodarske zbornice Andrej Verbič, je sprejel predsednik SDGZ Vito Svetina, ki so ga na slovesnosti v Ljubljani spremljali podpredsednik Vilko Nanut, ravnatelj Vojko Kocjančič in predsednik gospodarskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi Darij Cupin. Opredelitev nagrade se glasi:
»Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki ima svoj sedež v Trstu, je bilo ustanovljeno leta 1946 zato, da bi združilo in povezalo vse gospodarske subjekte slovenske narodne skupnosti v Italiji in spodbudilo njihov nadaljnji razvoj. Tako se je prav po zaslugi Gospodarskega združenja po vojnem obdobju
slovenska narodna skupnost v Italiji materialno okrepila ih postala pomemben dejavnik pri povezovanju slovenskega gospodarstva in gospodarstva onstran meje z Italijo ter na ta način hkrati tudi pomemben dejavnik pri utrjevanju dobrososedskih odnosov z Italijo. Združenje šteje trenutno prek 2 tisoč članov s področja Trsta, Gorice in Slovenske Benečije.
Slovensko deželno gospodarsko združenje je veliko prispevalo k spodbujanju vseh oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja. Postalo je nosilec in povezovalec novih o-blik gospodarskega sodelovanja ob meji.
Slovensko deželno gospodarsko združenje je skladno z osimskimi sporazumi, veliko prispevalo k razvijanju dolgoročnejših oblik proizvodnega sodelovanja. V tem okviru si je uspešno prizadevalo za povezovanje in združevanje posameznih zamejskih slovenskih podjetij, kar velja zlasti za obrtniško proizvodnjo. Na njegovo pobudo sta bila ustanovljena obrtniški konzorcij «Gometal*
Miiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111 imiidit iiiiinii i nuni, n, iimiiiminiiiii im umih ih im,,,,,,, hi,,,,,,,,,,mn immiiimiiiiliiiiitiitiiililiiiiinuii
ZBRAL JIH JE URAD IA DEŽELNO TRŽIŠČE DELA
Tudi deželni statistični podatki kažejo na industrijsko krizo v naši pokrajini
Podatki se nanašajo na prve tri mesece lanskega leta, ko je bila zaposlitvena raven v deželi konstantna - Največ zaposlenih v videmski in pordenonski pokrajini
Pismo uredništvu
Še o uresničitvi centra za znanstvene raziskave
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Spoštovani urednik, v zvezi s poročilom Slovenske skupnosti, ki ga je Vaš dnevnik objavil 19. 12. 1981, moram pojasniti na slednje:
1. področje za znanstvene in tehnološke raziskave nima nič kaj opraviti z mešano prosto industrijsko cono, ki jo predvideva osimski sporazum;
2. na področju ni predvidena gradnja stanovanj, razen naprav za ra ziskave in bivališč za občasne goste (ob priliki seminarjev in konferenc), med katerimi bo največ inozemcev;
Novi poviški cestnin na avtocesti
S prvim januarjem letos so na italijanskih avtocestah za 15 odstotkov povišali cestnino. Tako je tudi družba Autovie Venete, ki upravlja odsek avtoceste od Tržiča do Vidma in do Benetk, uvedla tozadevne poviške. Prevoz od Tržiča do Vidma stane po novem ceniku 1000 lir za vozila 2. kategorije (avtomobili z do 10 KS), 1.500 za vozila 3. kategorije (od 11 do 15 KS), 2.200 lir za vozila 4. kategorije (z nad 15 KS) in 3.000 lir za avtobuse.
Pred zadnjim poviškom je bilo treba za vozila posameznih kategorij plačati na tem odseku 900, 1.350, 1.950, oziroma 2.600 lir cestnine.
Vožnja po avtocesti do Me-ster pa stane sedaj za razne kategorije vozil 2.650 (prej 2.350), 3.950 (prej 3.450), 5.700 (prej 5.000). oziroma 7.650 lir (prej 6.750 lir).
Lilijano in Alojza je osrečil sin
MILOŠ
Srečnima staršema iskreno čestitajo, mlademu Milošu pa želijo obilo sreče in zdravja
člani balinarske sekcije KD Kraški dom
Našima Alojzu in Lilijani je zapel novorojenček MILOŠ
Srečnima staršema iskreno čestita, malemu Milošu pa želi obilo zdravja (in malo pevskih vaj)
pevski zbor Srečko Kumar
3. razvojni program ni »megalomanski*, ampak predvideva postopnost posegov začenši od preureditve in resanacije bivšega begunskega naselja, kar je tudi razvidno iz »Programskih smernic* (ki Vam jih prilagamo v slovenskem prevodu). Vsekakor mislim, da razvoj centra ne bo dosegel Banov v roku desetih let in ne bo oškodoval že obstoječih hiš ter v ta namen lahko izdelamo potrebna jamstva;
4. območje centra (razen majhnega dela pri Banih) danes ni »na raz-polago*. zato ker ni zazidljivo in je v veliki meri namenjeno vojaškim potrebam;
5. pobuda ne bo ostala na papirju. Podpisali smo že pogodbo za u-stanovitev centra za raziskave na področju informatike, ki bo zaposloval trideset ljudi, predvidevamo pa, da bo ob koncu leta 1982 zaposlenih v centru od 50 do 100 oseb:
6. skušali bomo vedno vzdrževati stike s predstavništvi zainteresiranega prebivalstva, ki ga bomo preko tiska stalno informirali o poteku dogodkov in to tudi z namenom, da bomo prejeli pripombe in kritike;
7. morebitne težave v zvezi z odobritvijo variante občinskega regulacijskega načrta, ki bi povzročile zamude pri uresničitvi centra, bodo oškodovale tudi krajevno prebivalstvo, ki bo lahko z uresničitvijo te strukture uživalo precej prednosti.
Že sedaj pa se moramo z rimskimi ministri boriti za investicijo v denarju in v raziskovalnih programih, skušajmo pa vsaj na tem področju ukrepati enotno in v sodelovanju ter ne ovirati to zelo koristno pobudo. Ne nazadnje, pa je svet področja za znanstvene raziskave sklenil vključiti v ocenjevalno komisijo za natečaj o izdelavi podrobnostnega načrta enega zastopnika Kraške gorske skupnosti, ki bo tako soudeležena v najvišji odločilni fazi za uresničitev centra.
Prisrčne pozdrave
Fulvio Anzellotti Predsednik obveznega konzorcija za gradnjo, upravljanje in razvoj področja za znanstveno in tehnološko raziskavo tržaške pokrajine
VPRIHODNJIH DNIH PO TRILCTNCM PRCSLEDKU
Na tržaški borzi zopet uradno kotiranje delnic
Odslej bosta posle vodila spet dva borzna agenta
Kantavtor Battiato jutri v Rossettiju
V gledališču Rossetti bo jutri zvečer na sporedu koncert italijanskega kantavtorja Franca Battia-ta. Glasbenik, ki je precej priljubljen zlasti med mlado publiko, bo predstavil tržaškemu občinstvu skladbe iz najnovejše velike plošče «lo voce del padrone» in pa svoje najbolj uveljavljene pesmi. Vstopnice za koncert so na razpolago v poslovalnici Utat v Pasaži Protti,
Pred tremi leti — januarja 1979 — je tržaška borza izgubila pečat uradnosti, ker se je eden od dveh borznih agentov svojemu mestu odpovedal. Ostal je le 55-letni Corneho Rizzardi, ki je tudi predsednik borzne komisije, en sam agent pa je po veljavnih predpisih za uradno Kotiranje delnic premalo.
Sedaj je borza končno dobila še drugega agenta: to je '10 letni Giuseppe Vizzini, ki je zmagal na u-streznem natečaju. Rečeno je oilo, da bo spričo tega borza uradno ste kla že 4. januarja, to je včeraj, vendar do tega ni prišlo, ker v U-radnem vestniku republike zadevni sklep še ni bil priobčen. Kaže, da bo objavljen te dni in zato bo v borzni dvorani v ponedeljek, 11 t.tn., ob 12. uri javno srečanje z gospodarskimi in finančnimi operaterji iz vse Furlanije - Julije krajine, na ka terem bo predsednik trgovinske zbornice Modiano skupaj s predsednikom borzne komisije Rizzardijem obrazložil zainteresiranim vlogo in nadaljnje izglede za razmah borzne dejavnosti ob pridobitvi drugega a genta.
Tržaška borza je ena najstarejših v Italiji, saj je bila ustanovljena leta 1755 na pobudo Marije Terezije. Predvideno je, da se borza že letos spomladi okrepi še z ožjim finančnim trgom za kotiranje posebno »prestižnih* delnic nekaterih večjih druzD in denarnih zavodov, ki delujejo v naši deželi.
Deželni svet obnovil svojo dejavnost
Po kratkem božičnem premoru se bo obnovila dejavnost deželnega sveta in njegovih organov; kot je napovedal predsednik Colli, se bo deželni svet ponovno sestal v četrtek, 14. t m., svetovalske komisije pa bodo zasedale že v tem tednu.
Pod predsedstvom socialista Ermana se bo danes sestala posebna komisija, ki proučuje vprašanja v zvezi z obnovo od potresa priza- i dete Furlanije; na dnevnem redu 1 bo razprava o vladnem zakonskem osnutku, ki predvideva refinansira-nje zakona za obnovo in razvoj potresnih območij Furlanije. Jutri pa se bo sestala posebna komisija, ki proučuje vprašanja glede izvajanja osimskih sporazumov; na dnevnem redu seje bo poročilo predstavnika
zuma. V četrtek bo komisija za industrijo in trgovino začela posvetovanja s sindikalnimi organizacijami o zakonskem osnutku, ki predvideva racionalizacijo in razvoj distribucijskega sektorja.
Tudi komisija za javna dela ima v četrtek na dnevnem redu vrsto posvetovanj; njeni člani se bodo sestali z združenjem »Pro natura carsica* z deželno zvezo industrij-cev in s predsedniki rajonskih svetov v zvezi z zakonskim osnutkom o parkih in področjih krajinske zaščite; naslednjega dne se bodo člani iste komisije sestali s predstavniki organizacij, ki so zainteresirane z zakonskim osnutkom o načrtovanju, projektiranju in finansiranju javnih del in urbanistike. '
• Jutri bo v sklopu popoldnevov namenjenim gospem v Časnikarskem krožku srečanje s fotografom Tul-liom Stravisijem, ki ga bo predstavil Fulvio Monai.
Urad za deželno tržišče dela je v teh dneh končal z objavo podatkov doslej izvedenega anketiranja na osnovi »razširjenega vzorca*, ki se nanašajo na januar, april in julij 1981.
Pred navajanjem podatkov so v publikaciji obrazložene glavne karakteristike anketiranja, še posebej pa metoda »razširjenega vzor ca»; ta razširitev je privedla do tega, da je bilo število anketiranih občin več kot podvojeno, število intervjujev pa je bilo po tej metodi kar štirikrat višje kot pa doslej.
V vsakem trimesečju je na tak način intervjuvanih skoraj 8.000 dru žin iz vse dežele.
Julijska, doslej zadnja anketa je torej pokazala, da je v, deželi 506 tiso? enot delovne sile, od katerega 324 tisoč moškega ter 182 tisoč žen. skega spola. Zaposlenih je,bilo .473 tisoč oseb, brezposelnih, ali pa o-nih, ki iščejo prvo zaposlitev pa je bilo vsega 19 tisoč. Na osnovi treh omenjenih anket se je izkazalo, da je zaposlitvena raven v teku leta 1981 v bistvu konstantna: meseca januarja so zabeležili 461 tisoč zaposlenih, meseca aprila jih je bilo 457 tisoč, julija meseca pa 473 tisoč.
Za primerjavo naj navedemo, da je bilo leta 1980 v deželi zaposlenih 463 tisoč oseb, leta 1979 pa 462 tisoč. Podatki torej kažejo, da število zaposlenih v Furlaniji - Julij ski krajini ni bistveno padlo, če prav gospodarskemu sistemu ni u-spelo zadostiti vsem zahtevam po zaposlitvenih mestih in čeprav je zaposlitvena raven bila ohranjena s krepkim poseganjem po dopolnilni blagajni.
Kar pa se tiče porazdelitve za poslenih po raznih sektorjih, je anketa pokazala, da je v industriji zaposlenih 170 tisoč oseb, v kmetijstvu 41 tisoč, v drugih sektorjih (trgovina, prevozi itd.) pa 262 tisoč oseb: od vseh zaposlenih jih je več kot 65 od sto moškega spola. Porazdelitev delovne sile v štirih pokrajinah je bila meseca julija lani taka: 120 tisoč oseb v pordenonski pokrajini (ali 24 od sto vse delov ne sile), 220 tisoč v videmski po krajini (43 od sto), 60 tisoč v go riški pokra jini (12 od sto) ter 106 tisoč v tržaški pokrajini (21 od sto)
V istem obdobju .je bilo zaposlenih 112 tisoč oseb (ali 23,7 od sto) v pordenonski, 209 tisoč (44,2 od sto) v videmski, 55 tisoč (11,6 od sto) v goriški ter 97 tisoč (20,5 od sto)
MALA ČRNA KRONIKA
Priletna upokojenka podlegla poškodbam
ce, ki je upravljala avto, zavozila s trga izpred pokopališča na Istrsko ulico. Vanjo je takrat trčil s citroenom 34-letni policijski agent Anacleto Cagnazzo. V trčenju je Ghlrardellijeva utrpela številne zlome in udarce, za vse preostale ranjence pa so zdravniki izrekli po 10 dni prognoze. Kljub zdravniški negi so bile posledice, ki so nastale viled poškodb, za priletno upokojenko usodne in po treh dneh je izdihnila.
Za posledicami prometne nesreče, do katere je prišlo na Silvestrovo, je v nedeljo ob 20. uri na oddelku za hitre posege umrla 74-letna upokojenka Antonietta Tremul vd. Ghi-
deželnega odbora v zvezi z izva " rardelli. Pokojna je bila v avtu fiat janjem tega mednarodnega spora- 126 y družbi 40-letne hčere Beatri-
Z zlomljeno stegnenico
je ložala na tleh S dni
Na ortopedskem oddelku so v ne-i deljo zjutraj sprejeli 75 letno Adal-giso Politeo vd. Lumini iz Ul. S. j Maurizio 5. ženska si je pet dni prej v svojem stanovanju zlomila stegnenico, bila pa je prešibka, da bi stopila na noge in poklicala reševalce ali sosede. Slednji so pri njej sicer večkrat potrkali, ker pa ni bilo odziva, so sodili, da je morda odpotovala. Iz hudega in nevarnega položaja jo je sosed rešil šele v nedeljo zjutraj, ko je kljub vsemu prislonil uho na vrata in je začul vzdihe. Takoj je vdrl v stanovanje, kjer je nesrečna ženska ležala na kuhinjskih tleh, sestradana in nemočna.
v tržaški pokrajini. Zaposleni v kmetijskem sektorju so bili seveda osredotočeni v videmski in pordenonski pokrajini
Glede na število zaposlenih je bil v pordenonski pokrajini najbolj številčen industrijski sektor, ki zaposluje skoraj polovico vseh zaposlenih v pokrajini. Medtem ko se v videmski in goriški pokrajini v tem sektorju število zaposlenih bliža deželnemu poprečju, se v tržaški pokrajini odstotek zaposlenih v industriji, v primerjavi z deželnim poprečjem, zniža na 23,7 od sto. V tržaški pokrajini je po drugi strani zelo velika teža drugih dejavnosti (trgovina, prevozi, komunikacije, javna administracija itd.). Kar pa se tiče gradbenega sektorja. je bilo v videmski pokrajini — vedno v lanskem juliju — 28 tisoč delovnih mest, kar. je,,seveda posledica obnovitvenih del na potres-
nem območju, v vseh treh ostalih pokrajinah pa jih je bilo vsega skupaj le 21 tisoč.
Predstavniki ACT pri odborniku Rinaldiju
Včeraj je bilo v Trstu srečanje med deželnim odbornikom za prevoze Rinaldijem in predsednikom u-pravnega sveta tržaškega konzorcija za prevoze de Roto ter predsednikom uprave komisije De Gavar-dom. Na sestanku so pretresli dejavnost in probleme konzorcija, ki oskrbuje z javnimi prevozi vseh šest občin tržaške pokrajine. Predvsem pa so pregledali finančno stanje ACT ter proračun za leto 1982 ’s posebnim ozirom na nove norme o financiranju sektorja- krajevnih javnih prevozov.
.......................
NA ZAČETKU LITA VRSTA TATVIN
KER NISO NAŠLI DRAGOCENOSTI SO SE TOLAŽILI S ŠAMPANJCEM
Neznanci so vdrli v pekarno, na sedež Italijanske federacije za lov in v eno stanovanje
»Novo leto, novo življenje*, tako si je marsikdo mislil v prvih dneh 1982. Tega mnenja pa nikakor niso tatovi, ki so noč med 1. in 2. januarjem «marljivo» izkoristili za u-trditev svojih starih navad. Vlomili so v slaščičarno - pekarno Viezzoli v Ul. Bennussi 9, v sedež Italijanske federacije za lov na Trgu Tommaseo 4 ter v stanovanje trgovskega pred stavnika Roberta Cianija, Ul. Pic-cardi 9. Samo pri slednjem je bil podvig «uspešen», saj so ga okradli za dragocenosti v vrednosti 3 milijonov lir. V pekarni in na sedežu lovcev, kjer si niso mogli napolniti žepov, pa so tatovi poskrbeli za želodec.
V Ul. Benussi 9 so namreč razbili stekleno izložbo in odnesli le par steklenic likerja ter nekaj zabojčkov piškotov. Na sedež federacije za lov pa so vdrli skozi vrata, ki so jih podrli z močnim sunkom. Vse kotičke so «skrbno» prebrskali, s silo so odprli predale in predalčke, vlomili so v železno blagajno, denarja in dragocenih predmetov "pa ni bilo. Pa nič zato; dolgoprstneži so bili verjetno dobre volje in segli so po steklenici šampanjca ter po tradicionalni slaščici, ki sta samevali na mizi tajnice. Kar na mestu so uprizorili mali »happening*, o katerem je ostalo še kar precej sledov. Sedaj jih proučujejo policijski agenti znanstvenega oddelka in ni izključeno, da bo za tatove kmalu pela drugačna pesem.
Vlada naj izpolnjuje obveznosti do «Verdija»
Pred dnevi se je sestal upravni svet občinske avtonomne gledališke ustanove »Giuseppe Verdi*, ki je razpravljal o uspelosti akcije, s katero je upravni svet skušal pritegniti pozornost politikov, da bi se rešila pereča vprašanja gledališča. Pred dobrima dvema mesecema je namreč vodstvo gledališča poslalo vsem izvoljenim političnim predstavnikom dežele v rimskem parlamentu in predstavnikom dežele Furlanije - Julijske krajine pisma, v katerih je obvestilo o zamudah vlade pri izpolnjevanju obveznosti do glasbenih ustanov, šlo je predvsem za zamude pri nakazilu podpor in za zamude glede odobritve zakona o reformi omenjenih dejavnosti.
Na pismo upravnega sveta gledališča »Verdi* je doslej odgovorilo le malo političnih predstavnikov, med temi sen. Gerbčeva in posl. Tombe-
si iz Trsta, ki so posegli tudi pri pristojnih oblasteh v Rimu. Vodstvo gledališča se vsem tem predstavnikom zahvaljuje za njihovo zanimanje, vendar pripominja, da ostajajo nerešeni še mnogi problemi, kar je za vlogo, ki ga ima «Verdi» na tem prostoru nedopustno.
Delo v luki redno sleklo
Pristaniška ustanova EAPT ni delavcem zaenkrat vsilila tako imenovanega deljenega delovnega urnika za operacije na kopnem, okrog katerega se je prejšnje dni razbohotila vroča polemika. Tako so včeraj pristaniščniki šc naprej delali v dopoldanski, popoldanski in večerni izmeni. Stavke ni bilo nobene, ker je prevladala potreba po trezni presoji razmer, saj so v teku pogajanja za dosego sporazumne rešitve. Poleg tega je bilo treba nadoknaditi zamujeno, saj se je v luki nagrmadilo mnogo neodpremljenega blaga zaradi minulih razčlenjenih stavk.
v Gorici in Tržaški tehnični konzorcij v Trstu. Ustanovitev obeh je narekovala potreba po sodelovanju med samimi člani združenja, pa tudi s proizvodnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji.
Združenje je v 35 letih svojega obstoja razširilo svojo dejavnost na vsa področja, kjer živi slovenska narodna skupnost. Ustanovila je pokrajinski odbor v Trstu in Gorici ter uspešno zastavila svoje delo tudi v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini.
Za navedeno pomembno in uspešno delovanje podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju v Trstu ob 35-letnici njegovega obstoja posebno priznanje.*
Nova uprizoritev skupine «La Contrada»
V okviru zimskih prireditev ■ v sklopu četrte revije «Gledališče na trgu za mladino» bodo v Miljah uprizorili. za kulturne in šolske o-peraterje novo predstavo skupine ze............ • ---------
Tja
je bila letošnja razstavna
Milost v Trstu živahna in do-'*a z božičnimi razstavami svoj f.ek. Svojo božično razstavo so ^Pravili tudi občinski nameščen-— slikarji, in sicer v pavi-unu Ljudskega vrta. Vsak izmed vpjsetih razstavljavcev pa po-“"ja izkupiček ene slike v prid tesno prizadetih. Med njimi na-katalog imena že bolj zna-11 slikarjev, kot so marinist m ‘krajinar v olju in akvarelu A-°-s'i, ki je bil na razstavi zasto-!n v obeh tehnikah. Tudi Lodo-!c° Zabotto je bil prisoten z znami mi slikami iz raznobarvnega eska. Bruno Rira pa se je pred-avU le z risbami. Vsi so nam f dobro znani iz občinskih raz-'00.
f“rauo odkritje pa je Emiito Ver-ki je skoroda boljši od po-°i,!epa Šlracce. seveda v resnič-°sti barv in kmečke idile. Posebni so tudi na aluminijastih plo-"°h izgrebene risbe tržaških raz-teclov, ki jih je razstavil Carlo
Caspani. Claudio Vesnaver pa je kar dober poznavalec starih mojstrov, ko slika človeški lik, Ruz-zier pa impresionistov. Maurizio Bellezza je fantastično nastrojen, realistično pa so olja Luciana Jermana. Sandra Ricci nam pričara plavkasto kozmično navdahnjenost, Giorgio Cattonar pa otipljivo, kot gorski reliefi zasnovano materično sliko. Nasprotno pa je De Toma ljubek akvarel ist tihe naravne lepote. Sproščeno drzna so olja, ki jih slika Pasqua-le Sapio, umirjena< pa sta Giorgio Tamaro in Bruno Facchini v slikah ostarelih ljudi.
Prisoten je tudi Enrico Belita in kar trije Deancovichi, Bernardo z intarzijo, prijatelj mnogih slikarjev Antonio s pokrajino in njegova mlada in resnično mnogo o-betajoča hčerka Lorena s skupino hiš, oba v olju. Sergio Taddeo vari na železnih ploščah z raznobarvnimi kovinami in to prav spretno in dekorativno učinkovito.
M. B.
«Odgovor je enostaven. Misel o zapisovanju partizanskih spominov se mi je porodila pred točno desetimi leti tam danes že daljnje-ga "lStf. leta. Tedaj‘je raziskovalno središče Italijanske unije za Istro in Rgko začelij z objavljanjem monografij in je bila moja knjiga prva na vrsti. Gre > za moje spomine z naslovom »Mancano al-Tappello*. Kot je iz samega naslova razvidno, je bila ta moja knjiga posvečena tistim hrabrim borbenim tovarišem iz bataljona «Pino Budicin*. ki so padli v boju. Še posebej je bilo delo posvečeno komisarju bataljona Giordanu Pa-liagi, ki je padel v aprilu 1945, le nekaj tednov pred svobodo in sicer v neposredni bližini Ogulina v boju z ustaši. To je bil nekakšen moj dolg do vseh tistih soborcev iz bataljona, pa tudi iz drugih partizanskih enot, ki so se borile v Istri, oziroma, ki so se formirale v Istri. Prav nekaj dni pred svojo junaško smrtjo mi je Giordano Paliaga zaupal, da si vsak dan sproti beleži najpomembnejše dogodke v svoj dnevnik. Pri tem je rekel, da naj bi tudi jaz počel isto, da bi nato mogel boj posredovati v besedi ali knjigi mladim generacijam, tistim, ki na svojo srečo niso doživljali vojnih strahot. To bi bilo potrebno še posebej zato, ker bo prej ali slej treba' mladi generaciji dopovedati, kako krvava, nečloveška je vojna, pogosto ne le krivična, ampak tudi nepotrebna. In tako sem knjigo «Mancano alTapello* napisal prav v duhu tega sporočila, ki mi ga je dal Giordano Paliaga. Nato sem sodeloval z mnogimi drugimi publikacijami, ki so izšle v zadnjih petnajstih letih, tako v italijanščini kot v hrvaščini in ki so obravnavale narodnoosvobodilni boj v Istri.
»Knjiga »Mancano all’appello» je naletela na zelo lep odmev in mislil sem, da sem svojo nalogo s tem opravil. Toda leta 1975 sem ob proslavi 30-letnice osvoboditve Istre bil v delegaciji družbenopolitičnih organizacij in organizacij bivših borcev, ki jih je na Brionih sprejel pokojni predsednik Tito. In ob tej priložnosti, v odkritem in odprtem razgovoru kot bi šlo za razgovor med ožjimi prijatelji. nam je Tito rekel, da so bivši borci dolžni pisati svoje spomine in zapustiti bodočim generacijam svoja sporočila, svoje dokumente. In to Titovo razglabljanje mi je dalo misliti. V delu «Mancano alTappello* sem namreč zebeležil le del svojih spominov iz partizanske dobe. Povedati bi bilo treba še veliko drugega.. .»
Je bil morda še kak drug, novejši dogodek, ki vas je navedel k temu, da ste ponovno sedli k mizi in vzeli pero v roko? . .
»Proti koncu septembra pravkar minulega leta, to se pravi pred dobrimi tremi meseci, so preživeli borci bataljona Pino Budicin v o-kviru proslav ob 40-letnici vstaje prvič po končani drugi svetovni vojni in ob podpori istrskih borčevskih organizacij organizirali tako imenovano »karavano bratstva*. Ta je vodila po poteh Gorskega kotara vse do tromeje * Liko in Kordunom. Po 37 letih smo se vrnili v kraje, koder smo se
borili in prelivali kri, da bi oprali sramoto, ki so jo tod pustile za seboj fašistične horde. In na tej poti, v jžasu «karavane bratstva* sem uvidel, da moram ponovno vzeti v roke pero in nadaljevati $ pisanem, kajti povedati je tseba še veliko. Zbrati je treba in orisati s preprostimi besedami veliko dogodkov-.*
In ko se ob «knravani bratstva* spominjate na razne dogodke, kaj se vam je vtisnilo še posebej v spomin?
«Vtisov, lepih vtisov je veliko, na pretek in upam, da bom marsikaj zabeležil tudi v svoji knjigi. Na primer dogodek iz Lukovdola v Gorskem kotaru, kjer so nas po 37 letih sprejeli z našo pesmijo Bandiera rossa, ki so jo peli v italijanščini in srbohrvaščini. Po tolikih letih ljudje niso pozabili niti melodije, niti besedila in pesem, ki je bila naša borbena pesem, so peli s pravim navdušenjem, kot tedaj. In kakor pred 37 leti nas je povsod tod v Lukovdo-lu, v Vrbovškem, Gomirju in drugod po Gorskem kotaru in po Liki vodil znani naš skladatelj Nello Milotti, ki je bil tedaj suhljat, komaj odrasel mladenič, ki je poleg puške vlekel s sabo še harmoniko in z njo krajšal čas, posebno v hudih dneh.
«V kraju Ljubošina, kjer je naš bataljon v marcu in aprilu 1945 pošteno zmikastil neko ustaško e-noto, nas je prebivalstvo z navdušenjem sprejelo in nas, še ko smo bili v avtobusu, pozdravilo z vzklikom «Prispeli so naši Italijani*. In zato sem tudi svoji novi knjigi dal delovni naslov »Naši Taljani*, kajti za Hrvate in Srbe tega pod-
ročja smo od septembra 1944 do aprila 1945 bili vedno «naši Italijani*, to se pravi nekaj povsem Jdšugbga od tistih ItaUjgnfi.v,. Iti so pred nami tod požigali vasi in pobijali ljudi. Prebivalstvo teh krajev je že tedaj, v -zadnjih letih vojne,, kljub izrednim težavam, kljub popolnemu uničenju, ki so ga ti kraji doživeli, kljub pobijanju in posilstvom s strani italijanske fašistične vojske, prisrčno sprejelo «naše Taljane* iz bataljona Pino Budicin, ki so skušali oprati čast italijanskega naroda, čast ki so jo umazale fašistične tolpe v norem Mussolinijevem imperialističnem pohodu.*
Tovariš Demartini, ste na svojem popotovanju po teh krajih srečali tudi ljudi, ki ste jih spoznali pred 37 leti?
«Toliko ljudi sem ponovno srečal in ob tem so se mi ponovno obudile epizode, na katere sem že zdavnaj pozabil. Kot na primer dogodek iz Gojaka. V marcu 1945 smo ta kraj osvobodili in tedaj nam je prišel naproti starec in nam prinesel hleb še toplega kruha, pa nekaj krompirja in druge hrane. Že polna dva dni nismo dali nič v usta. Pozneje pa sem zvedel, da je bil ta starec dve leti prej prisiljen sam skopati jamo za dva svoja sinova, partizana, ki so ju ustrelili pred njim italijanski fašisti. To so epizode, ki jih človek ne more pozabiti in prav ta starec je nam pravil «naši Taljani*. In toliko je takih in podobnih dogodkov, ki jih bo treba vreči na papir, da ne gredo v pozabo in da jih posredujemo tudi mladim generacijam, ki morajo poznati našo zgodovino.
E. O.
na zagrebški akademiji likovne u-metnosti in kot odličen pedagog posredoval svoje veliko znanje številnim jugoslovanskim mlajšim likovnim umetnikom. Kmalu po drugi vojni, leta 1948, pa je postal redni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.
Frane Kršinič je izdelal zelo veliko kipov, prvenstveno iz kamna. Tako je na primer pred vojno Izdelal kipe Frana Buliča in Eugena Kumičiča, po osvoboditvi pa veliko spomenikov in skulptur na temo NOB, začenši s spomenikom žrtvam fašizma v Zagrebu, nato spomenika narodnoosvobodilni vojni v Sisku, na Grubišnem polju, v Dubrovniku in v Bakru, pa tudi spomenik maršala Tita v Titovem Užicu. Izdelal je več doprsnih portretnih kipov, kot na primer doprsni kip Starčeviča, Kovačiča, Lisin-skega. Zajca in drugih. Njegov zelo obsežen opus obsega tudi več figuralnih kompozicij v žgani glini.
In vendar je pretežni del njegovih stvaritev v kamnu, v marmorju, kot so na primer skulpture z naslovi »Pomladanska pesem*, »Pri kopanju*, «Prebujenje», «Sedeči ženski akt*, »Dekle s knjigo*, »Pleti mi, pleti mamica* itd.
Rekli smo, da se je Frane Kršinič šolal najprej v Horicah, nato v Pragi, torej na Češkem. Toda preden je mladi Kršinič odšel v svet, je končal klesarsko šolo v obrtni šoli na Korčuli, kjer se je pravzaprav posvetil težavnemu delu, obdelovanju trdega kamna, čemur je ostal zvest do konca.
Sicer pa je dobro vedel, kaj kamen pomeni. Nekdo je sicer zapisal, da «kipar ne doseže nikoli svojih velikih zmag, pač pa ostaja vedno izmučen človek*, toda Kršinič se nikoli ni predajal tej žalostni «sentenci*, pač pa je svoj poklic, rekli bi raje svoje poslanstvo vzel kot nekaj normalnega. To se odraža v vsakem njegovem delu, kajti «vs? nemire našega nemirnega stoletja je Frane Kršinič prestal superiorno miren in nedotakljiv, »vsa njegova sončna, mediteranska ustvarjalna desetletja so bila brez najmanjšega oblačka dvomov*, kot je zapisal dober poznavalec Velikega umetnika in njegov rojak Josip Depolo, ki je tudi zapisal:
«Za pojme današnjega kiparja je Frane Kršinič živel «monot.ono» in «nezanimivo», svoje kiparsko življenje je prebil, preživel na eni edini ravni liniji. Kršinič je pogosto in tudi zelo živo reagiral na pojave avantgarde, vendar pa ne kot kipar, ki bi ga to motilo, prestrašilo: kot kipar, ki bi bil negotov v samega sebe. pač pa kot kipar popolne harmonije, kot mojster, ki ni sprejel, in ki je odklanjal disonantne pojave okoli sebe. ■Nikoli, niti za trenutek ni Kršinič podvomil v sebe. v svoja dela. Trd-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
HllllllllllllllltllllinilllllllllllllllllinillMlIllllllllllllUtlllllllllIttllllinilUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlUllllHIttlllllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIftIIIIIIIIIIIIIIHIItU
Silvestrovanje v openskem Prosvetnem domu
r ..
Kulturno društvo »Tabor* na Opčinah Je pripravilo za svoj'e člane in prijatelje lepo silvestrovanje, ki se
(a je udeležilo veliko ljudi
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30 Vikingi - 2. del
13.00 Ital. kronike
13.30 DNEVNIK
14.00 Martin Eden - 2. del
14.30 Doba rasti
14.45 Pink Panter
15.00 šolska vzgojna oddaja
15.30 Družina Mezil
16.00 Sam in Sally - TV film
17.00 DNEVNIK 1 - Flash
17.05 Direktno s tvojo anteno
17.10 Otok zakladov - 2. epizoda
17.30 Aventura Francisa Drakeja -2. del
18.50 Trapper
19.45 Almanah in Vremenska napoved
20.00 DNEVNIK
20.40 Politična tribuna
21.35 Movie Movie
22.25 Mister Fantasy
23.10 DNEVNIK in Vremenska na poved
23.30 Per favore, fatemi nascere sano - 3. del
Drugi kanal
12.30 Opoldan
13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30 Zemljepis: Avstrija
14.00 Popoldan
14.10 Proces Mariji Tarnowski -2. del
15.25 En avtor, ena pripoved-
16.00 Program za otroke:
Gianni in Pinotto: Hiša strahov - Tam in Jerry
16.55 Vsem policijskim avtom -TV film
17.45 DNEVNIK 2 - Flash
17.50 DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.05 Srečanje s filmom
18.50 Mah angleški svet - 13. in zadnje nadaljevanje
19.45 DNEVNIK 2 - Vesti
20.40 Marmornati človek - film Druga mreža italijanske televizije posveča večer poljskemu filmu. V ta namen so odbrali enega najbolj znanih filmov Andreja Wajdeja in sicer film »Marmornati človek* in to v izvirniku, to se pravi v poljščini, nakar bo sledila razprava s predstavniki italijanske kinematografije, ki bodo govorili o novejših dosežkih poljske kinematografije, seveda v povezavi z zadnjimi dogodki na Poljskem. Film Andreja Wajdeja je dobil letos svojega «naslednika* in sicer film z naslovom «železni človek*. Gre za film, ki se začne v ladjedelnicah v Gdansku, to se pravi v tistem delavnem kolektivu na Poljskem, kjer se je pravzaprav odpor proti varšavskim vladnim krogom tudi začel
23.20 Srečanje s filmom
23.25 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretfi K^rrarv
17.00 Colgo la rosa
19.00 DNEVNIK 3
19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesti
20.05 Zgodbe o posvajanju in zapuščanju
20.40 Torkov koncert
21.40 Delta, monografije
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.55 Kmetijska oddaja
17.10 Poročila
17.15 Potovanje škrata Spančko-lina
17.25 Drugo srečanje tamburaških skupin
Oktobra lani .so se v vasi Cirkovce pri Ptuju že drugič zapored srečali tambu-raški ansambli iz raznih krajev Slovenije. V Republiški zvezi kulturnih organizacij je registriranih kakih 60 tamburaških skupin, na srečanje se jih je prijavilo le 24. posebna selekcijska komisija pa je za nastop odbrala le 12. To se pravi, da more nastopiti le ena peti-
na ansamblov. Srečanje je sodilo v okvir priprav na u-stanovitev združenja tamburaških skupin, ki naj bi programsko organizacijsko združilo vse, ki se ukvarjajo s tamburaško glasbo v Sloveniji
18.00 Pisani svet:
Otroci pri delu
V današnjem času, ko večina mestnih otrok poleg šolskega pouka nima tako re koč nobenih obveznosti, se vprašanje otrok in dela postavlja kot izredno zanimivo vprašanje. Na podeželju, v kmečkih družinah je zadeva povsem drugačna. Na podeželju je otrok že od malega vključen v delo na domu, na kmetiji, v delo, ki ga ne jemljejo kot zabavo ali kot nepotrebno obveznost, pač pa kot nekaj naravnega, kot nekaj, kar se samo po sebi razume. Seveda se pri podeželskem mladem človeku s tem razvijajo delovne navade, pa tudi nekakšen vrednostni odnos do sveta. Pri tem pa ne smemo pozabiti niti na vlogo starejših in ostarelih l.judi. ki zlasti v mestnem okolju nimajo prave vloge in se zato pogosto čutijo odvečne, brez življenjskega smisla
18.30 Obzornik
18.45 Mostovi - Hidak
Za vsak narod je pomembno, da ima zadostno število svojih, lastnih izobražencev. Tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji se tega zavedajo. Zato so ustrezna prizadevanja pri njih usmerjena novi, mladi generaciji. Vsa skupna akcija madžarske nacionalne skupnosti v Sloveniji je dobro rešila vprašanje osnovnega šolanja na narodnostno mešanem področju. Dvojezično šolstvo je u-bralo prve korake tudi v u-smerjenem izobraževanju. So pa tudi možnosti za visokošolsko šolanje v madžarskem jeziku. Kljub vsemu temu pa je pomembno, da pripadniki madžarske nacionalnosti študirajo tudi na univerzah matičnega naroda, torej na madžarskih univerzah. O tem vprašanju bo danes govor
19.26 Zrno do zrna
19.30 DNEVNIK
20.00 Priložnost dolga 5790 km
20.45 Slovo od miru - I. del.
Koper
13.30 in 15.30 Odprta meja
Danes bodo v rubriki Odprta meja.jned drugim naslednji prispevki;
OPČINE — Stavka zaradi šole TRST — Povišek cen TRŽIČ — Urbanistični načrt
16.00 Narodna glasba -16.30 Kinonotes
17.00 Rezervirano za najmlajše
18.00 Film 19.35 Obzorje
20.00 Risanke
20.15 TVD - Stičišče 20.30 Konjunktura - film 22.10 TVD Danes
22.20 Veter in hrast - TV nadalj.
Zagreb
12.05 Spored za otroke naših zdom cev
17.45 Pustolovščina
18.45 Prijatelj glasbe
20.00 Visoko šolstvo
21.00 Naslovnica, film
ŠVICA
18.50 Gladovna stavka - film
19.15 Tretja starost
21.45 Veliki voz
TRST A
Y00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00,19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Domači obrazi: 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo -Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Javni nastopi gojencev šole Glasbene matice; 14.55 Naš jezik: 15.00 Glasheni magazin: 16.00 Koder teče, ondod moči; 17.10 Mi in glasba: madžarski zbor «Ferenc Liszt*; 18.00 Aleksander Marodič: «Zgodbe ob meji*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzDV in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00 - 7.30 Otvoritev, glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame: 6.37 Ki-nospored, objave: 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 Najava sporeda; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva: oktet Gallus in oktet Jelovica; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave; 17.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
19.00 Poročila; 6.08 do 9.58 Zeleni val; 7.40 Glasbena kombinacija; 9.03 in 10.03 Radio anch’io; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Takoj se vrnem; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master;
15.00 Errepuino; 16.00 Popoldanski program; 18.05 Glasbena kombi nacija; 19.30 Jazz band; 21.00 Fol kloma glasba; 21.25 Cheek-up za VIP; 22.27 Audiobov.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 do 8.10 Dnevni: 8.45 Radiodue predstavlja; 9.00 Zaročenca: 9.32 in 10.13 Radiodue 3131; 11.32 Bil je nekoč . .11.56 Tisoč popevk; 12.48 Ta nora, nora glasba: 13.41 Sound - Track; 16.32 šestdeset minut; 17.32 Čas glasbe; 19.50 Mass-music; 22.00 Milan ponoči.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 14.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informa cije: 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano za ...;
11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pe smi in plesi; 12.00 Na današnji dan: 12.10 Danes smo izbrali; 12 30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po do mače; 13.00 Iz naših krajev: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . ..: 14.05 V ko rak z mladimi; 14.55 Minute za E_P; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri:
16.00 Vrtiljak; 17.00 Shidio ob 17.;
18.00 Sotočia; 18.45 Glasbena me digra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik: 19.25’ Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra. Erland Josephsson: Navzdol. Glasbeni intermezzo;
22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22.25 Iz naših snoredov: 22.30 Operetna glasba;
23.05 Lirični utrinki: 23.10 Paleta popevk; 00.05 - 4.30 Nočni program
GORIŠKI DNEVNIK
VPISOVANJE IA IZLETE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Češkoslovaška oddana že prvi dan za Bosno in Brazilijo še vpisujemo
Kot vsako leto, se je tudi za letošnje izlete Primorskega dnevnika včeraj zjutraj že precej pred začetkom vpisovanja nabrala na hodniku našega uredništva vrsta naročnikov in bralcev, da se vpišejo med izletnike. V manj kot treh urah so bili oddani vsi razpoložljivi prostori za potovanje na Če škoslovaško in smo sprejeli še ne kaj pogojnih vpisov. Za izredno zanimiv izlet v Bosno in Hercegovino, kjer si bomo poleg edinstvenih prirodnih lepot in kulturno-zgodo-vinskih zanimivosti, ogledali tudi kraje iz slavnih epopej narodnoosvobodilne vojne, predvsem dolino
Sutjeske, je na razpolago še nekaj prostorov. Prav tako so še na razpolago prostori za Brazilijo.
Danes je zadnji dan vpisovanja. Kdor želi se lahko vpiše v našem uredništvu v Ul. Montecchi 6 v drugem nadstropju od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Objavljamo tudi pogoje za more bitno odpoved že prijavljenih izletnikov. Pogoji so naslednji:
1; Kdor se odpove potovanju do 31 dni pred začetkom izleta, dobi v celoti povrnjeno plačano vsoto.
2. Kdor bi odpovedal potovanje v času od 30 do 15 dni pred začet-
kom izleta izgubi 50 odstotkov celotnega, za izlet predvidenega zneska.
3. Kdor bi odpovedal potovanje v času 15 ali manj dni pred začetkom potovanja izgubi celotni, za izlet predvideni znesek.
4. Kdor se odpove potovanju v Bosno in Hercegovino lahko nado mesti samega sebe z drugo osebo, vendar najkasneje 7 dni pred za četkom potovanja. Isto veka tudi za ootovan/e na Češkoslovaško, ven dar je treba za nadomestitev poskrbeti vsaj 15 dni pred začetkom potovanja.
Uredništvo
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1982
CELOLETNA ..... 59.000 lir + kolek 500 lir
POLLETNA............... 43.000 lir + kolek 500 lir
MESEČNA ..... 8.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo
celoletna naročnina,znašala 96.pQp +, §QQ,|ir. ....
Vsem naročnikom bomo še napre| nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnati naročnino CfO "28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 5. januarja
SIMEON
once vzide ob 7.46 in zatone ob 6.35. — Dolžina dneva 8.49. — Lu-,a vzide ob 13.14 in zatone ob 2.17.
Jutri, SREDA, 6. januarja TRIJE KRALJI
rreme včeraj: najvišja temperatu-a 8,9 stopinje, najnižja 6,2, ob 18. ri 8,5 stopinje, zračni tlak 1018,6 ib pada, brezvetrje, vlaga 77od-totna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura lorja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimiiiano Ci-la, Emanuela Marchesan, Daniele »roppazzi, Francesca Groppazzi, Li-a Polesello, Martina Velent.ru, Gior-io Davanzo, Andrea Pierini, Debo-ah Lubiana, Massimiiiano Goriup lergo.
UMRLI SO: 73-letna Augusta Be-ilacqua, 67-letni Francesco Winter, 8-letni Bruno Maldini, 76-letni An-onio Paoletti, 81 -letni Paolo Ko-mazh, 74-letni Elia Benedetti, 58-stna Giovanna Albirgo por. Biolchi, 2-letni Giuseppe Lozer, 61 letni Bo-;omil Giacomini, 65-letna Claudia /atti por. Penzo, 86-letna Olga Nol-la vd. Volpotti, 26-letni Moreno iuerri, 73 letna Natalia Olenich por. luder, 71-letni Giovanni Bensi, 83-stna Maria Valente vd. Valente, 85-etna Ameba Lepre vd. Esca, 69-stna Neha Quarantotto vd. Fiore, 8-letni Mariano Suši, 90-letni Etto-e Fattori, 23 letni Fabio Gregom, 7-letna Gisella Wilda por Simini, 4-letna Santina Ferluga vd. Moschi-ii, 84 letna Emilia Nait vd. Naressi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1: Trg Giotti (Ul. sv. ančiška) 1; Largo Osoppo 1; Ul. rut.ti 19.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20 30) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecel-24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecel-i 24.
Gledališča
KULTURNI DOM
Do 15. 1. 1982 je v času predstav na ogled razstava »Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču*, ki jo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu predstavljajo Cankarjev dom. Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej.
ROSSETTI
Od 8. januarja bo v gledališču Rossetti gostovala dramska skupina Cooperativa Teatro Mobile z Molie-rovim »Namišljenim bolnikom*. V abonmaju odrezek št. 5 (v alternativi).
Kino
Arlston 15.00-16.50-18.40-20.30-22.15 «Stati di allucinazione*. K. Russel. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 18.00 «Chi trova un amico, tro-va un tesoro*. T. Hill in B. Spen-cer.
Eden 16.00—20.30 »Red e Toby ne-miciamici*. Walt Disney.
Grattacielo 15.30—22.15 »Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Penice 16.00—22.15 «Innamorato paz zo». A. Celentano in O. Muii
Nazionale 15.00 «Candy la supervi-ziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «11 postino suona sem pre due volte*.
Moderno 16.00—22.00 «1 carabbimat-ti». A. Luoto.
Filodrammatico 15.00 «Super sexy star*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «1997 — Fuga da New York».
Vittorio Veneto 16.00 «E’ giustizia per tutti*. Al Pacino.
Mignon 15.00 «Tutti insieme appas-sionatamente*.
Radio 14.30 «Contatti porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.30 «Incontri ravvicinati del terzo tipo*
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
LEKARNE V OKO' IC1 Boljunec: tel 228 124; Bazovica, tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: teL 213-137; Milja: tel. 271 124.
fi
GLASBENA
MATKA
TRST
Sezona 1981-82
5. abonmajski koncert
V petek, 8. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
IRENA GRAFENAUER, flavta
ACI BERTONCELJ, klavir
Spored: J. S. Bach, Schubert, Franck'
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
Razna obvestila
KD Slovan — Padriče obvešča vse pevke in pevce, da se bodo pevske vaje zaradi praznikov pričele spet redno jutri, 6. januarja (skupno).
Člani Partizanskega ansambla, pozor! Danes, 5. t.m., ob 20. uri v gledališču »Prešeren* v Boljuncu vsi v uniformi. Po slikanju sestanek odbora.
Sekcija VZPI - ANPI - Boršt -Zabrežec vabi na proslavo ob obletnici 10. 1. 1945, ki bo v prosvetni dvo rani dne 9. januarja 1982 s pričetkom ob 20. uri. Sodelujejo otroški in mešani pevski zbor PD Slovenec, o-troci osnovne šole ter recitatorji.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
sporoča, da bo zaprta danes, 5. januarja, zaradi inventure.
Prosveta
KD Rdeča zvezda — Salež sporoča odbornikom, da bo seja jutri, 6. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu.
f Čestitke
Včeraj je praznovala rojstni dan naša draga mama In nona MARIJA ŠKRK. Vse najboljše ji želi sin Bruno z družino, čestitkam se pridružujejo Katja, Jožko in mala Sonja,
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
59 LETNI upokojenec išče žensko — prosto, črnolaso, po možnosti Slovenko, za skupno življenje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Črnolasa*.
NUJNO rabim knjige za drugi letnik trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Telefon (0481) 78125.
PRODAMO gostilno na vzhodnem Krasu z na novo preurejenimi prostori in obširnim vrtom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Gostilna*.
PRODAM fiat 127 letnik 1974 po u-godni ceni. Telefonirati po 18. uri na štev. (040) 231355.
OSMICO je odprl Robert Pipan • Mavhinje 22 - D.
PRODAM peč na gorilno olje in peč na drva. Telefonirati na št. 299-453
PRODAM fiat 124 coupe letnik 1973 v dobrem stanju. Tel 040/212859.
DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059.
DRVA za kurjavo in akacije za vinograd prodam. Tel. 0481/78043.
IŠČEM zidarsko podjetje za obnovitev prostorov in pročelja v mestu. Telefon (040) 575-145.
KORŠIČ • pohištvo v Izredni prodaji. Telefon (040) 54390.
KUPIM peč na drva Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 882281.
V IZREDNI PRODAJI večja količina keramičnih ploščic za zunanjo in notranjo oblogo. Telefonirati ob delavnikih od 9. do 13. ure na štev. (040) 823 636.
NOVO LETO V ZNAMENJU NEGOTOVOSTI
Odprto pismo delavcev Detroita odborniku De Carliju
V začetku decembra je odborništvo dalo vedeti, da je bil dosežen načelni sporazum o prevzemu podjetja, protokol pa še ni bil podpisan - Nesoglasja z družbo Dal Vera, ki naj bi podjetje pre vzela?
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
V tržiški tovarni Detroit, kjer so včeraj, čeprav v zmanjšanem obsegu, obnovili proizvodnjo, stopajo v novo leto s precejšnjo mero negotovosti. Potem ko je v začetku prejšnjega meseca že kazalo, da je bila dolgotrajna kriza ugodno rešena in da je bil ob posredovanju deželne uprave ter ob ustreznih jamstvih tudi dosežen sporazum o prevzemu podjetja s strani družbe Dal Vera, prihajajo zdaj na dan nekatere zaskrbljujoče podrobnosti. Stvari so v bistvu ostale nespremenjene, je mogoče ugotoviti iz odprtega pisma, ki ga je tovarniški svet te dni poslal deželnemu odborniku De Carliju in v katerem izraža zaskrbljenost. Napovedi in obljube o-stajajo neizpolnjene. Tako bi morali že pred prazniki izpolniti protokol z vsemi podrobnostmi o prevzemu in sanaciji podjetja s strani družbe Dal Vera. To pa se ni zgodilo, ker menda ostajajo še določene nejasnosti. Z drugo besedo, družba Dal Vera ni v celoti oziroma zadovoljivo pojasnila svoj načrt, oziroma naj ne bi dala zadovoljivih jamstev. V tem smislu je razumeti tudi telegram, ki ga je te dni poslal predsednik goriške pokrajinske uprave Cumpeta tajništvu sindikata kovinarjev. Delavce podjetja Detroit, ob tem naj povemo, da jih je skoraj polovica še zmeraj v dopolnilni blagajni, zaskrblja predvsem ravnanje pristojnih deželnih uradov, ki so že pred tedni dali vedeti, da je kriza v glavnem u-godno razrešena in da je bil dosežen tudi načelni sporazum, zda.i pa prihajaio vesti o nesoglasjih. Odtod tudi odločitev za odprto pismo odborniku De Carliju.
Položaj v podjetju je torej slej-koprej negotov, čeprav so delavci prejšnji mesec prejeli zaostale osebne dohodke, čez nekai dni pa so jim obljubi'i tudi izplačilo še drugih prejemkov. Kriza v obratu se je začela pred letom dni. iskanje izhoda. oziroma ustrezne rešitve pa se očitno še ni zaključilo.
V TRŽIČU
Čez tisoč priključkov na plinsko omrežje
Po skoraj dvotedenskem premoru zaradi božičnih in novoletnih počitnic, • so včeraj ponovno zaropotali stroji na območju nekaterih ulic v Tržiču, kjer bodo v prihodnjih lednih vgradili cevi plinskega omre žja. Tako so pričeli z zemeljskimi deli na območju Ulice Duca d’Aosta, dela pa bodo predvidoma trajala nekaj tednov. Zatem bodo cevi vkopali na območju ulic v neposredni bližini tržiške stolnice, Trga Cavour in Battisti. V naslednji fazi bodo cevi speljali pod železniško progo med ladjedelnico in ronško postajo. Doslej namreč še niso uspeli zagotoviti potrebnih dovoljenj s strani železniške uprave, menda pa ni na razpolago niti ustreznega finač-nega kritja, čeprav je občinska u-prava že prejela zagotovilo o kre ditu v višini dveh milijard lir.
Glede izgradnje plinskega omrežja na območju Tržiča velja vsekakor zabeležiti, da so tik pred novim letom priključili na omrežje že nad tisoč uporabnikov, oziroma o-krog 85 odstotkov vseh tistih občanov, ki so za priključek zaprosili. Izgleda pa, da čaka bodoče
porabnike neljubo presenečenje v obliki višjega stroška za vsak nov priključek. Te dni pa bodo, kakor smo izvedeli v sicer dobro obveščenih krogih, pričeli pošiljati porabnikom tudi prve obračune za plin. Menda bodo nekateri morali plačati kar precejšnjo vsoto.
Takole za dvojezičnost pred 30 leti
Delegacija sovodenjske občine na obisku v Škofji Loki
Delegacija sovodenjske občinske u-prave bo v soboto, 9. t.m., obiskala pobrateno Škofjo Loko, ob priložnosti občinskega praznika, ki ga v tem lepem kraju slavijo 9. t.m.
Ob tej priložnosti si bodo upravitelji obeh krajev izmenjali tudi program sodelovanja med kulturnimi in športnimi društvi v tem letu.
■lllllllllllllllllllUlllllllllllllllllillUIIIHHIIIIIIIIHIIUIIMIIllllllIlliiillIllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllUiiHlIllIlIlllllimilllllllinilHIIIIIIIIllllHIIIIIIIIIIIIIIIIII
KOLIKŠEN JE OBSEG ADMINISTRACIJE?
Okrog 2000 uslužbencev v upravi občin in goriške pokrajine
Na prvem mestu je obema Gorica s 579 uslužbenci, sledijo tržiška občina, pokrajinska uprava ter občina Gradež • Poprečno en občinski uslužbenec na 75 prebivalcev
Pravzaprav so krajevne ustanove, predvsem občine in pokrajine, med pomembnejšimi delodajalci. Pred kratkim smo poročali o zaposlovanju v letu 1980 na posameznih gospodarskih področjih v goriški pokrajini ter zapisali, da je bilo v terciarnih dejavnostih, kamor sodita tudi javna uprava in javne storitve, poleg seveda trgovinske dejavnosti. zaposlenih nekaj nad 30 tisoč oseb, medtem ko je bilo število zaposlenih v industrijskih dejavnostih le okrog 20 tisoč oseb. To po podatkih goriške trgovinske zbornice.
Med terciarnimi dejavnostmi je prav gotovo na prvem mestu trgovina, kjer je bilo v letu 1980 za poslenih 11.131 oseb, 14.388 oseb pa je bilo zaposlenih v javni upravi, oziroma v podjetjih, ki skrbijo za javne storitve. Kolikšen delež pripada - občinskim, oziroma ..pokrajinski upravi? Na to vprašanje je mogoče odgovoriti le približno, vsekakor .so podatki o številu zaposlenih v 25 občinah na Goriškem ter pri pokrajinski upravi precej zanimivi.
Število občinskih in pokrajinskih uslužbencev v trajnem delovnem razmerju skoraj dosega število 2000. Tako se nekatere večje občine po številu uslužbencev lahko primerjajo s srednje velikimi ali večjimi industrijskimi obrati. Tako je recimo na plačilnem spisku goriške občine kar 579 uslužbencev, nekaj nad 300 jih imajo v Tržiču, okrog 220 pri pokrajinski upravi (pred prehodom pristojnosti s področja zdravstva in psihatričnega varstva'" na KZE je imela pokrajina nad 560 uslužbencev), okrog 190 v Gra-dežu.
Nad 100 uslužbencev imajo še v Ronkah. v drugih občinah pa je število uslužbencev povsod nižje. 98
nameščencev imajo v Krminu, samo 48 pa v Gradišču, 61 v štaran-canu, 45 v Škocjanu ob Soči.
Število uslužbencev v drugih občinah se suče od najmanj 5 (Mo-raro in Koprivno) do 18, (Zagraj in Turjak). V treh slovenskih občinah je stanje sledeče, v Sovodnjah 10, v Števerjanu 11. v Doberdobu 12 uslužbencev. V Števerjanu sta dva uslužbenca sicer najeta v smislu zakona o odpravljanju posledic potresa.
Pri zbiranju podatkov, dobili smo jih v glavnem na županstvih, smo upoštevali samo število uslužbencev v trajnem delovnem razmerju. Ob upoštevanju števila rezidentne-ga prebivalstva ob koncu leta 1980 (146.301) in števila uslužbencev ob-
GLASBENA MAflCA
v sodelovanju- z ■Zveao slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
priredi
v četrtek, 7. januarja 1982, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v GORICI
3. abonmajski koncert
IRENA GRAFENAUER
flavta
in
ACI BERTONCELJ
klavir
činskih in pokrajinske uprave, izhaja, da odpade en uslužbenec na približno 75 občanov. Če upoštevamo ob tem še vse zaposlene v drugih uradih javne uprave (deželni uradi, sodišča, uradi državne administracije, zdravstvene ustanove itd.) bo slika o obsegu služb, ki jim z drugo besedo pravimo administracija, precej drugačna.
Novi urnik občinske knjižnice v Doberdobu
Občinska knjižnica v Doberdobu menjuje urnik svojega poslovanja. Od 11. januarja dalje bo odprta v ponedeljek od 16. do 18. ure, v torek, Sredo in petek pa od 15. do 17. ure.
Predstavitev knjige o Ločniku
v odporniškem gibanju
Na pobudo rajonskega sveta v Ločniku bodo v soboto, 9. t.m. ob 18. uri predstavili knjigo «Un pae-se — La Resistenza*. ki jo je napisala Carmen Perco Jacchia. Prireditev bo v predavalnici srednje šole «Leopoldo Perco* v Ločniku.
Mladi bralci, Izšla je vaša revija GALEB
Z NOVIM VLADNIM ZAKONOM
Uvedene omejitve v zimskem ogrevanju
Župan bo izdal odredbo o izvajanju zakona, brž ko bo prejel uradni list - Sicer pa za omejevanje ogrevanja pri nas zakon ni več potreben: zadostuje že sama visoka cena goriv
Vlada je sprejela in 31. decembra 1981 objavila zakon, ki nanovo urejuje ogrevanje bivanjskih prostorov. Vest so zabeležila sredstva množičnega obveščanja, iz nje pa povzemamo, da je Italija razdeljena na šest območij in da sodi Goriška v tisto območje, kjer je ogrevanje dovoljeno po 14 ur na dan med 5. in 23. uro.
Tako govori zakon, toda župan, ki ga mora presaditi v naš kraj in mu dati izvršilni značaj, uradno besedila tega zakona ni še prejel. Na občini so nam povedali, da uradnega lista, ki objavlja besedilo zakona, niso še prejeli in da zato nimajo nobene pravne podlage, da bi se nanj sklicevali. Dokler uradnega lista ne bodo prejeli in imeli tako pred seboj uradno besedilo lista ne bodo prejeli in imeli tako pred seboj uradno besedilo zakona, toliko časa župan odredbe ne bo izdal. V vsakem primeru pa je objava te odredbe stvar nekaj dni, morda enega tedna.
Takšno je legalno gledanje na novi vladni zakon o gretju. V praksi pa občani nanj ne čakajo, ampak urejujejo ogrevanje v skladu z mrazom in s svojimi osebnimi dohodki. Najbrž bi na prste ene roke prešteli takšne, ki jim je vseeno, kako delujejo ogrevalne naprave. Kajti ogrevalne naprave rabijo mazut ali gorilno olje, se pravi na draga gorivo, na takšna, zaradi katerih se otepamo s hudimi gospodarskimi težavami, z gorivi, ki nam praznijo žepe.
Poleg vsega je v teh dneh razmeroma toplo za ta letni čas in pretirano kurjenje bivalnih ali delovnih prostorov bi bilo povsem brez smisla.
Morda je pri vsem tem še najbolj pametno apelirati na zdravo pamet vsakega posameznika, naj troši kurjavo čimbolj smotrno in naj bo sam sebi nadzornik.
Za izvajanje zakona so zadolženi mestni stražniki. Njihove obveznosti pa niso točno opredeljene, tudi zato ne, ker je zakon pomanjkljiv in ga je v nekaterih poglavjih, ki se tičejo prav nadzorstva glede o-grevanja, nejasen.
Težave z nadzorom nastajajo tudi zaradi premajhnega števila oseb, ki jih ima občina. Opravljati bi ga morali mestni stražniki, toda kako naj skrbijo še za to dejavnost, ko še za druge ne morejo. Morali bi hoditi od hiše do hiše in s topto-merom ugotavljati, če jih ogrevajo v predpisanih rokih in do najvišje dovoljene toplotne stopnje. In kršiteljem prisojati globe od 100 tisoč do enega milijona lir. Tako bi morali biti. Pa je to pri nas sploh mogoče izvesti?
ŠTIRILETNI OBRAČUN NA GORIŠKEM
SONČNE IN SENČNE PLATI SLUŽBE MEDICINE DELA
Nenadomestljiva vloga sindikatov - Po novem sodi služba v krajevno zdravstveno enolo
Svojčas smo pisali o organizaciji medicine dela in o delovanju te službe, zlasti o njenih rezultatih. Na goriškem območju so v zadnjih štirih letih, kolikor časa je ta služba delovala, dokler je niso vključili v zdravstveni konzorcij, pregledali delovne pogoje v 18 podjetjih in izvedli zdravniški pregled 1474 delavcev. Podjetja pripadajo najrazličnejšim področjem: kovinarskemu,
jeklarskemu, kemičnemu, tekstilnemu, gradbenemu, lesnemu, slaščičarskemu in storitvam. Ugotovili so, da povzročajo poklicne bolezni ropot, laki, kemične snovi, prah, razsvetljava in mala klima.
Običajno so se za pregled delovnih pogojev dogovorili sindikati in vodstvo podjetja. Kjer pa je bil delovni kolektiv šibkejši ali neosve-ščen, tam takšnih pregledov, ki bi ugotovili kvarne delovne pogoje za zdravje delavcev, niso uspeli izvesti. Sprva so sindikati prisilili gospodarje, da so pristali na ugotavljanje nevarnosti, ki jih delovni pogoji
Deželni zakon o obstoju goriške čipkarske šole
Na predlog deželnega odbornika za kulturo in šolstvo Barnabe je deželni odbor osvojil osnutek zakona o delovanju čipkarske šole v Gorici. Z zakonom, ki zagotavlja finansiranje tej šoli in s tem njen nadaljnji obstoj, bo moč še vnaprej širiti med šolsko mladež čipkarsko obrt, ki je na Goriškem zelo cenjena. Gre za šolo v kateri u-čijo klekljati idrijske čipke, ki že nekaj stoletij razveseljujejo naše
gospodinje in tudi bolj petične dame iz drugih krajev, šola je delovala v Gorici že nekaj desetletij, sedaj se je znašla v težavah. Učiteljice te šole so to obrt učile tudi na nekaterih šolah na našem podeželju, tudi v slovenskih krajih.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701.
predstavljajo za zdravje delavcev. Bolj kot so se možnosti za zaposlovanje delavcev zaradi gospodarske krize zmanjševali, bolj so sindikati opuščali interes za takšne preglede. Tako je tovrstna skrb padla predvsem na službo za medicino in higieno dela in na tovarniške svete. Sindikatova naloga pa bi se lahko nadaljevala predvsem v majhnih o-bratih, kjer nimajo tovarniških svetov ali pa so tako šibki, da se ne morejo s svojimi zahtevami uveljaviti v odnosu do gospodarja. Zaradi tega v krajevni zdravstveni e-noti ugotavljajo, da padec pogodbene moči sindikata ali njegovo omalovaževanje zdravstvenih pogojev na delovnem mestu slabi fronto obrambe delavskega zdravja.
Skrb za medicino dela je sedaj zaupana krajevni zdravstveni enoti, ki bo izdelala načrt tistih delovnih mest, kjer je v nevarnosti zdravje delavcev, in odločilo, da se uvedejo občasni pregledi delovnih razmer in da bo v novih industrijskih o-bratih zagotovila zdrave delovne pogoje.
Parkirišče na plačilo
Na parkirišču, ki ga je goriška veleblagovnica s prostori v mestnem središču (parkirišče ima vhod v Ul, Morelli, nasprotna stran pa meji na podaljšek Ul. Roma) zgradila pred leti in je vse do praznikov bilo brezplačno, so včeraj uvedli stojnino za osebna vozila. Ob vhodu so postavili kabino za uslužbenca, ki daje listke in sprejema pristojbino. To je prvo parkirišče v Gorici, za katerega je potrebno odšteti denar.
Zgornjo fotografijo je leta 1952 objavil 11 Piccolo na goriški strani s sledečim podpisom: «Svetovalec Paulin se z županom Bemardisom spoprijema zaradi dvojezičnosti*. Bili so to časi, ko biti občinski svetovalec je pomenilo hkrati biti mož poguma. Poguma zato, ker so bile občinske seje, ki so bile v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu, polne huronskega vpitja in ker so bili občinski svetovalci, Paulin, Win-kler, Makuc, Kumar (Demokratična fronta Slovencev) in svetovalca Bratuž in Kemperle (Slovenska demokratska zveza) na sejah predmet političnih in tudi osebnih napadov. Do take mere, da so skoraj vedno dvorano po končani seji zapuščali v družbi župana in policaja. Tako je bilo pred 30 leti.
Takrat se je dogajalo tudi to, da je bilo mogoče iz ust občinskega odbornika slišati, da »predstavljajo slovenske šole v splošnem gospodarskem okviru breme za občino in da bi italijanske šole zadoščale.*
Podobne odpore priznavanja naših narodnostnih pravic poznamo tudi iz prejšnjih časov, celo iz prejšnjega stoletja. Toda tudi to sodi v zgodovino.
Do danes, 30 let po dogodku, ki je predmet obravnave v tem zapisu, so se stvari v marsičem spremenile na boljše, demokratični razvoj je šel dalje, naša bitka je bolj utemeljena, prepričljivejša in tudi časi so za sprejemanje naših argumentov bolj zreli, pri vsem tem pa vendarle ostaja odprto osnovno vprašanje enakopravne rabe slovenščine v javnih narodnostno mešanih sredinah. ' te"'
Ko stopamo v novo leto in se ob tem spominjamo na etapo izpred 30 let, se sprašujemo, če nam bo novo leto prineslo pričakovani in obljubljeni globalni zaščitni zakon ui kakšen ta zakon bo?
Na sliki Milan Paulin (levo) T pogovoru z županom Ferrucciom Bernardisom.
Razstave
V Kulturnem domu je še vedno odprta razstava goriških slovenskih slikarjev.
V galeriji avditorija je do 9. januarja odprta razstava izdelkov zadrug «La felce* in »La ruota*. Prodaja gre v korist handikapiranih.
Do 10. januarja so podaljšali ra*-stavo desetega mladinskega bienala v kulturnem centru Stella matu-tina. Tega dne bodo tudi podelili nagrade razstavljavcem.
V palači Attems je vedno odprt« razstava o dobi cesarice Marije Terezije na goriškem območju. Sredi januarja bo tudi na razpolago katalog o razstavi.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Innamorato pa*-zo». A. Celentano in O. Muti.
CORSO 17.00-22.00 «Red e Toby, nemici - amici*. Walt Disney.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Pornogra-fia proibita*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Pierino con-tro tutti*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 17.00-19.00-21.00 «Beg iz Al-catraza*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 «DetektiV Tom*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Še znorel bom*-Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carduc-ci, tel. 84-268.
Zora Kovic iz Rupe je za Kulturni dom v Gorici prispevala 50.000 lir-
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
vam po ugodnih cenah priskrbi počitnice ali kratek oddih na smučiščih na Tridentinskem in Južnem Tirolskem.
GOTOUR — Gorica Korzo Italija 205, tel. 33019
SMUČANJE
SLALOM ZA «ZLAT0 LISICO'»
Hessova povečala svojo prednost
Na lestvici za SP je po zmagi na Pohorju že 34 točk pred Epplejevo Italijanke odlične ■ Leskovškova v prvi deseterici ■ Mnogo odstopov
MARIBOR — Na s skrajnimi napori pripravljeni progi na Pohorju, je v nedeljskem ženskem slalomu za svetovni pokal po pričakovanju zmagala Švicarka Hessova, kateri so nadeli tudi nadimek »ženski Stenmark*.
Tekmovanje je bilo na izredno strmi in tehnično zahtevni progi zelo selektivno, saj je že v prvi vožnji odstopilo kar 44 tekmovalk izmed tistih, ki so startale, na drugi pa še- nekaj, tako da je bil osip res izreden.
Kljub temu so dekleta pokazala
NA SKUPNIH PRIPRAVAH
V Trbižu ženska H reprezentanca
TRBIŽ — Italijanska ženska smučarska B reprezentanca je prispela v Trbiž, kjer bo nekaj dni ostala na skupnih pripravah. V tem kraju se bodo dekleta pripravljala na bližnje nastope v evropskem pokalu, ki bodo 9. in 10. januarja v Avstriji.
V ekipi je deset tekmovalk, katere spremljajo trener Wal-ter Blank, kondicijski trener Bruno Atonetti in predstavnik zveze Gianni Poncett.
Včeraj so dekleta vadila slalom, danes in jutri pa bodo trenirala na progi za veleslalom.
izredno borbeno vožnjo, zlasti najboljše. Med temi moramo tokrat o-meniti italijansko ekipo, ki se je v Mariboru res izkazala. Quariovi je za las ušlo celo prvo mesto, vendar pa je tudi drugo mesto njena letošnja najboljša uvrstitev in uvrstitev italijanske reprezentance sploh, če pa še dodamo, kar so v prvi sedmerici kar tri italijanske smučarke, potem je bilo vzrokov za Veselje v italijanskem taboru več kot dovolj.
Jugoslovanke so tokrat startale tako napadalno, kot še nikoli doslej. Temu so tudi plačale velik davek, saj so tri najboljše odstopile že v prvi vožnji. Najbolje pa se je med njimi izkazala najmlajša, Leskovškova, ki se je s slabo startno številko uvrstila v prvo deseterico. Njeno 9. mesto je doslej najboljša
jugoslovanska uvrstitev na «Zlati lisici* sploh.
REZULTATI SLALOMA
1. Hess (Švi.) 1’37”58
2. Quario It.) 1’38”43
3. Charvatova ČSSR) 1’38”53
4. Pelen (Fr.) 1’38”70
5. Cooper (ZDA) 1’39”03
6. Zini (It.) 1’39”95
7. Mačehi (It.) 1’40”10
8. Kinshofer (ZRN) 1’40”25
9. Leskovšek (Jug.) 1’40”53
10. Serrat (Fr.) 1’40”80
18. Magoni (It.) 1’42”47
22. Marciandi (It.) 1’45”44
24. Peharc (Jug.) 1’46”01
LESTVICA
SVETOVNEGA POKALA ZA SLALOM
1. Hess 95, 2. Quario 57, 3. Pelen 47, 4. Wenzel 45, 5. Krombichler 39,
6. Cooper 31, 7. Konzett in Zini 30, 9. Mačehi 18, 10. Charvatova 17, 11. Leskovšek 16, 13. Zavadlal 13 itd.
SKUPNA LESTVICA SVETOVNEGA POKALA 1. Hess 173, 2. Epple 139, 3. Cooper 109, 4. Quario 77, 5. Wenzel in Pelen 72, 7. Solkner 51, 8. Konzett 50, 9. Gros - Ganudenier in De Ago-stini 45, 24. Leskovšek 16, 34. Zavadlav 13 itd.
Cerkovnik na 4. mestu
TERNBERG —■ Na mednarodnem FIS slalomu v Avstriji je v Tern-bergu zmagal domačin Gruber, lep uspeh pa so dosegli tudi Jugoslovani, ki so se med 140 tekmovalci uvrstili s Cerkovnikom na 4., Či-žmanom na 10. in Petrovičem na 11. mesto.
NOGOMET
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Fiorentina zasluženo sama na vrhu
V nedeljo je kar s 4:2 premagala še Inter - Po zaslugi Galderisija (18 let) Juventus odpravil Videmčane Avellino vse bolj preseneča
Po premoru zaradi božičnih in novoletnih praznikov se je znova začelo prvenstvo tudi v prvi italijanski ligi. Že v prvi letošnji tekmi je Fiorentina dokazala, da upravičeno meri visoko, saj je kar s 4:2 premagala Inter in ohranila prvo mesto na lestvici. Z zmago proti Udineseju (edini zadetek je dosegel komaj osemnajstletni Galderisi), pa je Juventus obdržal drugo mesto na lestvici.
Praznih rok sta tokrat torej o-stala Inter in pa Roma, ki je nerodno izgubila v Neaplju, morda zato, ker je premalo tvegala. Vse bolj pa preseneča Avellino, ki je bil tokrat med drugim edini, ki je zmagal v gosteh, čeprav moramo takoj omeniti, da je igral proti skrom-
.iiiiiimimiiiiiiiHiiniiiMiiiiiiiiiiiiimiiiimiitiiiit m immiiii ti imirii ■1111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiniuimiii ih mili n tiiiimiiii iii iiitiiimmiiiiiiiimim
SMUČARSKI SKOKI
TURNEJA INTERSPORT
V Innsbrucku kar dva zmagovalca
Prvo mesto sta osvojila Bergerud in Deckert - Norvežani ekipno najboljši - Tepeš na 20., Vettori na 25. mestu
INNSBRUCK — Tretji nastop avstrijsko - nemške novoletne skakalne turneje Intersport je potrdil ugo. tovitve iz prvih dveh, obenem pa je pripravil posebnost, do katere pride zelo redko: na prvem mestu skupne lestvice sta obstala namreč kar dva tekmovalca, Bergerud in Deckert. Tudi to je pa le potrdilo iz prvih nastopov o veliki izenačenosti tekmovalcev, kar kaže tudi podatek, da sla bila npr. zmagovalca po prvi seriji skokov šele na 4. (Bergerud), oz. celo na 7. mestu (Deckert). Izredno priložnost je zapravil mladi zahodni Nemec Bauer, ki je ne le vodil po prvi seriji, ampak je tudi dosegel najdaljši skok dneva (106 m), a se mu je nato drugi skok slogovno ponesrečil.
V celoti pa je tudi ta tekma potekala v znamenju dvoboja med Norvežani in vzhodnimi Nemci (v svojo korist so ga odločili kajpak Skandinavci), v katerega pa so se tudi tokrat vmešali zahodni Nemci.
Jugoslovani so kot ekipa skakali nekoliko bolje kot v Garmischu,
KOŠARKA
PRVENSTVO A-7 LICE
Podvig Goričanov OECE praznih rok
San Benedetto zmagal v Caser-ti, Tržačani izgubili v Vidmu
Matese - San Benedetto 62:70 (34:34)
MATESE CASERTA: Batts 22, Ste-wart 18, Carraro 2, Simeoli 8, Ric-ci, Donadoni 12, Lovatti, Di Lella, Dose, Mascalchin.
SAN BENEDETTO GORICA: Jb-nes 6, Mayfield 18, Ardessi 22, Va-lentinsig 4, Paleari 8, Biaggi 4, Pie-ric 8, Turel, Galuzzo.
Goriški Benedetto je vse bližnji A-l ligi. Goričani so namreč v nedeljo iztržili na težkem gostovanju v Caserti dve novi pomembni točki.
Največ zaslug za to zmago ima kapetan San Benedetta Ardessi, ki je bil z 22 točkami tudi najboljši strelec svojega moštva.
Tropic — OECE 70:69 (34:39)
TROPIC VIDEM: O. Savio 12, G. Savio 14, Sczerbiak 23, Lingelfelter 6, Fabbricatore 2, Delle Vedove 11, Rainis, Dentesano, Gobbo.
OECE TRST: Ritossa 6. Valenti 10, Tonut, Scolini, Robinson 10, Me-neghel 4. Bertolotti 18, Abromaitis 21, Floridan, čuk.
SODNIKA: Baribotti (Chiavari) in Marchis (Turin).
Videmski Tropic je osvojil tudi drugi deželni derbi. V zelo izenačenem srečanju so namreč Videm-čani premagali tržaško moštvo OECE, za katero postaja sedaj napredovanje v višjo ligo dokaj težko.
Žal, pred (n med nedeljskim srečanjem je prišlo v Vidmu do hudih neredov med navijači nasprotnih taborov.
IZIDI 18. KOLA
Rapident .- Cidneo 66:72
Tropic - OECE 70:69
Matese - San Benedetto 62:70
Stella Azzurra Sacramora 79:76
Sweda - Latertini 67:66
Sapori - Libertas Livorno 72:66
Honky - Napoli 81:71
LESTVICA
Cidneo Brescia 34; San Benedetto Gorica 28; Libertas Livorno 26; Honky Fabriano 22; Tropic Videm 20; Matese Caserta. Sapori Siena in OECE Trst 18; Rapident Livorno 16; Sacramora Rimini; Sweda Vige-Vano in Stella Azzurra Rim 12; La terini Rim 10; Basket Napoli 6.
PRIHODNJE KOLO (Jutri. 6. 1.)
San Benedetto OECE; Matese -Honky; Sapori - Tropic; Rapident -Stella Azzurra; Cidneo - Sweda; La tertini - Livorno; Sacramora — Na Poli.
Opltergina — Pro Gorizia 0:0
PRO GORIZIA: Colavetta, Comis-so, Marassi, Zanetti, Sabbadin, Laz-zara, Bertoia (Modestini), Codarin, Masutti, Truant, Colombo.
Pro Gorizia je iz Oderza odnesla
dragoceno točko, s katero še vedno nadaljuje svojo zmagovito pot v prvenstvu D lige.
Srečanje v Oderzu je bilo, kljub rezultatu, dokaj zanimivo in povedati je treba, da sta obe ekipi predvajali lepo igro, čeprav so gostje zapravili več priložnosti za zadetek.
vendar so bile njihove uvrstitve tudi tokrat (z izjemo Tepeševe) slabe. Italijan Vettori pa je s svojim 25. mestom le potrdil konstantnost svoje forme.
Na lestvici turneje Intersport ima Deckert prednost dvajsetih točk pred Ruudom in ima končno zmago praktično že v žepu, če se mu ne pripeti v zadnjem nastopu v Bi-shofshofnu izreden spodrsljaj.
Na lestvici za svetovni pokal pa vodi Ruud.
LESTVICA
1. Bergerud ’ (Nor.) (103 - 101) 243,5
Deckert (NDR) (103 - 103,5) 243,5
3. Ruud (Nor.) (104,5 . 101,5) 243,3
4. Bauer (ZRN) (1C6 - 101) 241,7
5. Buse (BDR) (104,5 - 98) 234,4
Groyer (Av.) 234,4
(lOt . 99)
7. Saetre (Nor.) (103 - 97) 233,9
8. Neuper (Av.) (101,5 - 97) 233,3
9. Jensen (Nor.) (102 - 98) 231,9
10. Vettori (Av.) (101 - 97) 230,6
20. Tepeš (Jug.) (95 - 94) 216,1
25. Vettori (It.) (95 - 94) 212,0
36. Ulaga (Jug.) (97 - 91) 206,6
49. Lotrič (Jug.) (91 - 83) 185,5
55. Bajc (Jug.) (91) 97,1
Lestvica turneje Intersport je po treh nastopih taka:
1. Deckert 719,4; 2. Ruud 699,9 3. Schvvarz 282,3; 4. Nykanen 677,2 5. Bauer 673.0 ; 6. Bergerud 670,8 7. Groyer 667,4; 8 Jensen 665,6 9. Asphol 659,4; 10. Neuper 617,3 itd.
LESTVICA SP
1. Ruud 72; 2. Deckert 65; 3. Bergerud 43; 4. Nykanen 23; 5. Saetre 35; 6. Groyer in Bauer 27;
NA GORIŠKEM Capriva — Sovodnje 0:1 (0:1)
SOVODNJE: Cabas, Zearo, Mon-ti, Petejan, Marson, Kovic, Šuligoj, Florenin, Butkovič, Milloch, Gomišček (Kodrič v 85. min.). STRELEC: Milloch v 9. min. Novo leto je prineslo Sovodenj-cem še eno pomembno zmago, tokrat nad neposrednim tekmecem za visoko uvrstitev na lestvici. Tudi v letu 1982 se torej nadaljuje vrsta uspešnih izidov za «belo-modre», ki se je prekinila samo v ponesreče nem nastopu z vodečim Isonzom Sovodenjci so doslej po 13 sreča njih zbrali kar 21 točk.
V nedeljo so imeli Marsonovi varovanci res težko nalogo: igrali so namreč v gosteh proti močni Ca-privi, ki je pri vrhu lestvice. Želja v sovodenjskem taboru .je pred tekmo bila ne izgubiti v Koprivnem. To je «belo-modrim» tudi uspelo, saj so iz Koprivnega odnesli kar obe točki.
V začetnem delu tekme so domačini večkrat ogrožali Cabasova vrata, medtem ko so Sovodenjci le s hitrimi in nevarnimi protinapadi skušali priti do zadetka. V 9. min. so Sovodenjci dosegli zmagoviti za detek z Milloehom, ki je spretno
HiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimimiiiiiiHiiiintiiiiiniiiiiMiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimtiiiiiiiiiiiiniiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
8. Schwarz 26; 9. Ylianttila 23; Vettori 21; 18. Ulaga 9.
TENIS
PRVENSTVO AVSTRALIJE
Kriek zmagovalec
MELBOURNE — Južnoafričan Johan Kriek je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije. V finalu je premagal Steveja Dentona s 6:2, 7:6, 6:7, 6:4.
Med dvojicami pa sta zmagala Avstralca Mark Edmondson in Kirn Warwick, ki sta premagala Američana Pfisterja in Sadrija s 6:3, 7:6.
Cancellotfi presenetil
PORT VVASHINGTON - Italijan Francesco Cancellotti je nepričakovano, toda zasluženo zmagal na mednarodnem mladinskem teniškem turnirju v Port Washingtonu. V finalu je namreč premagal favoriziranega Šveda Sundstroma s 6:4, 7:5.
nemu Comu, ki je še vedno zadnji s 7 točkami.
Izredno pomembno zmago (zlasti z,a trenerja Radiceja, čigar stolček se je začel, že hudo majati, čeprav vodstvo društva zatrjuje drugače) je dosegel Milan proti Cagliariju. V ostalih srečanjih ni prišlo do nobenih presenečenj, saj sta Ascoli in Torino ter Bologna in Genoa izenačila, Cesena pa je po predvidevanju izgubila v Catanzaru.
IZIDI 13. KOLA
Ascoli - Torino 0:0
Bologna - Genoa 1:1
Catanzaro - Cesena 3:0
Como - Avellino 0:1
Fiorentina - Inter 4:2
Juventus - Udinese 1:0
Milan - Cagliari 1:0
Napoli - Roma 1:0
LESTVICA
Fiorentina 19, Juventus 18, Roma, Inter 16, Avellino, Napoli 15, Ca-tanzaro, Ascoli 13, Genoa, Udinese 12, Cagliari 11, Milan, Cesena, Bologna 10, Torino 9, Como 7.
PRIHODNJE KOLO (10.1.)
Ascoli - Roma, Cagliari - Avellino, Catanzaro - Genoa, Cesena - Como, Inter - Bologna. Napoli - Juventus, Torino - Milan, Udinese -Fiorentina.
V B LIGI
Na samem vrhu lestvice v italijanski B ligi se ni nič spremenilo, saj je Varese ohranil tri točke prednosti pred neposrednima zasle-
• in m um mu itmn m iiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiii iiiiiuia
3. -
4. —
6. —
1. Ralph Bi
2. Esquilino
1. Stardrift Ram
2. McDonald
1. Amarone
2. Klammer
1. Impris
2. Livione
1. Three Song
2. Haitiana
KVOTE
2
1
1
1
1
X
X
X
1
X
12
11
10
— 13.628.800 lir
— 720.000 lir
— 55.000 lir
dovalcema, Catanio in Piso, ki sta prav tako zmagala.
IZIDI 16. KOLA
Brescia - Bari 2:2
Catania - Palermo 3:1
Cavese - Cremonese 2:1
Lazio - Verona 2:0
Foggia - Perugia 0:0
Piša - Lecce 3:0
Rimini - Pescara 2:0
Sampdoria - Pistoiese 1:0
Sambenedettese - Reggiana 3:2 Varese - Spal 2:0
LESTVICA
Varese 22, Catania, Piša 19. La zio, Verona. Sampdoria, Cavese 18, Perugia. Palermo 17, Pistoiese, Foggia 16. Bari, Reggiana, Lecce, Sambenedettese, Rimini 15, Cremonese, Spal 14, Brescia 11, Pescara 8.
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Triestini le točka
Proti skromni ekipi Rhodenseja je doma igrala le neodločeno
Triestina — Rhodense 1:1
(1:0)
TRIESTINA: Nieri, Costantini,
Schiraldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Marozzi, De Falco, Mitri, Dreolini, Zanini (v 64' Dominissini), Capel-lari (v 46' Štrukelj).
RHODENSE: Sartorel, Bellio,
Giorgi, Spigariol, Macoppi (v 1’ Di Stefano), Campidonico, Fiaschi, Borsani, Albanese (v 58’ Garava-glia), Grasselli, Diligenti.
STRELCA: v 10’ Mitri, v 88’ Di Stefano.
Novo leto se ni začelo za Trie-stino ravno najbolje, saj je z dokaj skromno enajsterico Rhodenseja le remizirala. Tekma je bila na izredno nizki tehnični ravni in kazalo je, da so igralci še praznično razpoloženi.
Med nedeljskim srečanjem 3. AL se je huje poškodoval nogometaš Primorca Mauro Finessi (na sliki), ki so ga morali odpeljati v bolnišnico
Tržačani so docela razočarali. Kljub temu da so takoj prešli v vodstvo in bi lahko po mili volji razpolagali z res skromnimi nasprotniki, so gostom prepustili sredino i-grišča in vajeti igre. Nekaj so skušali doseči s protinapadi, toda v napadu je bilo močno občutiti odsotnost Ascagnija, ker je bil požrtvovalni De Falco vedno csemljen, saj sta Cappellari in Štrukelj igrala zelo slabo. Na zatožni klopi so tokrat tudi igralci sredine igrišča, kjer je edino Dreolini igral na o-bičajni ravni. Mitri pa je po zelo dobrem začetku v nadaljevanju nekoliko popustil. Kljub temu pa je že kazalo, da bedo domačini, čeprav s slabo igro, dosegli zmago, toda v zaključnih trenutkih so gostje dosegli remi, ki je glede na potek tekme precej pravičen.
IZIDI 15. KOLA Alessandria - Monza 0:1
Atalanta - Vicenza 2:0
Fano - Medena 0:0
Forli - Mantova 2:1
Padova - Parma 1:0
Piacenza - S. Angelo 3:1
Sanremese - Empoli 0:1
Trento - Treviso 1:1
Triestina - Rhodense 1:1
LESTVICA
Monza 23, Atalanta 22, Padova in Modena 21, Vicenza 18, Triestina in Treviso 16, Trento 15, Forli, Rhodense in Fano 14, Piacenza 13, Parma in Mantova 12, Empoli in Alessandria 11, Sanremese 10, S. Angelo 7.
Ascoli - Torino X
Bologna - Genoa X
Catanzaro - Cesena 1
Como - Avellino 2
Fiorentina - Inter 1
Juventus - Udinese 1
Milan - Cagliari 1
Napoli - Roma 1
Foggia - Perugia X
Brescia - Bari X
Lazio - Verona 1
Atalanta - L R Vicenza 1
Lucchese - Casoria 1
KVOTE
13 — 1.006.800 Ur 12 — 58.600 Ur
NOGOMET,
V TRETJI AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
Predragoceni zmagi Sovodenjcev in gajevcev v gosteh
Doberdobci slavili zasluženo zmago v Gorici - Juventina izgubila doma, Primorec pa v gosteh
NOGOMET
OSMINA FINALA ZA DEŽELNI POKAL
Krasova enajsterica navdušila
Premagala je moštvo CGS kar s štirimi zadetki razlike - Vascotto odličen
Kras - CGS 4:0 (2:0)
KRAS: Vascotto, Darko Škabar, Guglia, Drago Purič, Štoka, Vil-lalta, Ljubo Milič (v 46. min. Olivo), Blažina, Ferfolja, Rudi Purič (v 70. min. Mario Terčon), Lanza.
STRELCI: v 17. min. Ferfolja, v 27. min Guglia, v 65. min. Lanza, v 71. min. Vascotto iž 11-metrovke.
Krasu je končno uspelo prebiti led. V nedeljo je namreč visoko premagal ekipo CGS, katero doslej ni uspel še premagati. Pred tekmo pa ni kazalo najbolje, saj je moral v Krasovih vratih igrati branilec Vascotto, ki je zamenjal poškodovanega Paulina. Nedeljski Krasov vratar, ki je doslej le enkrat v svoji karieri oblekel dres vratarja, pa je že na samem začetku srečanja z dvema mojstrskima posegoma dokazal, da bo prav on glavni junak tekme. V teku srečanja se je izka zal za zelo gotovega, številne nevarne strele proti vratom pa je odbil kar z nogami. Poleg vratarja Vascotta so tokrat potrdile odlično igro »mlade sile* trenerja Hafnerja, ki polagoma uresničujejo dolgo-
letno željo, da bi iz mladinskih vrst črpali čimveč solidnih igralcev. Ti naraščajniki, ki so nastopili v nedeljskem srečanju, naj bodo v zgled tudi ostalim vrstnikom, da se s požrtvovalnostjo in trdim delom na treningih lahko veliko doseže. O odličnem nastopu mladih nogometašev nam priča dejstvo, da bo verjetno že kdo izmed njih nastopil v prvenstveni tekmi z Opicino.
Tekma s CGS je bila prava posla stica za ljubitelje nogometa. Kot je bilo pričakovati, so se domačini odlično znašli na blatnem repenskem igrišču in dokazali, čeprav ta teden niso trenirali, da so odlično priprav Ijeni. Že od samega začetka so kra sovci prevzeli pobudo v svoje roke in stalno oblekah nasprotnikova vra ta. Poleg štirih zadetkov so zapra vili vsaj še toliko stoodstotnih pri ložnosti, ko so se tudi v večjem šte vilu znašli popolnoma sami pred vratarjem. Tokrat so se izkazali prav vsi igralci, najboljši v obram bi pa je bil tokrat Villalta. Pohva le vreden pa je nedvomno tudi sodnik.
S to visoko zmago se je Kras uvrstil v četrtfinale. V prihodnjem kolu se bo Kras najbrž v prvi tekmi pomeril v Podgori s tamkajšnjo ekipo Piedimonte, ki nastopa v tretji amaterski ligi. Te ekipe pa ne gre podcenjevati, saj je v prejšnjem kolu premagala kar moštvo Lucj,-nica.
Z. S.
OBVESTILA
ŠZ Bor
atletska sekcija
sporoča, da bo seja odbora sekcije jutri, 6. decembra, ob 19. uri na stadionu «1. maj*.
« * •
ŠD Mladina — smučarski odsek
obvešča, da se bo telovadba odvijala od danes, 5. t.m., ob 19.30 v občinskem rekreatoriju. Vljudno vabljeni!
izkoristil lepo podajo Šuligoja in z' do imeli domačini. Kljub temu so
močnim in točnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Zadetek je dokaj potrl domačine. V tem delu igre se je nekajkrat izkazal sovodenjski vratar Cabas. ki je z odličnimi posegi preprečil domačinom pot do zadetka. P. I. Azzurra — Mladost 2:4 (1:2)
MLADOST: A. Gergolet, L. Fran-dolič, Černič (D. Gergolet), Uljan, Gerin, Marizza, E. Gergolet, Semolič, Kobal, Ballaminut, D. Fran-dolič.
STRELCI za Mladost: Kobai 2, E. Gergolet in Semolič.
Osrednja osebnost tekme v Gorici je bil prav gotovo sodnik, ki je oškodoval tako domačine kot Do-berdobce. Mlada ekipa Azzurre je bila kos gostom le v uvodnih potezah, potem pa so prevladali izkušeni Ferletičevi varovanci.
V prvem delu srečanja se je igra odvijala pretežno na polovici igrišča domačinov ob številnih napa kah na eni in na drugi strani. Kljub terenski premoči je Mladost le s težavo ustvarjala napadalne akcije. V napadu oa je bil najboljši Kobal. V 37. min. so gostje povedli z Gergoletom. Veselje Dober-dobcev pa je trajalo le nekaj minut, saj je sodnik dosodil domačinom dvomljivo enajstmetrovko.
Po remiju je Mladost zopet napadala in v 43. min. povedla, ko je sodnik dosodil drugo dvomljivo enajstmetrovko, ki jo je Kobal uspešno izvedel. Pred koncem prvega polčasa .je sodnik izključil zaradi prerekanja igralca Azzurre. Z igralcem več so gostje v nadaljevanju igrah odprto in tako z lahkoto prišli do kazenskega prostora Azzurre. Prav v takih akcijah so Doberdobci povečali vodstvo prej s Kobalom, nato s Semoličem.
D. G.
Juventina — Audax 1:2 (1:1)
JUVENTINA: Businelli, Varac-
chi, G. Russo, Medeot, Furlan. Li-govich. Radikon, F. Russo, Klanjšček, Lauri, Panico.
STRELEC za Juventino: Radikon.
štandreška Juventina je v nedeljo izgubila verjetno zadnjo priložnost, da bi se z zmago približala skupini najboljših in to tudi zato, ker je gostila ekipo, ki sodi med najboljše v prvenstvu. Štapdrežci pa so ostali praznih rok in sedaj je razlika v točkah s prvimi že takšna, da je izredno težko doseg ljiva.
V prvem polčasu so domačini igrah bolje in tudi prvi prešli v vodstvo z Radikonom. Sicer je treba povedati, da bi Juventina lahko še v nekaterih drugih priložnostih prišla do zadetka. Kot pa se v takih primerih po navadi pogaja. šo gostje v protinapadu izenačili.
Tudi v drugem polčasu so pobu-
gostje uspeh doseči zmagoviti gol. Gre omeniti, da .je bilo sojenje dokaj slabo, saj jp sodnik prevečkrat oškodoval domače nogometaše.
NA TRŽAŠKEM v‘ Aurisina — Gaja 1:2 (0:0)
GAJA: Kante, Križmančič, M.
Grgič, Gabrielli, M. Rismondo Kalc, B, Grgič. Zippo. Bolcich (Pe čar). Vrše, Salvi.
STRELCI: v 57. min. Salvi, v 61. mm. Persi. v 72. min. Salvi.
Gaja se vrača z obema točkama z gostovanja v Nabrežini in tako ostaja edino še nepremagano moštvo v 3. amaterski ligi.
Tekma se je pričela s silovitim pritiskom domačinov, ki so gajev ce dobesedno potisnih v njihov ka zenski prostor. Gostje so le s te žavo odbijali odločne napade igral cev Aurisine. Polagoma pa se je pritisk na vrata gostov le polegel Naši so tako pričeh voditi igro na sredmi igrišča. Napadalci oa so se spuščali v hitre protinapade ter so bili zlasti z Brankom Grgičem ter s Salvi.iem nekajkrat res nevarni.
V začetnih minutah drugega polčasa so domačini spet močno pritisnili na vrata Kanteja. Obramba «zeleno-rumenih» pa je uspešno zdr-
žala začetni pritisk domačinov. Ga jevci so počasi le uredih svo.ie vr ste, odločneje napadali ter povedli. Branko Grgič .je lepo preigral vrsto nasprotnih branilcev ter podal Pečarju, ta pa v sredino kazenske ga prostora, kjer se .je najbolj znašel Salvi, ki je zatresel mrežo domačinov. Vodstvo pa .je trajalo le nekaj minut, ko je Persi s prostega strela premagal Kante.ja. Hitra in lepa igra se .je nato nadal.jeva la, saj sta oba tekmeca sooznala, da lahko prideta do obeh točk. Vsekakor oa so ga jevci le imeli ne kaj več od igre. kar se jim je obrestovalo, ko je Salvi v 27. min. s silovitim strelom drugič premagal vratarja Nardini ja. M. D
Giarizzole — Primorec 1:0
(0:0)
PRIMOREC: Renčelj. Franko
Kralj, Franko Milkovič, Finessi (v 65. min. Walter Milkovič), Križmančič, Husu, Edvin Kralj, Marko Kralj, Mule, Igor Milkovič. Mauro Kralj (v 80. min. Boris Kralj), -
STRELEC: v 89. min. Zagaria
Novo leto se je za Primorca začelo slabo. Nezasluženo je namreč izgubil proti prvouvrščeni ekipi Giarizzole. Poleg tega pa se je Mauro Finessi v 20. min. d.p. huje poško-
doval, tako da so ga morah odpeljati v bolnišnico. Ko je namreč zasledoval žogo blizu stranske mreže, se mu je spotaknilo in se z vso silo udaril z glavo v drog ob strani igrišča. Zamenjal ga je Walter Milkovič, ki .je tako skupaj z Maurora Kraljem sploh brez treninga po dolgem času moral spet nujno v ekipo. Oba sta zelo uspešno opravila svojo nalogo. Primorec je namreč tokrat igral v spremenjeni postavi zaradi izključitev in dopustov. Tekma se je odvijala na zelo blatnem igrišču, tako da so imeli igralci velike težave pri obvladanju žoge.
Že v prvem polčasu so bih Tre-benci nekoliko boljši od domačinov in so ustvarili več dobrih priložnosti. toda napadalci so bih nekoliko netočni. V drugem polčasu pa sta si bili ekipi enakovredni.
V zadnjih minutah .je kazalo, da bo Primorcu uspelo povesti. Žal pa je bilo drugače. Domačini so izvedli prosti strel. Renčelj je s težavo odbil žogo. a, žal, prav na noge Zagarie, ki je tako nemoteno poslal žogo v mrežo. Kljub porazu pa gre vsem Primorčevim igralcem pohvala za požtrvovalnost in zavzetost, Finessiju pa želimo, da bi takoj okreval in se vrnil v ekipo.-Bruno
Naše enajsterice v 3. amaterski ligi
NA GORIŠKEM Značilnost 13. kola nogometnega prvenstva 3. AL na Goriškem je velika bera zmag gostujočih ekip in nobenega remija.
Glede vrha lestvice je ostal položaj tudi v novem letu nespremenjenkolikor so vse štiri najboljše ekipe zmagale. Zmaga Sovodenjcev v Koprivnem pa je neposredno izločila furlansko ekipo iz kroga najboljših.
Juventina je v Štandrežu zapravila še zadnjo priložnost, da bi se približala vodilnim. S porazom proti Audaiu ter s točko manj, ki ji jo je odvzela federacija v tekmi s Caprivo zaradi nepravilnosti vpisa enega igralca, i-majo sedaj Štandrežci 10 točk zaostanka za vodečim Isonzom.
Novoletno presenečenje pa je svojim navijačem pripravila do-berdobska Mladost, ki je po zmagi nad Štandrežci tokrat ponovila uspeh v gosteh. V Gorici je namreč prepričljivo premagala Az-zurro.
IZIDI 13. KOLA
Italcantieri - Isonzo 0:4
Azzurra - Mladost 2:4
Poggio - San Lorenzo 0:2
Capriva - Sovodnje 0:1
Sagrado - Romana 6:0
Juventina - Audax 1:2
Piedimonte - Vermegliano 0:2 Brazzanese - Beghano 2:0
LESTVICA
Isonzo 22; Sovodnje 21; Sagrado 20; Audax 19; Capriva 17; San Lorenzo 14; Piedimonte. Brazzanese 13; Juventina, Vermegliano, Italcantieri 12; Azzurra 10; Mladost, Begliano 9; Poggio 4; Romana L
PRIHODNJE KOLO (10.1)
Romana - Italcantieri; Beghano - Poggio; Audax - Azzurra; San Lorenzo - Juventina; Sovod-nje - Piedimonte; Vermegliano -Capriva: Isonzo - Sagrado; Mladost - Brazzanese.
NAJBOLJŠI STRELCI
Tesolin (Audax) 14 golov; Sam-martino (Isonzo) 10; Kobal (Mladost) 9; Klanjšček (Juventina) 8; Butkovič (Sovodnje) 6.
NA TRŽAŠKEM ^ ~
V nedeljo so igrali šest zaostalih tekem, ki so jih odložili pred dvema tednoma (12. kolo), ko sta zaradi mraza in poledenelih igrišč stopila na igrišče le Edera in S. Luigi. Zmagala je enajsterica S. Luigi z 2:0.
V središču pozornosti zaostalih tekem je bil nedvomno dvoboj
med Aurisino in Gajo, ki sta bili doslej še nepremagani. Po nedeljskem spopadu pa ostaja nepremagana le Gaja, ki je v napetem in razgibanem srečanju v gosteh premagala Aurisino. S lem uspehom si gajevci delijo prvo mesto z enajsterico Giarizzole. Tržačani so namreč s pičlim golom premagali Primorec, ki s petim prvenstvenim porazom ostaja še vedno na spodnjem delu razpredelnice.
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM 12. KOLA
S. Andrea - GMT 1:3
S. Vito - Esperia S. G. 1:0
Giarizzole - Primorec 1:0
Union - Rabuiese 2:2
Chiarbola - S. Sergio 0:1
Aurisina - Ga.ja 1:2
LESTVICA
Gaja in Giarizzole 18; S. Vito in S. Anna 16; Aurisina 15; Esperia S. G. 14; S. Luigi 13; S. Sergio 12; S, Andrea, GMT, Primorec in Rabuiese 9; Chiarbola 5; Edera 4; Union 3.
PRIHODNJE KOLO (10.1) Gaja - S. Anna; S. Sergio - Aurisina; Rabuiese - Chiarbola; Primorec - Union; Esperia S. G. -Giarizzole: GMT - s. Vito; S. Luigi, - S. Andrea.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din. ob nedeljah 6.C0 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200.00.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržoškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6 5. januarja 1982
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT> DZS 61000 L|utljan«
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglas) Ob delavnikih: trgovski 1 modul ‘sir 1 st., viš. 43 mtnj
27.000 lir. Finančni 900. legalni 800, osmrtnice 300 S02al|9 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaii
in lisk«
Član italijanske zveze časopisnih 2«Tožnikov F1EG
PO NEUSPEHU V FIZU IN IZRAELSKI PRIKUUČIIVI VOLANA
Nova misija ministra Colomba v Saudski Arabiji in Jordaniji
Bli/njev/hodna kri/a, pereča vprašanja sredozemske in zalivske regije (er dvoranski odnosi med pogovori v Riadu in Amanu - Krajši postanek (udi v Kairu
• RIM.— ' Italijanski zunanji minister Emilio Colombo bo danes začel novo bližnjevzhodno misijo, med ka teto bo obiskal Saudsko Arabijo in Jordanijo, za kratek čas pa se bo ustavil tudi v Kairu, kjer se bo se stal s svojim egiptovskim kolegom Butrosom Galijem.
Colombovo misijo je treba uokviriti v pospešeno diplomatsko dejav nost pri iskanju rešitve za bližnje vzhodno krizo po neuspehu ar abs k e ga vrha v Fezu o saudskem mirov nem načrtu in po izraelski priključitvi Golana.
Predvsem v Riadu pa se bo ita lijanski zunanji minister dotaknil tudi dvostranskih vprašanj. Za Italijo je uvoz saudske nafte življenjskega pomena, v letu 1981 je namreč Italija prav iz Saudske Arabi je uvozila kar 3G odstotkov svojih energetskih potreb. Ob tem bo sku šal Colombo tudi omiliti hud trgo vinski primanjkljaj, ki je v prvih devetih mesecih lani znašal kar 4.858 milijard lir, z večjo udeležbo italijanskih proizvodov in dela v
Saudski Arabiji.
Po krajšem postavku v Džidi bo Colombo drevi prispel v Riad, jutri, zjutraj .pa bo začel prve urad ne pogovore z zunanjim ministrom Saudom al Fejsalom. Istega dne se bo sestal tudi s prestolonaslednikom princem Fahdom Bin Abdulom A-zizom in z raznimi ekonomskimi mi nistri, med katerimi bo tudi minister za energijo in nafto Ahmed Za ki Jamani. Ni izključeno, da ne bo ministra Colomba sprejel tudi saudski suveren kralj Haled.
Za zahodni svet je Saudska Arabija ključnega pomena ne samo zaradi njenih ogromnih naftnih rezerv in prav tako ogromnih finančnih razpoložljivosti (dnevno znašajo njeni dohodki 290 milijonov dolarjev). temveč zaradi njene vse večje politične vloge na bližnjevzhodnem prizorišču. Že nekaj let skuša saudska diplomacija s potrpežljivostjo in previdnostjo krpati arabske razdore. S tega zornega kota je treba tudi oceniti Falidov mirovni načrt za Bližnji vzhod. Z neuspehom v
•MII UM lili (»IIMII Hlinili lili H mn llllillllllll lili If IIIIIII M* IM, lili lllltlllf UH III,, II1111IIIII ■ ■ 111111 ■ 111 • M«! II111111111
Percy pri Mubaraku
Fezu je Saudska Arabija zgubila bitko, a ne vojne. Sirski predsednik Asad. glavni pobudnik za neuspeh v Fezu. pa je moral na vrat na nos priteči v Riad do izraelski aneksiji Golanskega višavja. Brez gospodarske in finančne pomoči prozahodno usmerjenega tradicionalnega in konservativnega režima v Riadu si ne more nobena arabska država zamišljati uspešne protiizraelske fronte. Nič čudnega torej, da se sedaj ponovno širijo govorice o možnosti sklicanja novega vrha v Fezu že apn la meseca.
Ob vse večji agresivni politiki Izraela bi lahko Fandov načrt doživel uspeh. Do sedaj ga je poleg a-rabskih konservativnih režimov podprla Evropska gospodarska skupnost, saj je prvi načrt kake arabske dr žave, ki ne predvideva odprave židovske države. Tega za Zahod sprejemljivega stališča ne spreminjajo niti zadnje protislovne izjave saudskih voditeljev. Predsinočnjim je na mreč saudsko zunan je ministrstvo o-dločno zavrnilo trditve ameriškega dnevnika «New York Timesa*, češ da bi Riad priznal Izrael, če bi se ta umaknil iz zasedenih arabskih ozemelj. Saudska Arabija noče torej preuranjeno razburiti duhov ob tem za Arabce skrajno občutljivem vprašanju.
Arabsko-izraelski spor bo torej glavna tema Colombovit. pogovorov v Riadu, a s saudskimi voditelji bo italijanski zunanji minister o-bravnaval tudi vso široko palete vprašanj od sredozemske do zaliv ske regije, ki so za Riad življenj skega pomena (iransko-iraška vojna, Afganistan in Afriški rog).
Kljub manjši gospodarski in politični teži je tudi Jordanija ključna država pri reševanju bližnjevzhod-ne krize, če drugega ne. ker je vanjo neposredno vpletena, saj je Izrael zasedel predvsem njena ozemlja. Potem ko si je nakopal proti sebi skoraj ves arabski svet s »črnim septembrom* in z nevtralnostjo v kipurski vojni, je kralju Huseinu uspelo ponovilo vzpostaviti pretrgane odnose. Leta 1978 se je joootal z Arafatom, kar mu je odprlo vrata za dialog z ostalimi, je pa zato omilil svoja proameriška stališča in je kot večina zavrnil campdavidski sporazum.
■ IHlilllllllllllHIHIHIIIIIIllll llllllinillllHIIHlllHltll,IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI,llllllllllllllllllllllll*ltltlll||lllllllllllllll(IIIIIIIMII III llllllllllllllllllllllliirllllHIIIIIllllll lili IIIIHiniinil|lllllllllHIII,**ifri,llllllllllllllllllll|«||l||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIITnillllllHllllllllllllllllllt||||||H|
TISKOVNA KONFERENCA FINANČNEGA MINISTRA FORMICE
Egiptovski predsednik ,Mubarak je včeraj v Kairu sprejel predsednika zunanjepolitične komisije ameriškega senata Charlesa Percyja (AP)
Družina Igleslas bo plačala odkupnino
PARIZ — Družina Iglesias je pripravljena plačati odkupnino za os voboditev pred tednom dni ugra bljenega Julia Iglesiasa, očeta zna nega nevca. To je včeraj izjavil za luksemburški radio sin Carlo. ki je pristavil, da bodo to storili tudi proti volji preiskovalcev, če bodo imeli dokaze, da je njihov sorodnik živ in zdrav.
Boj proti utaji davkov obrodil znatne uspehe
Letos bodo še poostrili nadzorstvo • Posebna pozornost podjetjem, ki naj bi bila v rokah mafije
PO VEČDNEVNEM NEPREKINJENEM DEŽEVJU
Ogromna škoda zaradi hudih poplav v severni Angliji in na Škotskem
RIM — Finančno ministrstvo namerava letos delovati predvsem v dveh smereh. Zaostrilo bo boj proti utajevalcem davkov in pcdprlo investicijsko politiko, ki naj bi prispevala k zmanjševanju stopnje nezaposlenosti. V tem okviru strokovnjaki ministrstva že pripravljajo poseben paket finančnih ukrepov za oživitev gradbeništva in mogoče ga bodo dokončali že do konca tega meseca in nato tudi predsta vili ministrskemu predsedniku Spa-doliniju. To je včeraj povedal finančni minister Formica na posebni tiskovni konferenci, ki je bila sicer namenjena predvsem predstavitvi lanskih uspehov finančne straže v boju proti najrazličnejšim malverzacijam povezanih z odtegovanjem denarja državnim blagajnam.
Po računih finančnega ministrstva so finančni stražniki s številnimi preverbami pritegnili v državne blagajne 26 odstotkov dajatev več kot leta 198Q (če pa upoštevamo inflacijsko stopnjo znaša ta odstotek približno pet točk.) Do 15. novembra lani so finančni stražniki ugotovili za več kot 2000 milijard lir neprijavljenih dohodkov in dosodili za 690 milijard lir kazni.
■lllltftlHlltHIIHHIII|tHII|ll|IIHIHIHIIIIIIIIIIIIIIII|IIHI||IIHIHI|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII>illlllllMIIIIHII|IIIIHIIHIIitllllllllllllllll|IIIIIHIIIIIIIII|lll|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII
UTRJUJE SE PREPRIČANJE, DA JE D0ZIER0V »ZAPOR* V MESTU
Kljub vsemu temu ostaja odstotek neplačanih davkov v Italiji še naprej izredno visok. Zadnji uspehi na tem področju mogoče pa le napovedujejo določen preobrat,
Formica objavlja, da bo utajevalcem davkov letos še hujša predla. Finančno ministrstvo namerava povečati za 10 odstotkov število preverb in jih tudi bolj sistematično usmeriti na tiste sloje prebivalstva. med katerimi je davčna utaja skoraj pravilo. V tem okviru bodo davčni nadzorniki posvečali posebno pozornost vsem tistim gospodarskim ustanovam, ki so o-sumljene, da sodelujejo z mafijo, oziroma da so le podjetja, v katera je italijansko podzemlje vložilo svoje dobičke iz ugrabitev, trgovine z mamili in drugih protizakonitih dejavnosti. Finančni stražniki naj bi torej «vzeli pod lupo* vse osebnosti, ki so si zagotovile licitacije za javne objekte na najbolj vročih območjih južne Italije.
V pogovoru z novinarji je Formica nakazal tudi usmeritev paketa finančnih ukrepov za gradbeništvo. Država naj bi z novimi ukrepi podprla nakup prvih stanovanj, vendar bo treba stanovanjsko vprašanje re. sevati globalno z dodelano stanovanjsko politiko.
Močno deževje zadnjih dni je povzročilo hude poplave v vsej severni Angliji in na Škotskem. Stanje je najbolj resno v zgodovinskem mestu York, kjer se boje, da bo reka Ousc prestopila bregove in zalila vse me stno središče. Na sliki opatija Tewkewsbury ob reki Scvern, ki je preplavila ves nižji predel, tako da bi lahko iz posnetka razbrali, da gre le za otok v velikem jezeru (Telefoto AP)
Nllllllll IIIH lili IHIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHlIlHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllltHIIItl IHII IIII llllllll IIII IIIIIIUHIIIlMIIIIIimilllf ITIIIIIIH lll>llllllillllllllllll||||||||IS
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Frane
KDO SO IN ČESA SO OBTOŽENE «0SV0B0JENE» TERORISTKE
ROVIGO — Tako skrbno pripravljeno akcijo, kot .je bila napad na ženski oddelek zapora v Rovigu, rdeče brigade prav gotovo niso izvršile zgolj v propagandne namene, čeprav je bil tudi v tem smislu učinek zelo velik. Glavni cilj terorističnega »komandosa* je bil nedvomno prav »osvoboditev* točno določenih paj-dašic. ki,, so se tudi s svoje strani pripravljale na beg in povratek v ilegalo. Zato ne bo odveč, da se pobliže seznanimo z njihovo preteklo teroristično dejavnostjo.
Susanna Ronconi (31 let, rojena v Benetkah, hčerka visokega oficirja aeronavtike) je med ubegli-mi teroristkami daleč najbolj znana. Imajo jo za ustanoviteljico skupaj z Corradom Alunnijem — »prime iinee*. V ilegalo je. KOt pripadnica rdečih brigad, stopila 1975. leta in se je kmalu izkazala kot zelo podkovana «ideolo-gin.ja* a se vrnimo h Kršiniču, o katerem je “Že omenjeni Josip Depolo med drugim . zapisal:
»Vse Kr.šiničevo delo predstavlja eno edino fazo, vsebinsko in stilno trdno zaokroženo. To je bilo sicer nekaj nezdružljivega, v popolnem nasprotju s časom, v katerem se »vrednost* likovnika meri po njegovi raznovrstnosti, se ocenjuje s številom raznih obdobij. Toda Frane Kršinič se ni nikoli držal takih in podobmh »obveznih* pravil, pač pa je priznaval eno in edino pravilo svoje nadarjenosti, kateri se je brezpogojno in dos’eclno po drejal. Pogosto so mu očitali, da je brez fantazije in da je zaradi tega ostal kipar «brez vsebinskega razpona*, toda nihče ni v hrvaškem kiparstvu ne pred ne po Kršiniču s tolikšno dozo fantazi je obdeloval eno edino temo, namreč motiv, ki je od Vilendorfsk" Venere pa do današnjih dni navdihoval u-metnika. S Kršiničem umira in odhaja kiparsko obdobje, toda njegova skulptura ostaia kot nei-nod'"'-ten dokaz naše prisotnosti v teh naših evropskih prostorih.