List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote ............ ■ — ■■ f - 13. številka. Joliet. Illinois, 3. marca leta 1905. KRVAVA BITKA POD MUKDENOM. Ob 100 milj dolgi črti se namoč sprijemata srdita' sovražnika. Odločitve doslej še nikake ne. Berolin, 23. febr. — Ruski car je sklenil, vojno nadaljevati. In sicer kar na vso moč, ker govorijo za to vojaški položaj, domovinska ljubezen in ruska korist. Petrograd, 24. febr. — General Kuropatkin poroča, da je 20 japonskih torpedovk in ena velika vojna ladija na poti v Vladivostok. Šenking, 24. febr. — Poroča se, da se Japonci prav tesno bližajo ruskemu vzhodnemu krilu. Vsled tega je možno, da se bo vršila ali splošna bitka ali pa da bodo tudi Itusi jeli prodirati tualitam proti japonskim črtam. Hud boj. Petrograd, 25. febr. — General Saharov, štabni načelnik generala Kuropatkina, poroča z današnjim, da so bili Japonci pri napadu na grič Beresnev in ob vzetju istega dne 24. t. m. po hudem boju v dve-1 tretjinski večini in da so resnično ' prodirali kar čez trupla svojih lastnih ljudij. Japonska izguba je bila s jako velika in mrtveci so ležali v "* kopicah. Ruske izgube še niso štete. Trdovratna sovražnika. Tsinkhečen, 25. febr. — Japonski aapad na grič Beresnev se je razvil lCtiy boj najkrvavejše vrste. Japonci, si so napadli z bajonetom, so bili sprejeti z ročnimi granatami ali pa ;>o skritih minah razfrfrani v zrak,a aponski topovi, ki so zasedli griče, 5a podpirajo prodiranje, so morali r( itihniti in se umakniti. Pozneje * o se pa Japonci vrnili z ogromno 'ečino, nakar so Rusi zapustili ;riö. V petek so Japonci naskočili irelaz Tsenti, a so bili z velikimi zgubami odbiti. Steselj v Moskvi. Moskva, 26. febr. — General teselj, bivši poveljnik ruskih čet Port Arturju, in njegovo sprem-tvo so davi dospeli semkaj. Ge-erala so sprejeli guverner, pleme-itaši, častniki in nebrojne množice aroda. Polkovnik Dimanskij je 1,1 nel navdušen pozdravni nagovor, hi katerem je med drugim rekel: ** Vaša sijajna hranitev Port Arturja svet presenečala in pridobila smrtno slavo za Rusijo.” Ga. .esljeva je dobila vsepölno rož in pkov. Boji se nadaljujejo. Mukden, 26. febr. — Boji se idaljujejo v ospredju in zapadno prelaza Tie.Na skrajnem vzhodu Japonci vzeli vnanje lege in daj pritiskajo do glavnih'obram-nih črt. Soditi po strašnem padu, vobče mislijo, da so japon-i topničarji veterani portarturski d generalom Nogi. Danes je spelo 40 ranjenih Rusov v Muk-. n in jutri se pričakuje nadaljnjih D. Vsa znamenja kažejo na nena-dno hud boj. 4 Iz gnezda lažij. jučvang, 27. febr. - it’» Tu se maša govorica, da Japonci bom-rdirajo Mukden z 11 palčnimi žnarji. Streli so baje povzročili veliko škodo daleč za ruskim firedjem. Bitka se je baje vnela vsej črti, in boj na desnem krilu ionskem je posebno hud. Gene-Kuroki je izvršil, kot pravijo, dkansko načrtano stransko kre-;je v velikem obodu okoli ruskega a in namerava, zajeti sovražnika hrbtom ob železnici. Mnoga »osebna krdela japonska prodi jugovzhodno, da pretržejo m železniško zvezo z Vladivo-om. K Deset napadov odbitih. etrograd, 28. febr. — General opatkin brzojavi ja carju Niko- laju z današnjim: “Deset napadov, ki so jih podjeli dva japonska bataljona in več škadron konjikov, je bilo odbftih. Japonoi so ponavljali svoje napade dopoludne 27. febr. in bili zopet vselej odbiti. Pustili so kacih 100 mrvecev pred našimi legami. Rusi smo izgubili šest mož. Pravo bitko se začela. Petrograd, 1. marca. — Važna novica je dospela iz Mandžurije. “Associated Press” brzojavlja iz Mukdena, da se začenja splošna bitka na vsem, 100 milj razsežnem ospredju, katero zavzemata sovražni armadi. Kakor je videti, je general Kuropatkin dal Ojami pod nos in odgovor na gen. Kurokija napad na rusko levo krilo s tem, da je tudi sam napadel japonsko levo krilo, kjer je prvi uspeh generala Kavl-barsa boljši za Ruse, nego so bila najboljša prizadevanja gen. Gri-peilberga. Kajti sedaj je neka ruska predstraža prodrla prav blizu mesta Sandiapu. Rus odbija napade. Mukden, 28. febr. — Neprestano besne boji po vsej črti, ker Japonci povsod napadajo. Vsi napadi so bili zjutraj odbiti in Rusi so sami jeli napadati na raznih krajih. Na desnem krilu so Rusi zasedli vas Boataši, prav blizu kraja Sandiapu, in odtod so metali ročne granate čez velik prepad v japonske strelske okope v Sandiapu, tako da so v zadnjih nastale velike izgube človeških življenj in povzročile velik nered. Zasedli važen most. Istočasno je Kuropatkin udaril proti japonskemu središču in zasedel železniški most čez reko Sakho. Videti je, da se je ruski armadi, dasi izgnani iz soteske Da, posrečilo vsaj začasno zaustaviti japonsko prodiranje proti vzhodu. Tudi so Rusi odbili napad na svoje središče. Steselj v Petrogradu. Petrograd, 1. marca. — General Steselj je dospel dopoludne semkaj iz Moskve. Neštete množice so ga pričakale na kolodvoru in kar obsipale s cvetjem. V odgovor na pozdrav vojnega ministra Saharova je rekel Steselj, da je čul že v Carigradu o nemirih na Ruskem. Po južni Rusiji je pa povsod opazil, da je ljudstvo mirno ter udano carju in domovini. Dostavil je, da bo Rusija izišla gotovo zmagovita iz sedanje krize (razsodnega časa). Žalostno umikanje. Mukden, 1. marca. — V najhujšem mrazu se je morala tsinkhen-čenska divizija dne 26. febr. umikati od soteske Da v 13 milj oddaljeni kraj Ubenepusa. Celi dan so morali kozaki gen. Rennenkampfa, oslabljeni po teden dolgih neprestanih bojih in potrti vsled opustitve Tsinkhenčena, odbijati napad za napadom zelo mnogoštevilnejših japonskih čet, da zastražijo umikanje vozov, na katerih so se prevažale zaloge iz skladišč v Solunu. Ob 9. uri zvečer je dospela vest, da so vsi vozovi na varnem, nakar se je začelo žalostno umikanje. Sapa je silno pihala, mraz je bil bridek in sneg je naletal. Vojaki niso bili vstanu, videti svoje voditelje. Vsa divizija je bila v največji nevarnosti, da bo zajeta in uničena. A posrečilo se je,z bajonetom parkrat pregnati Japonce po več milj daleč in se v redu umakniti. Japonci so se borili s fanatično hrabrostjo, dokler jih niso sprejele ruske baterije in jim napad grdo poplačale. Grič Putilov v dimu. Sahetun, 1. marca, 3. ura pop.— Japonci so jeli silno streljati iz navadnih in obležnih topov na grič Putilov, ali kakor se je poprej imenoval, Samotni grič s samo enim drevesom. Ves grič je zagrnjen v dim. Streljanje na desnem krilu se nadaljuje. NEMIROV NA RUSKEM SE NE BODE KONEC. Veliki knez Vladimir, starejši stric carjev, tudi “obsojen na smrt”. Na ruskem Poljskem vojno pravo Moskva, 23. febr. — Med zvone njem zvonov vseh cerkva in samostanov moskovskih se je slovesno blagoslovilo truplo vel. kneza Sergija v Hudovskem samostanu. Ogromne množice so prisostvale nad vse ganljivemu pogrebu. Varšava, 24. febr. — V glavnem-fabriškem delu varšavskem, t. j. v predmestju Cerinakowska, štrajkajo vsi delavci. Veliki izgredi se doga-jajo. Petrograd, 25. febr. — Poročila iz Poljskega in Kavkaza so jako vznemirjajoča. Tudi v južni Rusiji je štrajk železničarjev že uprav neznosen. V Petrogradu so delavci neprestano nemirni. Petrograd, 26. febr. — Ruske že leznice, izvzeraši osrednjeazijske, so dejane pod vojno postavo. Petrograd, 27. febr.—Vprašanje, da li bo “zemskij sabor” sklican, sedaj še ni rešeno. Napadi so policaje. Varšava, 27. febr. — Napadi na policaje in vojaške patrulje se mno-že, in spet so bili mnogi redarstveni uradniki hudo ranjeni. Varšavsko policijsko predsedstvo ne ve, kako bi svoje ljudi branilo. Ker šteje mesto nad 800,000 prebivalcev, je pač na tisoče rogoviležev vmes, a policajev je samo 1000, kar je ob neprestanih izgredih premalo. Javno se ljudje hvalisajo,da bodo pomorili toliko policajev, kolikor je padlo januarja meseca žrtev. Zatovsacega policaja spremlja po en vojak. Vladimir obsojen na smrt. Petrograd, 28. febr. — Velika kneginja Marija Pavlovna soproga, vel. kneza Vladimira, ki so ga tero-risti (strahovalci)- “obsodili na smrt”, skuša čuvati njegovo življenje s svojim lastnim. Izza “krvave nedelje” je veliki knez prejel ne samo mnogo grozilnih in svarilnih pisem, marveč tudi pisanji od dveh različnih revolucijonarnih skupin, ki mu napovedujejo sklenitev smrtne obsodbe. Obenem sta bili njegova soproga in pa vdova po umorjenem Sergiju obveščeni, da se njima in otrokom nič nezgodi, če ne bosta spremljiali Vladimira. Ta je strašno potrt in zadnje dni ves osivel, a se korajžno in nalašč kaže ljudstvu. MaUsim Gorkij iztiran. Petrograd, 28. febr. — Pisatelj Maksim Gorkij, ki je bil včeraj osvobojen proti poroštvu $2500, ne sme ostati v Petrogradu, nego je iz tiran v Rigo, kamor odpotuje s svojo ženo in sinom, dasi nerad. Obsedno stanje na Poljskem. Varšava, 1. marca. — Generalni guverner poljski je izrekel malo obsedno stanje čez pokrajine Kališ, Lublin, Kielce in Lomca. Ker vladajo v ostalih šestih pokrajinah slične razmere, je sedaj celo Poljsko takorekoč pod vojno pravico. Bombe vtihotapljajo. Petrograd, 1. marca. — Velike množine ročnih bomb se dovaža na Rusko. Carinske (čolne) oblasti so v Virbalenu odprle neki zaboj, v katerem so imele biti po vnanjem zaznamku oranže, a so našle v njem sto bomb. Na tucate takih zabojev je prihajalo že izza več tednav čez mejo in se odpošiljalo na vse kraje v deželi. Te bombe nimajo oblike tistih, ki so jih rabili atentatarji (napadalci na dostojanstvenike), temveč so podobne ročnim granatam vojaškim. Bržkone se imajo razdeliti med štrajkarje in rabiti v boju s četami. Šole še zaprte. Petrograd,’ 1. marca. — Oblasti se trudijo, spet otvoriti vseučilišče, a profesorji, večinoma mlajšega zaroda, ki so zaštrajkali iz istega : vzroka kot dijaki, se opirajo pred logu. Gapoti hujska. Pariz, 1. marca. — Sociališki list “Humanite” objavlja dve pismi popa Gapona, ki je vodil delavce do Zimskega dvorca na “krvavo nedeljo” (22. jan.). Eno pismo je naslovljeno: “Nikolaj Romanov, ne- koč car in sedaj zavratni morilec Rusije”. Med drugim je rečeno v pismu: “Bombe in dinamit in groza revolucije pričakuje Tvoje naslednike in vse druge morilce narodove. Imej usmiljenje s Svojimi otroci, Ti, ki hočeš mir donesti drugim, a svojcem ga ne privoščiš” itd. Ga-pon je sedaj v Švici. Delavske novice. — Generalni štrajk je razglašen po rudotopilnicah v Britanski Co-lumbiji, ker ni prodrla osemurna postavavtamošnjem zakonodajstvu. — Skupna izguba življenj v rudnikih trdega premoga v countyju-Lackawanna, Pa., 1. 1904. je bila 137, proti 121 leta 1903., ko se je izkopalo več premoga. 23 usmrčenih v rovu. Bluefield, W. Va., 26. febr. — Triindvajset premogarjev je danes izgubilo svoja življenja vsled eksplozije v rovu št. 1 U. S. Coal & Coke kompanije v Wilcox, in morda je število ponesrečencev še večje. Doslej so spravili na dan 15 trupel. Vzrok eksploziji neznan. ' 10 ranjenih v rovu. South M’Alester, I. T., 26. febr. Plinova eksplozija se je pripetila v 'rudniku Sample No. 2, ki pripada Great Western Coal & Coke kom-paniji, vsled česar je bilo deset delavcev ranjenih, izmed katerih eden bržkone umre. $5,000,000 škode po ognju. New Orleans, La., 27. febr. — Požar, ki je izbruhnil sinoči ob 7.. uri na Stuyvesant Docks, je napravil velikansko stvarno škodo. To cenijo na $5,000,000. Veliki tovorni kolodvori Illinois Central železnice so popolnoma zgoreli. Štirinajst blokov z modernimi ladjeni-cami in skladišči, dva velikanska elevatorja z 2,000,000 bulijev žita, na stotine naloženih vozov, nebroj malih domovanj — vse so uničili plameni. Na srečo ni nobeno človeško življenje izgubljeno. Simplonskl tunel gotov. Gondo, Švica, 24. febr. — Pre-vrtavanjeSimplonskega tunela skozi Alpe se je konečno dovršilo davi ob 7. uri 20. min. Z delom so bili začeli 1. 1898. Po vsej švicarski in italijanski soseščini so se oglasili zvonovi in možnarji so pokali. Roždjestvenskij opravičen. Pariz, 25. febr. — Mednarodna komisija v preiskavo vmesnega dogodka v Severnem morju je zaključila svoje zasedanje in objavilasvoj razsodek, po katerem je bil ruski admiral Roždjestvenskij upravičen streljati, misleč, da je njegovo bro-dovje v nevarnosti. Velik požar. Hot Springs, Ark., 25. febr. — Požar, ki je izbruhnil o polnoči, je uničil 75 poslopij v južnem delu mesta in se mogel omejiti šele davi ob 10. uri, Huda sapa in pomanjkanje vode sta zelo zavirala gasitev. Nad 1000 oseb je brez strehe. Škodo cenijo nad $1,500,000. Zgoreli so trije ljudje. Hot Springs je znano kopališče, kamor dohaja na leto kacih 100,000 topličarjev. — P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., prodaja klavirje ali piano, gosli, kitare, mandoline in druge glasbene inštrumente po nizki ceni. Oglasite se pri njem kadar rabite kaj v ti stroki. *3 MR. ROOSEVELT BO ZAPRISEGEL. Ob inavguraciji predsednikovi bo veličasten sprevod v Washington«. Velikanske priprave se vršile. Washington, 1. marca. .— Javna inavguracija Theodora Roosevelta kot šestindvajsetega predsednika Združ. držav v soboto, dne 4. mar. se bo vršila izvenredno slovesno, dasi nekoliko drugače nego so se vršile inavguracije doslej. Noben drug izvoljeni podpredsednik, poklican, da zasede nepričakovano izpraznjen predsedniški stol, ni bil potem ob volitvah izvoljen, da ostane v Beli hiši še nadaljnja štiri leta. Veličasten sprevod. Vse dosedanje priprave za slovesni sprevod so take, da bo najhujši “imperijali6t” lahko zadovoljen. V paradi bode predvsem zastopano vojaštvo vseh vrst in sicer v velikem številu. Uniforme se bodo bliskale v vseh barvah. Nadalje bodo prisotni najslavnejši indijanski glavarji v svojih divjih peresnih okra- Mrs. Roosevelt aa plesu. New York, 28. febr. — Na inav-guracijskem-plesu (alibalu)v Washingtonu v soboto zvečer bo Mrs. Roosevelt nosila prav preprosto obleko. Ta bo modre barve in iz brokata. Dasi je preprosta, se je uporabilo za to obleko 140 yardov robe. Narejena je v Združ. državah in stane $1,200. $67.20 na teden za zidarje. New York, 27. febr. — Ce sprejmejo pogodbo z družbo “Mason Builders’ Association”, bo imelo več nego 9,000 zidarjev v tem mestu svojo plačo zvišano od 65 na 70c za uro, največjo plačo, kar so jih kdaj imeli zidarji v tem mestu. Potem bo možno zidarju zaslužiti $67.20 na teden, kajti v dobrem času delajo po 12 ur na dan in dobivajo za zadnje štiri ure dvojno plačo. Seveda zato pozimi počivajo. Franc Jožef v škripcih. Dunaj, 1. marca. — Desetdnevno prizadevanje cesarja-kralja Franc Jožefa in ogrskih prvakov, odstraniti krizo na Ogrskem in sestaviti novo ministrstvo, ki bi mogloopra-viti potrebna zakonodajna dela in tekoče posle, so se izjalovila in položaj je še slabši. Panamska železnica. Washington, D. C., 25. febr. — V današnji seji se je večina senatorjev izrekla v prid gradbi panamske železnice po Združ. državah in ne po kaki zasebni družbi. Dr. Viljem II. Philadelphia, 25. febr. — Predsedniku Rooseveltu in cesarju Viljemu je ob lepi slavnosti Washing-tonovega rojstnega dne vseučilišče pennsylvansko podelilo dostojanstvo častnega doktorja pravoslovja. Za rudarje v Illinois. Springfield, 111., 28. febr—“The Illinois Mine Workers’ Association’ Letnik XIV _________________ skifi. Njiin bode sledila kompanija kadetov indijanske šole v Carlisle, Pa. Filipince bo zastopala godba filipinskih konstafilhrjev, ki jo je bilo videti in slišati na svetovni razstavi v St. Louisu. Najslavnejši “cowboy” Seth Bullo-ck je na željo predsednikovo zbral nad 50 zapad-nih pastirjev, ki bodo v svoji narodni noši tudi uvrščeni v slavnostni sprevod. Spet drugo sliko bo tvorilo 50 pennsylvanskih premogarjev v modrih delavnih oblekah in z orodjem v rokah. In tako dalje. To bo pač parada, kot je nima vsak cesar in kralj ob svojem kronanju. Prisega predsednikova. Uradna prisega ob inavguraciji predsednika Združ. držav je naj- krajša in najpreprostejša kateregakoli vladarja na zemlji. Predpisana je ustavno in se glasi: “Slovesno prisegam, da bom verno izvrševal službo predsednika Združ. držav ter po vsej svoji zmožnosti ščitil,čuval in branil ustavo Združ. držav.” Med zaprisego se gledata izvoljeni predsednik in najvišji sodnik ir očij v oči in držita z desnima rokama med sabo sv. pismo, ki je dobe predsednik v dar ali kakorže. Po zaprisegi ima predsednik svoj inav-guracijski nagovor. je napravila dve važni spremembi v svoji ustavi. Prva sprememba odreja, da bo vsak rudar vštet med polnoveljavne člane šele tedaj, ko dosluži dve leti na površju rudnika (on top of a mine) in dve leti v rudniku. Druga sprememba odreja, da imajo v slučaju sinov vdov po rudarjih krajevne unije všteti brezplačno med člane prosilce pod 17-starostnim letom. 1'retja sprememba odreja, da imajo ob letnih volitvah imeniki volilcev (polis) ostati odprti samo osem ur. Zavrnjen grof. Pittsburg, 28. febr. — Miss Elizabeth Howe, ena najbogatejših devic v državi, se je danes poročila s pravdnikom F. P. Sproullom, svojim tovarišem iz mladosti. Italijanski grof Carlo De Cini je bil zavrnjen, dasi jeseni že zaročen z de-vojko. Italijan je bil namreč stavil svoji nevesti pogoj, da mu mora dati $50,000 na roko, da mora plačati vse njegove dolgove in da ga mora zavarovati za $10,000 na eno leto. Potem bi ji privoščil svojo grofovsko krono in jo vzel v Rim, kjer bi ji ostal zvest, a ne čez dve leti". Miss Howe ga je odpodila, Smrt v rovu. Calumet, Mich., 28. febr.—Prerana razstrelba sedemnajstih lukenj, napolnjenih z dinamitom v rovu (saftu) Red Jacket rudnika Calumet & Hecla je včeraj usmrtila Heniy Onkko in ranila tri druge delavce, ki so Allen Campbell, Albert Nichols in Oscar Allkanen. Ponesrečen štrajk. Bruselj, Belgija, 26. febr—Pre-mogarski shod v mestu Charleroi je z ozirom na dejstvo, da se je splošni štrajk ponesrečil, včeraj sklenil, da ninikdo več prisiljen štrajkati,nego vsak naj stori to, kar zahtevajo krajevne organizacije. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Joliet, 111 1. marca. — V ne I deljo bomo imeli Jolietčanje lep večer. “Slovensko pevsko društvo” priredi v Golobičevi dvorani svojo prvo veselico, ki bo gotovo odgovarjala hudomušnosti pustne nedelje in upamo, da bo tudi ugajala vsem, kise je udeleže. Po vsestranskih pripravah soditi, bo ta veselica res nekaj izvenrednega, kot jih še ni bilo mnogo v naši naselbini. Že zadnjič smo povedali, kaj vse bo obsegal vzpored ali program, ki je tako mnogovrstno izbran, da ne more biti bolj. In povedali smo tudi, da je čisti dobiček namenjen za našo novo cerkev. Kdor le količkaj utegneš, pridi na to veselico, in ne bo Ti žal. — Spomlad se bliža. Topleje poljubljajo solnčni žarki preljubo zemljico, ki sta jo še nedavno hudo stiskala mraz in sneg, da so kar vršeli in tulili po ozračju vzdihi njenih bolečin. In lepega vremena so komaj čakali zlasti zidarji in tesarji, uposleni pri gradnji nove slovenske cerkve. Ta teden so spet začeli z delom, in sicer dovrševati končine zvonikov. Iz vseh stranij se ljudje radovedno ozirajo na prekrasna stolpa, ki bosta parček, da malo tacih v Kolumbovi deželi. — Iz stare domovine se je vrnil g. Joe Legan, podomače Plahač, ki pravi, da cveto na Kranjskem res lepe rožice, a v deželi svobode pa še lepši tolarčki. —Mr. Marcus Krakar,ki si je napravil premoženje iz kamenja,pravi, da zavzema Joliet glede kamenolo-mov bržkone prvo mesto v deželi. — Kačih 400 meščanov, med njimi tudi nekaj Slovencev, se je v sredo 22. p. m. zvečer udeležilo banketa, ki ga je priredil odbor možakarjev, ki zastavljajo vse svoje sile v narastek in procvit našega mesta. Razni govorniki, ki so risali in slavili jolietsko bodočnost, so bili ognjevito pozdravljani. — Neki rojak je odposlal začetkom decembra meseca po g. Johnu Ogulinu registrovano ali priporočeno pismo na Johna Kamnikarja v Šmartno pri Litiji, a pismo, v katerem sta $2, je bilo vrnjeno, ker ni bilo možno najti naslovljenca. Lastnik,to je odposlatelj pisma naj se oglasi pri g. J. Ogulinu, N. Chicago st. — Prepogosto se že dogaja, da ljudje skrivaj nosijo orožje. In oblasti mislijo, da je temu krivo to, ker so se taki prestopki premalo kaznovali doslej. V ponedeljek zjutraj je bil Hrvat Jovo Radako vič pred sodnikom Barkerjem pod obtožbo, da je nosil skrivoma orožje, radi česar je bil obsojen na globo $200 in stroškov. Ker ni mogel plačati, je moral v okrajno ječo. Radakovič je bil tisti junak, ki je pred nekaj tedni v nekem salunu uzmal svojemu zemljaku svotico denarja in pred sodnikom skrival petak v svojih ustih. — V bližnjem Rockdalu slave predpust kaj imenitno, kot je tupa-tam povzeti iz naših angleških dnevnikov. Kakor znano, so Rock-dalčani kaj zmernostmi meščanje, ki ne marajo nobenega saluna v svoji sredi in ki nameravajo vkr&t-kem izvoliti svojim častnim članom slavno Carrie Nation. Vendar pa pravijo ljudje, ki Rockdale malo bolje poznajo, da je tamkaj zadnje čase jelo kaj bujno razcvitati tihotapstvo s pivom in whiskeyjem. Tihotapstvo pa ni rodilo še nikjer zdravega sadu. Tako tudi tu ne. Najnovejši dckaz temu je doneselv ponedeljek Rockdalčan Mat Bato-žič, ki je došel pred mirovnega sodnika Camerona in izposloval povelje zapreti Johna Kreigerja in še nekoga druzega, čigar ime je neznano, a ki je baje brat bivšega policaja rockdalskega. Batožič je bil grdo natepen, obraz in glava sta mu bila tako raztolčena, da ga je bilo komaj spoznati. Rekel je, dane ve, kaj bi bil vzrok napada,a priznal je, da je pil v salunih brez licence ali nedopuščenih krčmab, kjer je kupil piva in whiskeyja, in da je bil potem napaden. Batožič je povedal, da ve za več skrivnih beznic, a jih ni hotel zatožiti,ker >je bil zadovoljen z “wariantoma” za rečena napadalca. Kreiger je bil obsojen v globo $17.25. — Rockdalčani so razburjeni. In prisegli so, da svoj kraj očistijo takozvanih “blind pigs” ov, t. j. skrivnih pivnic. Neki Robert Richmond je že zatožen, da v svoji prodajalni razpečava likvore ali žganjine brez licence in to tudi ob nedeljah. V petek 4. t. m. bo mož zaslišan pred našim sodiščem. — V Jolietu so v torek iskali necega Fosnovskega, ki ga žele v Waukeganu radi umora. Fosnovski je obtožen, da je usmrtil Decega tovariša v prepiru v nedeljo ponoči. Utekel je koj po zločinu in baje pribežal sem v Joliet v ponedeljek zjutraj na tovornem vlaku železnice E. J. 4h 5 Severovo olje sv. Gotharda. To močno protignilobno mazilo ozdravi rane, praske, opekline,oparnine, izpahnjenja,trde členke in revmatične bolesti. Cena 50 centov. “Trpel sem vsled bolečin v ledvicah in vsled kamna ter občutil grozne bolečine. Poskusil sem več zdravil, a mi ni nič odleglo. Slednjič sem kupil Severov lek za jetra in ledvice ter sem že koj ob pričetku rabljenja občutil olajšanje. Porabivši le jedno steklenico sem bil popolnoma okreval. Vaš Frank Bur-eš, St. Paul, Nebr.” Severov iek za jetra in ledvice je neprecenljiv v slučajih Brightove bolezni, vnetja ledvic* kamnu in drugih neprilikah v mehurju, žolčnc-sti, zlatenici itd. Cena 75c in $1.25 Bolesti žen. Žene in dekleta so vedno izpostavljene velikemu številu obtežij, imenovane ženske slabosti in ženske bolezni. Severov ženski regulator odstrani vse bolečine, okrepi vse organe, privadi sestav k pravilnemu delovanju in stori žene srečne v vsakem oziru. Cena ii.00. Revmatizem. Olajšajte si vnetje in umirite si bolečino s tem, da se drgnete s Severovim oljem sv. Gotharda. Sčistite si kri z rabo Severovega kričistilca. Preženite vodno kislino iz sestava z rabo Severovega leka zoper revmatizem. Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA a vkratkem ga odvedejo k zaslišanju v Salt Lake City, Utah. Puebličan. Calnmet. Mich., 24. febr. — V nedeljo je umrla po dolgi bolezni gospa Ana Simonič, soproga našega rojaka g. Jožefa Simoniča. Ranjka je bila rodom iz Damlja, župnija Vrt nad Kolpo na Belokranjskem. Stara je bila 25 let, ter zapušč^ tu tu žalučega soproga in dvoje majh nih otrok. — V sredo se je poročil v slovenski cerkvi g. Jurij Kotze izSodevec, župnija Staritrg pri Poljanah z go-spico Marijo Sterbenc iz Starega trga. Nevesta je nečakinja spoštovanega predsednika K. S. K. J. g. John R. Sterbenca in g. Marko Sterbenca iz Laurium. — Pred okoli 14 dnevi odpotoval je naš rojak John Mukavec iž Spe-harov pri Vrhu na Belokranjskem, kamor so ga zvali nujni posli, ki zahtevajo njegot o osebno navzočnost. Kupil si jfe tu vožnjo karto dc Ljubljane pri g. Paul Schnellerju. Ako-ravno mu je ta nasvetoval, da naj ne jemlje gotovine $225 seboj, ampak si jo naj pusti nakazati po kaki banki v staro domovino, hotel se je mož pokazati da tudi on ni tako neumen, ter se temu nasvetu le smejal, rekoč, da on že ve, kako se denar spravi. Odpeljal se je in dospel v New York, kjer je padel v roke nekim Italijanom, ki so ga za ves denar ogoljufali. Sedaj pa piše iz New Yorka — ko je prepozno — da je brez centa in ne more domov. Gl. Cleveland, 0., 24. febr.- Vlak je povozil Antona Sadarja. Delal je na želežnični progi ter si zaradi silne zime ovil robec okoli glave. Zato ni mogel slišati bližajočega se vlaka. Doma je bil iz vasi Grintovec, fare Zagrac na Dolenjskem, kjer zapušča mater in dve sestri. — Naše cenjene jolietske naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem ponoviti. Velika preselitvena prodaja pri ELMER E. HENRY 113 N. Ottawa St., Joliet, 111. Ker se nameravamo v kratkem preseliti v prejšne prostore G-eo. Feagans-a na Chicago cesti in ker smo za nove prostore naročili že tudi novo blago, zato hočemo zdaj razprodati po nezaslišano nizkih cenah vso svojo ogromno zalogo porcelanaste, steklene, in glinaste posode, svetilk, raznega umetnega namiznega posodja i. t. d. Pridite torej k nam in videli iicJile kaj morete kupiti za mal denar. 500 merilnih kozarcev po.................................... 5c 2000 raznih podčaš za kavo in čaj, šest za.................10c 2000 malih steklenih skledic, šest za.......................10c Namizno posodje obstoječe iz 100 kosov, lepo okrašeno, za..................................................... $6.38 Cilindri za svetilke najboljše No. 1 vrste, trije za.......lOe Glinasti in drugi pljuvalniki (spitoons) po.................10c V vašo lastno korist je, da se kmalu oglasite pri nas in ne pozabite prostora Elmer E. Henry, n 113 N. Ottawa Street, Joliet, 111. nasproti First National Banke. S s*1 >ro- ate ogc f 0if (li — Župnik Gerjol v Vel. Laščah je zelo nevarno obolel. 4 — Društvo za povzdigo prometa 8 tujci snuje ljubljanski iupan gosp. Hribar. — Umrla je v Motniku najstarejše dekle cele fare, M. Grabner, v starosti 92 let. — Ponarejene petkronske bankovce zopet razpošilja neki kranjski ponarejevalec denarja iz Amerike. — Razširjenje šolskega poslopja. V Sodražici bodo ondotno šolsko poslopje za en trakt razširili, da dobe potrebne prostore za šolo. — Premog ali nekaj takega so našli v Dolu pri Opatjemselu. Dobivajo ga semtertje med gruščem. Gori dobro. Sedaj nameravajo kopat», da bi prišli morda do kake žile. — Za kruhom. Dne 8. febr. se je odpeljalo z ljublj. južnega kolodvora v Ameriko 110 Kranjcev, 41 Hrvatov in 20 Črnogorcev. NaWest-falsko se je odpeljalo 30 rudokopov, na Eger pa 25 Hrvatov. — Župna cerkev v Rovtah nad Logatcem je dobila pred kratkim nov vhod in stopn jisče na kor. V sled t»e izpremembe pridobi notranjščina cerkve seveda več metrov prostora ■aa obiskovalce službe božje. — Žganje na delu! Posestnik Šimeo Lukan iz Lazov pri Zg. Tuhinju je dne 9. jan. že precej pijan prišel na Selo k Petelinšeku, kjer ao ravno figovec kuhali. Tu je še pil, šel v listajak in — umrl. — Namestu v Ameriko v zapor. Aretovan je bil na južnem ljublj. kolodvoru delavec Ivan Petrovčič iz logaškega okraja, ker se je hotel izseliti v Kolumbovo deželo, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti. — Požar. V soboto 21. jan. je gorelo v Volčjem potoku pri Ro-petu. Pogorelo je le gospodarsko poslopje; da se ogenj ni razširil, se je zahvaliti sosedom, ki so neumorno delali za omejitev požara. Zažgal je otrok. —Nagla smrt. V nedeljo 5. febr. je našla žena svojega moža Franca Koblarja mrtvega v postelji v Litiji. Prejšnji dan je tožil, da mu ni prav dobro. Šla sta k počitku, a zjutraj vidi žena, da je mož mrtev poleg nje. — Prijet agent. Dne 7. febr. popoldne je bil prijet na ljublj. južnem kolodvoru Franc Ribič iz .Sela, ki je nagovarjal ljudi na izselitev v Ameriko. Od agenta Zwil-«henbarta je imel obljubljenih od vsake osebe deset kron. — Zopet nesreča na ljubljanskem južnem kolodvoru! V nedeljo dne 29. jan. je prihajajoči zjutrajšnji poštni vlak št. 8 pri ^remembi št. 11 usmrtil čuvaja Ant. Šlibarja, rodom iz Moravč, kateri zapušča soprogo s tremi neodraslimi otroci. - Poneverjenje. Dne 12. febr. je prignal orožnik v litijski zapor Marijč Anžur, poštno potovko z -Jančega. Obdolžena je, da je de-fravdirala že pred (i meseci 300 K, katere je (nekdo iz Amerike poslal 3 voj i ženi. Potovka trdi, da jih je izgubila ali pa, da ji je kdo denar ukradel, da je zapazila to takoj, pa 3e ni upala povedati. - V Naborjetu v trdnjavi se je strelil domobranec, rodom Ljub-jančan. Pred svečnico je ravno avanziral za korporala in je dobil |tUb enem dopust, da se sme domov jueljati. V nedeljo je prišel z do-Dusta nazaj v trdnjavo, ter se je spričo drugih vojakov ustrelil, a •e smrtno zadel; ponesrečenca so ||l trepeljali v Trbiž v bolnišnico; mo-;oče da okreva. Kaj je vzrok, se e ne ve. > i*1 Tatinski trgovski uslužbenec. D« 'ranče Lampe iz Črnega vrha nad Irijo, trgovski pomočnik, brez .alnega bivališča, stanoval je za itkom 1. 1904. v Zagrebu pri Než - ušin na Iliči. Le-tej je izmaknil • nezaklenjenega kovčega zlato uro v vrednosti 60 K in nekaj dni kasneje 100 kron gotovine. Minulo jesen je delal par mesecev pri zgradbi železnice v Hrušici in tam je Ant. Ogorevca, pri katerem je imel hrano in stanovanje, osleparil za 18 kron 70 v., potem pa izginil, — Stoletni starček France Ora-žem iz Prigorice zraven Ribnioe je umrl; pokopali so ga 26. jan. Rojen je bil 1. 1805. Bil je pri zavesti do zadnjega trenutka in neprenehoma je molil. Sv. obhajilo je prejel še enkrat prav zadnje trenutke, in takoj nato je brez boja oslabelo srce prenehalo biti. Ko so ga pred kratkim radovedno vprašali, kako je živel, da je dosegel tako starost, je kratko odgovoril: “Pijan nisem bil nikdar!” Čast in blag spomin poštenemu slovenskemu starešinu! — Boga preklinjal. Fr. Likar, čevljar na Visokem, je jezen na ta-mošnjega župnika, ker misli, da je on kriv, da je prišel njegov sin pod obtožbo,, da je na sumu, da je v družbi drugih fantov pobil šipe pri župnišču. Likar se je napil in prišel pred župnišče razgrajat, preklinjal je Boga in Mater Božjo z naj-ostudnejšimi besedami. Ker obdolženec sam trdi in tudi zaslišane priče temu ne oporekajo, da je bil Likar res močno pijan, obsodilo ga je sodišče na dva meseca ojstrega zapora. — Ljubljanski grad. Vlada je zbornici predložila načrt zakona, s katerim se zahteva pooblastilo, da »me prodati ljubljanski Grad, ki je državna last. Ker je v Ljubljani zgrajena justična palača s kaznilnico, je stari Grad brez uporabe. Zemljišče obsega 565 arov in 49 kvadratnih metrov. Ker je vrednost Grada in zemljišča cenjena nad 50 tisoč kron, mora državni zbor dovoliti prodajo. Grad kupi ljubljanska občina. Del skupila za smodnišnico dobi vojna uprava, ostala svota se všteje med izredne državne dohodke. - Zadnji pok v železniškem predoru. Iz Boh. Bistrice, 9. febr. Včeraj so minerji zanetili zadnjo mino v predoru. Bil je to zadnji pok v predoru. Ko so težaki odvedli razstreljeno kamenje ven, so minerji prostor, kjer je počila zadnja mina, okrasili z mlajem, zelenjem ter napisom: Bog daj srečo — Glueck auf! Zapeli so par slovenskih pesem ter radostnim obrazom šele na večer po napornem delu prišli peš iz predora. Podjetnik jih je radostno sprejel ter jim poleg hvale podelil še precejšnjo vsoto nagrade. — Štrajk učencev v kmetijski šoli na Grmu. Deželna kmetijska šola na Grmu zopet lahko zapiše en dogodek v svojo kroniko. Vsi učenci so začeli stavkati, ne primejo za nobeno delo in so povezali svoje kov-čege cer po vseh štrajkarskih pravilih izročili vodstvu svojo spomenico s pritožbami in pogoji. Povod stavki je dala kazen, po kateri bi morali neko stvar 200krat prepisati in biti zaprti od pol 1. ure do 7. ure zvečer brez male južine. Glavna zahteva je ta, da se ne dajo več psovati (barabe, tepci, osli,kozli, biki, mrjasec naj te kušne, tako neumnih kmetov ni nikjer, kakor so Dolenjci, nisi toliko vreden, da bi ti v gobec pljunil — take izraze so morali slišati učenci!); temu so pri-dejali še več drugih zahtev. Učiteljska konferenca je dovolila na to učencem, da smejo ob nedeljah v gostilno brez nadzorstva, in je že dne 5. febr. dobil zato vsak po eno krono, skupaj 30 K. Dalje so zahtevali, da ne smejo nikogar izključiti, kakor se jim je grozilo; tudi temu se je ugodilo. Učencev je zdaj v zavodu: 13 Štajercev, 4 Primorci, 3 Gorenjci, 2 Notranjca, 8 Dolenjcev, iz okolice pa en sam. — Stavka v litijski predilnici. Delavstvo v litijski predilnici seje vzdignilo za svoje pravice. Dolgo časa je bilo teptano — pravi beli suženj. Lahko rečemo, da v nobeni tovarni na Kranjskem se delavstvu niso zgodile take kri vice, kakor ravno v litijski predilnici. Podjetnika Schwarz in Zublin bi storila le svojo človeško dolžnost, če sedaj sebi in svojim poslovodjem izprašata vest. Delavci v tej predilnici so bili do skrajnosti izrabljevani. Že tako imajo slabo plačo, pa so bili še kaznovani za vsako malenkost. Mojstri, sami Nemci, pa imajo visoke plače zato, da lažje delavca domačina pritiskajo. Povod stavki je dal neki mojster, ki se je tako daleč izpozabil, da je stisnil nekega delavca za vrat in ga tiščal k zidu. Umevno je, da se daviti nihče ne bo pustil in da je tudi delavec čutil v sebi človeško dostojuost. Radi tega se je menda postavil proti takemu postopanju. Samestu da bi bi) odpuščen surovi mojster, je bil dne 6. fabr. odpuščen oni delavec. Sodelavci-trpini v tem oddelku so se postavili za svojega tovariša. Ustavili so delo in izjavili, da ne gredo prej delat, predno ne bode odpuščeni nazaj sprejet. Podjetništvo pa se je zopet maščevalo nad temi delavci, jim dajalo bukvice ter ž njimi obračunalo. Delavstvo je imelo shod pri Oblaku. Prišel je Čobal iz Zagorja. Dvorana je bila premajhna. Delavstvo je sklenilo popolno stavko. Razburjenje nad krutim postopanjem je bilo splošno, vendar delavstvo ni prestopilo meje dostojnosti. Dne 9. febr. se je začela stavka. Delavci so zastražili tovarno. Nihče ni šel na delo. Delavci in delavke so hodili po trgu, a bili so mirni. Popoldne je bil shod. Poroča se, da po Litiji in okolici splošno sočuvstvujejo z de-delavstvom. PRIMORSKO. — Tujcev v Opatiji je bilo dne febr. 1213 oseb. • — Mlad inženir. Pred kratkim je dobil diplomo inženirja mladi in vrli beneški Slovenec g. Faletič iz šentlenardske občine. — Eden mrtev, trije ranjeni. V Devinu sta šla 6. jan. Ivan Legiša, star 30 let, in I. Arčon, star 24 let, od gostilne do gostilne. Zvečer okoli 8. ure sta se spričkala na cesti in se začela pehati. Prišel je 21-letni Jakob Podbernik ter se vmešal v prepir. Pritekel je še brat Legi-šev in Arčonova mati, hote jih pomiriti. Ali Podbernik je potegnil nož ter začel mahati okoli sebe. Zadel je Ivana Legiša v trebuh, da je padel mrtev na tla; ranjeni so tudi Iv. Arčon na desni roki težko, mati Arčonova in Jos. Legiša v nogo. Ivana Arčona so pripeljali v Gorico v bolnišnico. Morilca so zaprli v Tržiču. — “Neumna zahteva”. Tržaški “Piccolo” pravi, da je to neumna zahteva, ako prosijo tržaški Slovenci za slovenske ljudske in srednje šole v Trstu. V njegovih očeh je neumna zahteva to, ako na tisoče slovenskih starišev prosi svoje poslance, naj da vlada, če že hoče dati Lahom šole za najvišjo izobrazbo, tržaškim Slovencem vsaj one za najnižjo izobrazbo. In če je zahteva tržaških Slovencev za najnižjo izobrazbo, za naj nižjo šolo neumna zahteva, ako je torej zahteva po izobrazbi v maternem jeziku neumna; čemu izgublja toliko sape za tako — budalost, kakršna bi bila po “Pic-colovi” logiki italijanska univerza! * > USTANOVLJENO LETA 1833. SA KSfy GLAVNA PISARNA: * * j 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TEUEFON 3798 COHTLANDT. I? * Podružnica : 1778 St. Clair St., Cleveland, 0. % 1 I J ZASTOPNIK VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. j* ¿0 Pošilja denarje v staro —---------- domovi- no najceneje in najhitreje. Paroijrodne listke Prodaia -----------— po izvirnih cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York — je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski {»ogovorite. Z velespoštovanjem FRANK SAKSER, 1» GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. r ,8 Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 ! * * * & 4- Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. ( — Umrl je v Brežicah posestnik g. Warletz. — Odvetnikov je bilo koncem preteklega leta na Štajerskem 172, med temi v Mariboru 15, v Celju 11, v Ptuju 7. — Nasledki pijanosti. Delavec France Kunst, ki je v pijanosti prišel v Hrastniku pod železniški stroj, je v bolnici umrl. — Porailoščena sta na smrt obsojena morilca Muršec in Begula. Muršec je pomiloščen v dosmrtno ječo, Šegula pa v 20letno ječo. —V Laškem trgu je umrl zemlje-knjižni uradnik g. Beno Žnideršič. ■ V Mariboru je umrla hišna posestnica Ana Šepetave,roj Goričan. — Divji lovci na Pohorju. Obsojeni so Jožef Rebernik in Ferdinand Rebernik na dva meseca težke ječe, Andrej Rebernik, Lenart Rebernik in Mihael Pirnik na tri mesece težke ječe, vsak dobi povrh en post na teden. Janez Pirnik je bil oproščen. — Prememba posestva. Posestvo Feistritz pri Muerzzuschlagu je kupil za 500,000 kron konsorcij, obstoječ iz gg. dr. Gjuro Horvat iz Samobora, Karol Kavšek, Iv. Jakša in dr. Ivan Šušteršič. “Neue Fr. Presse” toži, da je to tretje veleposestvo na nemškem Štajerskem, ki je v kratkem času prešlo v slovenske roke. — K veliki nesreči v Trbovljah. Trbovlje, 29. jan. K strašni katastrofi, ki je zahtevala šest žitev, se poroča: V četrtek 26. jan. okoli dveh popoldan, so šli rudarji “Na enoiki” (Eiuser) iz jame, da jih po 8urnem delu nadomestijo drugi. Ko jih je šla gruča iz nekega stranskega rova proti glavnemu rovu, pridejo do mesta, kjer so se bili neopaženo vžgali plini. Omamljeni silnega smradu vsi popadajo. Ker iz jame prišedših ne štejejo, zato se zunaj nič ni vedelo o grozni nevarnosti v rovu. Sele ko so šli drugi rudarji v ta rov, da jih nadomestijo, so opazil» nesrečneže. S smrtno nevarnostjo za lastno življenje so jih izvlekli iz strašnega položaja na boljši zrak. Medtem pa se je pretresljiva novica izvedela tudi zunaj. Vse je drlo k jami. Začeli so ponesrečence spravljati na svetlo in jih oživljati, oziroma spravljati k zavesti. Pri večini (7) se je posre čilo, da so prišli do dihanja. Pre nesli so jih v bolnišnico. Eden izmed njih je umrl, pri drugih je upanje, da ozdravijo. Pri petih pa je bil trud zastonj, bili so zadušeni, mrtvi. Ti so: 1. Bergant Franc, star 34 let, oženjen, iz Št. Ožbolta na Kranjskem; 2. Hribai Franc, star 25 let, samski, doma od Svete Trojice na Kranjskem; 3. Rutar' Anton, star 28 let, samski, doma v Tolminu na Goriškem; 4. Valen-čak Karol, star 21 let, samski iz Trbovelj; 5. Žnidaršič Jožef, star 35 let, oženjen, iz Leskovca na Kranjskem; v bolnici je umrl 6. Savšek Franc, star 30 let, oženjen, iz Št. Jerneja na Kranjskem. Joliet, ill. Najnovejši_ Slovensko-aiMi in aiKo-slovisli roi slovar ter Angleščina brez učitelja y slovenskem jeziku je dobiti: prvo za 30c, drugo za 40c poštnine prosto pri Cal/oat* 109 Greenwich St., New York. rlallK odftbCi, l778St. Clair St., Cleveland, O. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY — Na Trbižu se je od 8. lovskega bataljona en vojak ustrelil, in sicer radi surovega ravnanja. Služil je šele od oktobra meseca lanskega leta. Ustrelil se je v glavo z ostro patrono napolnjeno z vodo; bil je takoj mrtev. Izdelovalci m v ULEŽANE PIVE |j!|| PAL ALE IN LONDON PORTER 9*9 Pivovarna: South Bluff Street. Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS F. KÖRBEL & BROS. prodajalec 'vina orenburk že zvezan z evropskimi železnicami, ima Rusko zvezo z najbolj oddaljenimi točkami srednje Azije. Nova železnica ima pa tudi velik strategi-, čen pomen, zakaj aedaj Rusko lahko spravi svoje vojaštvo v razmerno kratki dobi do same meje Afganistana in Pamira, torej tja, kjer se sedaj hoče udomačiti Anglež. Cela pot od nemško-ruske meje do Taškenta bode trajala samo 2 tedna! Tretji in največji pomen nove železnice je narodno gospodarski. Neobdelani srednje-azijski svet bo pri modrem gospodarstvu bogat vir novih naroduih dohodkov in njegovi naravni zakladi bodo zelo povzdignili rusko obrtnijo. To velja v prvi vrsti o ruski tekstilni obrtniji, zlasti bombaževi obrtniji. Rusija, ki danes dve tretjini bombaža dobiva iz tujine,bode imela v kratkem bombaž doma. Glavna naloga Rusije sedaj bode, da bi se na ozemlju, h kateremu se je po novi železnici približala, tudi gospodarski uveljavila. Zavolj tega mora obrniti izseljevalno strugo v notranjo Azijo in tako tja poslati živelj, ki bi domorodne Turkmene, Arabe Perzijane, Kirgize itd. navadil red nega tovarniškega dela. Črta Oren burk Taškent bode ta cilj zelo omogočila. — Anglija bode v krat kem dobila v notranji Aziji močnega konkurenta — rusko obrtnijo. Po novi železnici bode Rusija dobivala ceno svilo, iz velikih notranje-azij-skih jezov množino rib, nova železnica bode povzdignila izvoz riža in sadja v Rusijo itd. Za zdaj je pomen nove železnice samo strate gičen, a kmalu bode koristila Rusiji tudi v gospodarskem oziru, zlasti kedar se bode izpolnilo uadaljuo upanje: sezidanje nove železnice počez Afganistana in Perzije do Perzijskega zatoka. Rusiji so se odprli novi bogati viri dohodkov,bi bodo aadomestili zgube, katere ji napravlja vojska z Japonci in notranji nemir. Vzhod odpira Rusiji svoje zaklade. Japonske zahteve. Vzhod odpira Rusiji svoje zaklade. Rusko je po triletni težavni stavbi dozidalo v srednji Aziji novo železnico Orenburk-Takšent in jo je izročilo nedavno prometu. Le-ta železnica, ki veže srednjo Azijo s središči raške države, je zelo važna v političnem, strategičnein in gospodarskem pomenu. — Dozdaj ni bilo nobene naravnostne zveze z evropejskimi železnicami in z za-kaspijsko črto. Sedaj gre železnica iz Krasnovodska in Usum Ade čez Mero in Samarkand naravnost v Reuterjeva brzojavna agentura, ki zalaga britansko časopisje,seveda ne skrbi samo vestno za koristi britanske politike, marveč uganja še lepše reči. Vsakojake vesti namreč razširja in izobraža javno mišljenje; pri tem se pa prav nič ne briga,da li so poročila resnična ali zlagana. Race, ki jih je že spravila v svet med vojno na daljnem vzhodu, da okrepča kredit japonski in oškodu je Rusijo, bi vzbudile zavist Laž-njivega Kljukca, ko bi ta uboga para se živela. Dosla nam je iz Petrograda dati rana brzojavka, ki sporoča pogoje, pod katerimi bi baje Rusija, resnici pa Japonija rada sklenila mir. Glasijo se: Japonija dobi nadvla do čez Korejo, Port Artur in polotok Liaotung pripadeta tudi Japoni-Vladivostok ostane nevtralen i nepristran) z“odprtimi vratmi”,kitajska vzhodna železnica se postavi pod mednarodno upravo;Mandžurija postane do Harbina na severu od Kitaja neločljiv del in Rusija mora razun tega plačati Japoniji vojne stroške. Reuterjeva tovarna za laži še dostavlja,da bo mir sklenjen primeroma kratkem času; dasi bi bilo možno, da Rusija tvega še eno bitko, predno pride do odlo-itve. Po tem programu ne bi Japonija samo vse obdržala, kar ima; Rusija sekakor bi .tudi morala ne samo Mandžurijo opustiti, marveč celo svojo edino luko ob Tihem oceanu, zgrajeno z velikimi stroški. Velika ruska država bi bila potemtakem od Tihega oceana, na katerega meji, takorekoč odrezana. Domnevek, da bi Rusija nudila take pogoje za mir, je popolnoma nesmiseln in skoro smešen. Car, ki bi pod sedanjimi razmerami kaj tacega storil, bi se sam obsodil na smrt in bi zaslužil resnično, da ga pošljejo njegovi ljubljeni podaniki rakom žvižgat. Da zasluži Nikolaj Drugi, kije povzročil mirovni kongres v Haagu in pri tem dopustil, da se je Kitajcem iztrgala Mandžurija, osebno zato resno brluzgo, ne bo pač nikdo tajil. A dejstvo pa tudi ostane, da ni on začel boja z Japonijo: nego da je ta brez predhodne vojne napovedi napadla Port Artur. Nasproti Japoncem so torej Rusi v silobranu. Položaj ruskega carstva se je pač nepovoljno izobrazil po notranjih nemirih in je zato njegova vojna zmožnost oslabšana. A te homatije se bodo končale zlasti potem, če ruska vlada pomiri delavce z dopusti in krene v liberalne ali svobodoljubne tire. To se bo, kakor je videti, tudi zgodilo in potem bo Rusija spet mogla vso svojo moč zastaviti proti Japoniji. Da be carjeva vlada sedaj ponudila Japoncem mirovne pogoje, kot jih poroča Reuterjeva agentura, se nam zdi popolnoma neverjetno. V take dopuste bi morda morala privoliti Rusija, ko bi ležala popolnoma poražena na tleh. To pa ni slučaj. Vojska Kuro-patkinova presega Ojamovo po zanesljivih podatkih za kacih 85,000 mož in Baltiško brodovje, ko se mu priklopijo ladije, ki so sedaj med potom, bo znatno močnejše nego japonsko; zlasti glede bojnih ladij, katerih bodo imeli Rusi 11 proti 4 japonskim. Ruska vlada je nasproti mirovnim govoricam vedno in vedno spet izjavljala (zadnjikrat še dne 23. feb.), da na mirovna pogajanja prav nič ne misli in odhod takozvanega tretjega brodovja iz Libave, petrograj-skega pristanišča, na daJjni vzhod dokazuje pač vsakemu uepristra-nerau opazovalcu jasno dovolj,da so v Petrogradu odločno sklenili na-moč nadaljevati vojno. Reuterjeva brzojavka je poletela v svet bržkone z namenom, da se cena japonskih dolžnih pisem požene navzgor in čim najbolj omogoči japonsko posojilo ali “pumpanje.” Demant “Agra”, ki tehta 31 karatov, je bil zadnji teden prodan za $25,000, kot je sporočila brzojavka iz Londona. Biserov v skupni vrednosti za $1250 je bilo v neki ostrigi, ki jo je nedavno našel neki ribič iz Neumuenstera, Schleswig-Holstein. Obupen samomor je iz-vršila žena farmarja Frank Ladda pri Milfordu, Mich. Med odsotnostjo svojega moža je sedla v velik čeber v hlevu in pustila vanj teči vodo, dokler ji ni šla čez glavo. Cigarete ali smodčice ali svalčice ali papiroske so priljubljene, ampak škodljive. Senat v državi Indiana je zadnjič sprejel nasvetovano postavo, ki prepoveduje pod globo, ozir. ječo posest, prodajo, razpečavanje in tudi podarjanje teh preklicanih cigaret. Govedi ali rogate ž i -vine šteje poljedelska država Iowa s površjem 50,000 kvadratnih ali štirijaških milj 500,000 glav več nego Montana, Wyoming, Idaho, Utah, Washington, Nevada, Arizona in New Mexico, ki imajo skupaj površja821,000 štirijaških milj. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI “SIDRO” Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKÖSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAnOi 2Sct- ln 50ct- v vseh lekarnah ““ ali pri F. AA Richter A Co. 215 Pearl Street, New York. Kadar rabite očala ali kadar vam peša pogled idite k::::::-: Avstrija in Italija. Čudno je, in vendar je res. Italija in Avstrija sta zaveznici v isti politični trozvezi. Med Kvirinalom in cesarsko palačo na Dunaju obstoje najbolj prijateljske razmere, vedenje obeh vlad je baje oajkorekt-neje, in vendar vzlic vsemu temu se množe glasovi iu znaki, da so se med Avstrijo in Italijo razvile take razmere, da čuti Avstrija potrebo za izdatao pomnoževauje svojih gar. nizij ob avstrijsko-italijanskih mejah. Tako n. pr. pripovedujejo listi — ki so sicer tudi med oboževalci trozveze — o razgovoru z nekim odličnim državnikom, ki je za trdil, da razmere med obema državama nikakop niso take, da bi jih mogli imenovati korektne. Zlasti da ozlovolja na Dunaju sovražna pisava italijanskih listov in agita cija radi adrijanskega morja. Iredentizem, pravi dotični državnik, raste rapidno, toliko v Avstriji kolikor v Italiji. Potemtakem se ni čuditi, ako se hoče Avstrija z gotovimi odredbami zavarovati pred presenečenji. Take odredbe so tudi razna premeščen ja in spopolnjevanja garnizij, zlasti v južnem Tirolu in na Koroškem. Jako vplivni avstrijski državnik se je o pomnoženju avstrijskih čet ob italijanski meji izjavil tako le: Avstrijski krogi niso smeli nikakor prezreti važnih dejstev, da so se po kazale italijanske torpedovke na raznih točkah našega obrežja, da so Italijani ustauovili brezžično brzojavno postajo ob albanskem obrežju, ob avstrijski meji. Tudi je znano avstrijskim oblastim, da je v Italiji in v Avstriji iredenta vedno bolj mogočna. Končno je izjavil, da Avstrija nikakor ue namerava na* pada na Italijo, a potreba je, da je država zavarovana pred morebitnimi presenečenji. O premeščenju vojaštva se po roča, da pride 20. lovski bataljon, ki je bil dosedaj v Judenburgu, v Trst. Lovski bataljon št. 8 v Trbižu bo popolnoma razdeljenin bodo stotnije nastanjene v Zgornj.Dravogradu,Kotju,Mavtenu in v Kortinu. Tudi posadki med Pontabljem in Malborgetom in ob križpotu med Bovcem in Predilom bosta pomnoženi z dvema lovskima bataljonoma. Nadalje nameravajo tudi premestiti 9. lovski bataljon iz Beljaka. Slovenec. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00 na leto. Pod imenom“Oathless Club” so se združili ali, če hočeš, organizirali meščani v mestu Water bury, Conn., da nastopijo zoper preklinjanje. H klubu je pristopilo 50 oseb, ki so se zavezale, da se bodo same izražale zmerneje in da bodo svoje znance prigovarjale k temu. ROBT P. 305 N. Chicago St. KIEP JOLIET Premogovniki Velike Britanije znašajo po sedanji cenitvi 100,000,000,000 ton, ki utegnejo zadoščati kacih 450 let. Dočim se je premogova produkcija angleška izza 1870 samo nekaj več nego po dv.ojila, se je nemška produkcija počveterila in Združ. držav pa podeseterila. Zlatoiskalca William Andres in William Jones sta v ju gozapadni Nevadi odkrila špiljo ali jamo, v katerej sta našla v globočini 300 čevljev slede predzgodovinskih prebivalcev. Med tisočerimi kapni nami, ki vise s stropov in sten, sta našla hieroglife ali podobopise in drugod kamenite sedeže, ki so bili očividno v rabi. Klasična sodišča so res tupatam. Vrtnar Diefenbacher v mestu Amen, la., je zatožil svojega soseda Milesa, ker je istega krava napravila veliko škodo v njegovem vrtu, pomandravši ves nasad presladkih buč. Stvar se je obravnavala pred mirovnim sodiščem in tožba je bila ovržena. Diefenbacher je vložil priziv na okrožno sodišče in obravnave o tem so trajale pred porotniki cela dva dneva. Po dolgem posvetovanju so porotniki prinesli sodniku zapečaten razsodekna korist tožitelju. Ko ga je sodnik pregledal, je opozoril dvanajsterico vrlih mož na to, da so pozabiti pre-računiti škodo. Porotniki so se umaknili in kmalu spet vrnili, a topot z razsod kom na korist toženčevo. Vkljub krvavi vojni bosta Rus in Japonec morda kmalu najboljša prijatelja. Neki poante-rikanjen Rus, ki pripada že 15 let ameriški mornarici in je sedaj usluž-benna šolski ladij i pomorske rezerve newjerseyske, “Portsmouth*, v Hobokeuu, N. J., je te dni prišel zelo natrkan v “Duke’s House” v Hobokenu, ki ima svoje ime po nekem italijanskem vojvodu, ki je bil pred nekaj leti lastnik te hiše. Ivan Kominskij, tako se zove ta Rus, se je hudoval nad zaznambo “Duke’s House” in rotil, da ne mara nobenih vojvodov in knezov v Ameriki, ker je dovolj, da so veliki knezi na Ruskem. Ker niso njegovi dokazi našli vrnjene ljubezni, je razdivjal iu začel vse, kar mu je prišlo v roke, razbijati v kosce, radi česar so poklicali policaja, ki je Rusa gnal v zapor. Vest o aretaciji je kmalu dosegla “Portsmouth” in japonski nadkuhar ladijski, Thomazo Yena-ski, je hitel na policijsko postajo in jamčil za svojega ruskega tovariša, ki ga je “recorder” Stanton malce grajal in potem smehljaje oprost'1. ki vam bo brezplačno pregledal oči in nasvetoval kar bo potrebno. Očala po nizki ceni. Izvršujejo se tudi vse poprave točno in zanesljivo. Velika zaloga ur iu zlatnine. L. SLOMINSKI, M. D. Urad 313 N. Chicago 8t., Joliet, 111. Nasproti Munroe Hotela N. W. telef. 1817. Glaroi zdrami* zavetne bolnišnice nnijsKib delavcev y Jolietu. N. W. telef. 203. Bolnišnica se nahaja na 034 Cass Strpet, prejšnje mesto Cass Street House. Sloveč zdravnik, ki je pomazal ž marsikateremu rojaku v Jolietu. American Health and Accident Insurance Co. HOME OFFICE DETROIT. MICH. Najboljša zavarovalna drtižba Zoper bolezen in nesrečo. Vstopnina znaša $3.00 ter se plačuje! za tem vsaki mesec po $t.OO. V slučaju bolezni plačamo od $20 do $60 bolniške podpore vsaki mesec. V slučaju smrti pa od $100 do $SOO. Vsa nadaljna pojasnila daje radovoljno vaš rojak in zastopnik John Rosenstein, 2627 W. Michigan St., Indianapolis, Ind. USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge tet pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 348 in 1479- K. S. K. JEDNOTA Inkorponrana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898. Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mieh. I. Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, III. II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, lil. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, III. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, lil. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, III. Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich. Anton Nemaniče, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, III. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, lil. Georoe Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, lil. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, lil. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago Sl., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., So. Chicago, III. Nadzor- niki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbcr: Prošnja: Novo društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans., želi pristopiti h K. S. K. Jednoti. — Imena: Alojz Šinkovec, roj 1887, Franc oelešnik, roj 1885, Rudolf Hribar, roj 1885, Franc Porenta, roj 1884, Bartol Benedičič, roj 1884, Franc Line, roj 1883, Jožef Kaplan, roj 1883, Frano Prašnikar, roj 1882, Franc Ževko, roj 1881, Alojz Oblak, roj 1881, Jožef Hribar, roj 1881, Matevž Kerhlikar, roj 1881, Luka Podbregar, roj 1880, Janez Košak, roj 1880, Jožef Drolc, roj’ 1880, Jožef Česen, roj 1879, Ignac Pajk, roj 1879, Jožef Volek, roj 1879, Janez Sedušič, roj 1879, Anton Verhunc, roj 1879, Bartol Benedik, roj 1878, Franc Widmar, roj 1878, Franc Benedičič, roj 1878, Jož. Drobnikar, roj 1878, Franc Grošelj, roj 1878, Ign. Zibret, rojl877, Franc Zupančič, roj 1877, Ant. Šinkovec, roj 1878, Franc Aubelc, roj 1876, Franc Premk, roj 1876, Andrej Medved, roj 1876, Martin Kastelic, roj 1876, Jožef Nograjšek, roj 1876, Valentin Kerhlikar, roj 1876, Alojz Korošic, roj 1875, Franc Špehar, roj 1875, Matija Novak, roj 1875, Janez Drobnič, roj 1874, Jakob Cukjati, roj 1814, Fran Garantini, roj 1874, Matevž Smolnikar, roj 1874, Jož. Lebar, roj 1874, Jožef Giront, roj 1873, Peter Intihar, roj 1870, Anton Pozncjelšek, roj 1870. Anton Skubic, roj 1868, Lovrenc Habič, roj 1868, Bartol Križaj, roj 1867, Janez Simon, roj 1866, Janez Pajk, roj 1865, Peter Benda, roj 1863, Bartol Goršek, roj 1862, Franc Vozel, roj 1862, Franc Lipoglav, roj 1862, Franc Slabanja, roj 1861. Dr. š- 55 clanov- Pristopili: Novo društvo Srca Jezusa 82, Meadow Lands, Pa., sprejeto v K. S. K. Jednoto. — Imena: 7772 Zajc Franc, roj 1887, 7773 Žagar .Jožef, roj 1886, 7774 Bele Matija, roj 1887, 7775 Cvetan Janez, roj 1886, 7776 Orel Jožef, roj 1884, 7777 Ambrožič Jožef, roj 1884, 7778 Progar Anton, roj 1881, 7779 Koprivšek Janez, roj 1879, 7780 Zupančič Mihael, roj 1879, 7781 Pelhan .Janez, roj 1878, 7782 Merše Janez, roj 1872, 7783 Somrak Jožef, roj 1877, 7784 Jesenko Anton, roj 1876, 7785 Fatur Andrej, roj 1875, 7786 Koplenk Janez, roj 1875, 7787 Gruden Jožef, roj 1874, 7788 Zorman Matija, roj 1864, spr. 20. febr. 1905. Dr. ^ elanov. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 7752 Krakar Matija, roj 1867, spr. 27. febr. 1905. Hr. š. 30 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 7753 Hočevar Anton, roj 1886, 7754 Šaber Franc, roj 1882, 7755 Hrovat Jožef, roj 1880, spr. 24. febr. 1905. °r. *■ 433 članov. K društvu sv. Frančiška Ser. 46, Greater New York, N. Y., <756 Srener Karl, roj 1873, 7757 Gosar Janez, roj 1866, spr. 23. febr. 1905. Dr. š. 38 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 7758 Medved Ancon, roj 1886, 7759 Cendol Janez, roj 1877, 7760 Matelič Friderik, roj 1866, spr. 24. febr. 1905. % Hr. s, 75 članov. K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 7761 Oražen Franc, roj 1883, 7762 Lovšin Janez, roj 1883, 7763 Vidmar Janez, roj 1881, i 7764 Krničar Franc, roj 1879, 7765 Zalar Janez, roj 18(8, 7766 Zupančič Janez, roj 1871, 7767 Debelak Franc, roj 1863, spr. 27. febr. 1905. Dr. š. 46 članov. K društvu sv. Barbare 74, Springfield, lil., 7768 Usman Janez, roj 1883, 7769 Rack Jožef, roj 1870, spr. 27. febr. 1905. Dr. š. 40 članov. K društvu V. sv. Martina 75, La Salle, III., 7770 Podberček Franc, roj 1871, spr. 24. febr. 1905. Dr. š. 25 članov. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 7771 Nemanič Jožef, roj 1885, spr. 27. febr. 1905. Dr. š. 31 članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.. 7789 Bečaj Franc, roj 1872, spr. 28. febr. 1905. „Dr. š. 137 članov. K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 7790 Žalec Janez K., roj 1882, 7791 Rogina Marko, roj 1881, spr. 1. marca 1905. Dr. š. 284 članov. Suspendoran član zopet sprejet: K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3304 Godec Anton, 26. jan. 1905. Dr. š. 122 članov. Prestopila: Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa. k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7101 Hafner Vencel, 25. febr. 1905. I. dr. š. 116 članov. II. dr. š. 136 članov. Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111. k društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, III.. 6893 Bojc Aleks., 23. febr. 1905. I. dr. š. 24 članov. II. dr. š. 46 članov. Odstopila: Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4101 Barbarič Martin, 6200 Bele Martin, 21. febr. 1905. Dr. š. 73 članov. Suspendovaui: Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4530 Goršič Martin, 20. febr. 1905. Dr. š. 115 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6179 Novak Nikolaj, 21. febr. 1905. Dr. 5. 90 članov. Od društva V. sv. Martina 75, La Salle, III., 7103 Drenik Jožef, 7109 Kralj Anton, 7114 Strukel Martin, 7119 Lampret Anton, 21. febr. 1905. Dr. š. 22 članov. Od društva Matije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 74803 Germovšek Anton, 18. febr. 1905. Dr. š. 42 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6857 Mesojedec Jožef, 20. febr. 1905. Dr. š. 287 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., «581 Šute Janez, 23. febi. 1905. ' Dr. š. 121 članov. Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton,-Pa., 5698 Kadkovič Janez, 20. febr. 1905. Dr. š. 30 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 6292 Gabriel Franc, 6953 Bošt nar Anton, 2632 Kuhel Karl, 4266 Jermančič Franc, 2738 Tomažič Franc^ 2638 Zupančič Franc, 5201 Kožar Jakob, 3270 Ulčar Ant., 5894 Žot Jure, 6293 Černe Janez, 6789 Virant Alojz, 1346 Bokar Franc, 3783 Groše Jos., 23. febr. 1905. Dr. š. 420 članov. Izločeni: Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 6459 Obelinc Karl, 17. februarja 1905. v Dr. š. 216 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1298 Čerin Jure, 3326 Lamut Jure, 5650 Miklavčič Ignac, 7126 Porenta Franc, 20. febr. 1905. Dr. š. 112 članov. Pristopile članice: K društvu s v. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2410 Ponikvar Marija, roj 1883, spr. 23. febr. 1905. Dr. š. 157 članic. K društvu sv. Družine 5, La Salle, III., 2411 Piltavar Helena, roj 1878, spr. 26. febr. 1905. Dr. š. 41 članic. K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 2412 Krakar Marija, roj 1867, spr. 27. febr. 1905. Dr. š. 15 članic! K društvu Marije Sedem žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2413 Vuletič Ma rija, roj 1878, 2414 Vrbanič Ana, roj 1875, 2415 Baburič Ana, roj 1873, 2416 Galetič Katarina, roj 1870, 2417 Rojc Marija, roj 1866, spr. 1. marca 1905. Dr. š/34 članic! K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 2418 Bohte Ana, roj 1881, spr. 1. marca 1905. Dr. š. 96 članic! Prestopile članice: Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa. k društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 743 Flajnik Marija, 747 Jugovič Ana, 756 Simšič Barb., 2071 Suša Marija, 20. feb. 1905. I. dr. š. 38 članic. II. dr. š. 24 članic. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa. k društvu Marije Sedem žalosti 81, Pittsburg, Pa., 1298 Lokar Marija, 1321 Bojane Rozalija 20. febr. 1905. I. dr. g. 29 članic’ „ II. dr. š. 26 članic. Od društva Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa. k društvu Marije 7' Žalosti, Pittsburg, Pa., 1443 Flajnik Marija, 1717 Berkopec Katarina, 1239 Malič Katarina, 20. febr. 1905. I. dr. š. 24 članic II- dr. š. 29 članic. Odstopile članice: Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 767 Medoš Barbara, 24. febr. 1905- Dr. š. 37 članic. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, lil., 1418 Sodec Jožefa, 18. febr. Dr. š. 6 članic. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1474 Stanič Marija 21. febr. 1905. DE g. 20 ¿^njc' Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 1431 Veselič Katarina, 1439 Hotujc Marija, 1434 Krištof Marija, 1435 Kral Ana, 1440 Starašinič Franca, 1851 Hotujc Suzana, 2055 Kroteč Ana 20! febr. 1905. Dr. š. 7 ČUnic! Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 1169 Medved Ana 1211 Žalec Marija, 26. febr. 1905. Dr. g. 90 č’lanic Izločeni članici: Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1822 Lamut Marija 875 Čerin Marija, 20. febr. 1905. Dr. š.’48 članic. Imena umrlih: Št. 4764 Brezovar Janez, star 31, sv. Vida 2,5, Cleveland, O.; umrl 13 nov. 1904; vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan: $1.000. Št. 1821 Ferlič Janez, star 38, sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.; umrl 25. nov. 1905; vzrok smrti: umobolen. Zav.: $1.00o! Št. 11 Kurent Janez, star 39, sv. Štefana 1, Chicago, lil.; umrl 20. jan! 1905; vzrok smrti: pljučnica. Zav.: 11.000. Št. 6531 Pirc Anton, star 31, sv. Vida 25, Cleveland, O.; umrl 3. jan. 1905; vzrok smrti: ubit. Zav.: $500. Št. 7570 Waiscer Andrej, star 37, sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.; umrl 4. febr. 1905; vzrok smrti: ubit. Zav.: $1.000. ’ Izkaz asesmenta št. Razred 1. šteje < 4 644 članov na $1,000 “ 2. 1112 “ “ 1,000 “ 3. it 1179 “ “ 1,000 “ 4. t t 871 “ “ 1,000 “ 5. ( < 559 “ “ 1,000 “ 6. t ( 350 “ 1,000 Razred 1. šteje 99 članov na $ 500 “ 2. ti 188 “ “ 500 “ 3. ti 183 “ “ 590 “ 4. tl 85 “ “ 500 “ 5. t i 56 “ “ 500 “ 6. ( t 33 ‘‘ “ 500 3 za mesec marec 1905. Prispevek teh članov znaša $386.40 “ “ “ “ 778.40 “ “ “ “ 943.20 “ “ “ “ 783.90 “ “ “ “ 559.00 “ “ “ “ 385.00 Prispevek teh članov znaša $ 29.70 “ “ “ “ 65.80 “ “ “ 78.20 “ “ “ “ 38.25 “ “ “ “ 28.00 “ “ “ “ 29.15 Pristop K. S. K. J. 81.25 Za znake K. 8. K. J. 19.80 Razred 1. šteje 178 članic na $1,000 “ 2. “ 439 “ 1,000 “ 3. “ 402 “ 1,000 “ 4. “ 289 “ “ 1,000 “ 5. “ 262 “ 1,000 “ 6. “ 144 “ 1,000 Razred 1. šteje 8 članic na $500 “ 2. “ 22 “ 500 “ 3. “ 9 “ 500 “ 4. “ 17 “ 500 “ 5. “ 10 “ 500 “ 6. “ 2 “ 500 MIHAEL WARDJAN, Skupaj plačate $4,201.05 Prispevek teh članic znaša $106.80 “ “ " “ 307.30 .................. 321.60 “ “ “ 260.10 “ ... “ “ “ 362.00 _ .“ , “ “ “ 158.40 Prispevek teh članic znaša $ 2.40 “ “ “ 7.70 3.60 “ “ “ 7.65 “ “ “ 5.00 “ “ “ 1.10 Skupaj plačate $1443.65 glav. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet. Illinois. 1404004040404040404C ruštvene vesti. \ La Salle, III., 26. febr. — Članom društva sv. Družine št. 5 K. S. K. Jednote se naznanja, naj se vsakdo za gotovo vdeleži društvene mesečne seje ene 5. marca, ki se bo vršila v dvorani slovenske cerkve. Do istega časa je tudi vsak član na-prošen poslati društvenemu tajniku svoj natančen naslov. S pozdravom! Jos. Roštan, tajnik, 1285 lst Street. Federal, Pa., 27. febr. — Cenjeni g. urednik,.prosim, da priobčite naslednje vrstice v nam priljubljenem listu “A. S.”. Tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 21 K. S. K. Jednote je imelo glavno zborovanje v nedeljo, dne 12. t. m. in ob tej piiiliki tudi volitev novega odbora za prihodnje leto, ki je sledeči: Martin Tavčar, predsednik, Jakob Ferlič, podpredsednik, John Demšar, I. tajnik, Valentin Peternel, II. tajnik, John Tavčar, zastopnik, John Dolenc, blagajnik, Jurij Ušeničnik, Frank Čebela, John Barbič in Urban Debelak, odborniki, Jokob Čadež, Frank Trpin, boln. obiskovalca za Federal, Pa., John Dolinar, boln. ob. za Mil-lersrun, Pa., Anton Horvat in Anton Miklič, boln. ob. za Beadling, Pa., Edvard Mišek, John Krek in John Pšeničnik, nadzorniki, John Dermota in Alojz Bogataj, zastavonosca, Jurij Ušeničnik in Josip Plevnik, maršala, Edvard Mišek in John Krek, po-biraloa denarja, Simon Kuzas, vratar. Denar in pisma društvena naj se pošiljajo na I. tajnika: John Demšar, Box 82, Federal, Pa. Društvo bo imelo svoja zborovanja za prihodnje leto vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca v Federalu, Pa. Bratski pozdrav vsem članom K. S. K. Jednote! John Demšar, I. tajnik. ♦040404040404040KI4040 Iz delavskih krogov, o 0404 U udeležence iz mest Pueblo, Colorado Springs, Boulder in dr. V sklepu je rečeno dobesedno: “V svoj spomin si hočemo vtisniti imena tistih, ki bodo izvršili svojo čast in dolžnost.” -4» — “Med 7 5,0 0 0 in 100,-000 mož brez zaslužka je sedaj v New Yorku odvisnih od javne dobrodelnosti,” poroča ‘New York Herald’. “Na tisoče, ki so prišli v New York iskat dela, jih je dozna-lo, da je delavsko tržišče prenapolnjeno. Huda zima jih je presenetila a sredstev nimajo, da hi kjedrugje iskali opravka. Razun te armade brezposelnih delavcev trpi stisko v New Yorku še kaoih 100,000 družin. Velikomestna revščina,kot hi je ne bilo pričakovati v tako bogati deželi.” — Pod imenom “First Union Labor Bank” namerava več delavskih društev (unij) v Chicagi ustanoviti banko, da dado delavcem priložnost, tamkaj ulagati svoje prihranke na obresti. Slična banka že obstoji v Washingtonu, D. C. in je jako koristna za delavce. “Poslovala bo strogo postavna banka pod postavami državnimi,” je rečeno v oklicu. “A nadzorovanje bo tako-gno, da ne bo banka nikdar ravnala zoper koristi organiziranega de!a. Ravnatelje bodo volili unijski delavci, dobiček pripadedelničarjem.” Izdanih bo 2000 delnic po $100. Ustanovni odbor je že voljen. Ta je sporočil, da se prispevki podpi-saneem vrnejo, če ne bo do dne 3. jan. prih. leta podpisanih $200,000. — Nova tovarna za cevi, pripadajoča National Tube kompa-niji, v Lorainu, Ohio, je deloma zaposlovala. Predzadnji teden sta se namreč otvorila dva oddelka, zvana “skelp mili” in “No. 4 lap weld furnace”. Tovarna bo imela štiri velike plavže, a dogotovljena ho vkratkem ter cela zaposlovala dne 1. julija. Izdelovala bo 1000 ton cevij na dan. — Zastopniki več unij od “Amalgamated Association” so zborovali v Wbeelingu dne 11. febr. Na tem zborovanja se je določilo, da ima vsaka “šifta”ali vsak “turn” v vseh tovarnah izdelati 6,300 funtov. če se ta določba sprejme, se štrajkarji vrnejo na delo. Ta sklep zadeva mnoge pleharne, posebno v distriktu Wheeling, med temi tovarno Whitaker-Glessner kompani-je, ki se je nedavno zaprla, ker se delavci niso hoteli podvreči kršenju pravila glede količine izdelka, kot jo je kompanija smatrala za potrebno, da more tekmovati z drugimi tovarnami, kjer je bilo pravilo uveljavljeno. Pravijo, da ho vnaprej količina izdelka strogo uvaževana v vseh pleharnah v distriktu Wheeling, katere nadzoruje “Amalgamated Association”, med temi je tovarna “La Belle & Laughlin Works”, katere lastnica je “The American Sheet & Tin Plate Co.’ Iz slovenskih naselbin. 404040404 Glllesbie, Pa., 27. febr.—Dne 18. t. m. jedva dodelana hiša rojaka Ivana Janca je zgorela. Stanovniki — sami Slovenci, so se k sreči rešili, ker je jeden pravočasno zapazil dim in pomagal ostalim, da so se rešili skozi okna. Ogenj so prvotno kmalo pogasili, toda jedva. da so bili s prvim delom gotovi, že je pričelo zopet goreti na strehi. Rešitev hiše je bila nemogoča in Stanovnikom ni preostalo druzega, nego bežati na pol oblečenim v mrzlo noč. Globeville, Colo., 23. febr. — Dne 17. t. m. zvečer je rojak Josip Rigler streljal na rojaka Ivana Bo-zovičarja, ko je zadnji večerjal. To se je zgodilo v kuhinji poleg saluna rojaka Jos. Prijatelja, 932 Water® vliet ave. Težko ranjenega Bozo-vičarja so odpeljali takoj v bolnišnico, kjer so pa zdravniki izjavili, da je malo nade za okrevanje. Riglerja so zaprli. Pravijo, da sta se Bozovičar in Rigler sovražila že nad letodnij. Zadnjič sta se na videz spet sprijaznila, ker pa Bozovičar ni hotel z Riglerjem piti, se je baje zadnji razjezil, šel je iz sobe in se vrnil z revolverjem, s katerim je zahrbtno napadel Bozovičarja. Ta je star 28 let in ima na Dolenjskem, v žužemberški okolici, soprogo; tu je bival dobri dve leti. Tudi napadalec Rigler je doma od Žužemberka. C44 ♦0-40^0-4<54<5-40-4<>404<5>0'4040 — Tovarno “The Mer. chant Iron Mill” v mestu Rome, N. Y., je zadnjič uničil ogenj. Škodo cenijo na kacih $200,000. — “The DimmickPipe Company” v Birminghamu, Ala., bo svoje delavnice pomnožila. Zgradila bo več novih poslopij. — Dne 2. marca se zbere pred coloradskim kapitalom 15,000 članov raznih delavskih organizacij. Zakonodajci bodo tega dne glasovali o guvernerjevem kontestu. “The Building Trades Council” je prvi nasvetoval delavski shod in pozval vse druge zveze, naj se udeleže. Voditelji so poskrbeli, da se ne bodo vršili izgredi in neredi. Samo mirna demonstracija bo to. Po sprejetem sklepu bo dan 2. marca praznik za vse delavce. Posebni vlaki donqsejo •‘The Catholic Encyclopedia”. Angleški govoreči katoličani križem sveta bodo z veseljem pozdravili novico, da bo velika katoliška enciklopedija (t. j. posnetek vseh vrst vede) v angleškem jeziku vkratkem postala resnica. Mnogo in res dolgo se je razpravljalo, kako se lotiti ta-cegadela.Da je potrebno in koristno, ni dvomil nihče. Sedaj so pa storjeni prvi koraki, da se to podjetje uresniči. V New Yorku se je v ta namen sestavil odbor urednikov ter osnovala in inkorporirala tiskovna družba. Ta katoliška enciklopedija bo nudila v kratkih podatkih cerkveni uk, zgodovinska dejstva, natančna imena in primerne sodbe o dogodkih, položajih in razpravah. Enciklopedija bo obsegala 15 zvezkov, v četverkah, vsak po 838 stra-nij, 100 besedilnih risarij, več bar-votiskov in zemljevidov, same prvovrstne stvari. Prvi zvezek izide čez eno leto in vse delo bo dovršeno potem v petih letih. Podjetje je prevzela tvrdka Robert Appleton & Co. v New Yorku. Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Ce-darRapids, Iowa. General Linjevič in Vladivostok. Kakor videti,-se bodo prizori lanskega leta krog Port Arturja morda ponovili letos in to pred Vladivostokom, kamor so Japonci že začeli odpošiljati svoje vojaštvo s Koreje. Vladivostok pa je tudi skoro nepremagljiv, ker je kmalu po začetku vojne general Linjevič jel nadzorovati gradnjo jakih utrdb krog edinega ruskega pristana na vzhodu. Linje-vič je priznan kot eden najboliših inženirskih častnikov v carjevi armadi. Bil je nadpovelinik v Mandžuriji, dokler ni Kuropatkin sprejel nadpoveljništva, nakar je Linjevič zapovelieval rusko levo krilo, ki se razteza do Vladivostoka. Koči sta bili blizu malega pokopališča v vznožju griča. Oba kočarja ata morala trdo delati, da atadobila iz nerodovitnezemlje kruh za otroke. V obeh kočah ao bili po štirje. Pred obema kočama ao ae drvili malički od jutra do večera. Oba najstarejša ata bila po šest let, oba naj mlajša okoli petnajst meaecev stara, ker se je vršila v obeh kočah poroka ob istem času. Materi sta mogli komaj svoje potomce v velikem kupu razločeva ti. Vedno sta mešali onih osem imen. In če sta hotela moža katerega poklicati, sta zaklicala prej tri imena, predno sta pravega zadela. V koči, ki je stala bližje pokopališča, je prebivala družina Turache, ki je imela tri deklice in enega dečka, v drugi so prebivali Vallino vi z eno deklico in s tremi dečki. Cela družba je živela slabo ob močniku, krompirju i svežem zraku Ob sedmih zjutraj, opoludne in ob šestih zvečer sta zbrali materi svoje otroke okoli sebe, kakor gosji pastir svojo perutnino, in sta jim razdelili močnik. Otroci so sedeli po starosti okoli m;ze, ki se je svetila od petdesetletne rabe. Najmlajši je segel komaj z ustmi do mize. j Pred vsakim je stal krožnik s kosom kruha, ki je bil namočen v krompirjevo vodo, in z repo in tremi čebulami. Cela družba je jedla, dokler ni bila sita. Mati je naj mlajše pitala. Če je bil ob nedeljah košček mesa v loncu, je bil to velik praznik; oče je sedel tedaj malo dalje pri mizi in ponavljal:“Kaj takega bi jedel vsak dan.” Nekega majnikovega popoldneva je obstal naenkrat pred kočama voz, in mlada dama, ki je držala sama za vajeti, je rekla gospodu na svoji strani: “Glej no, Henri,to množico otrok! Kako lepo se tu v pesku skupaj igrajo.” Gospod ni odgovoril, bil je navajen na take izbruhe občudovanja, ki so ga zadeli bridko in so se mu zdeli kakor zmerjanje. Mlada dama je pa vzkliknila: “Dati moram vendar jednemu izmed njih poljub! Kako rada bi jednega imela! Tega-,le najmanjšega!” In že je skočila z voza in hitela k otrokom, vzela enega izmed obeh najmanjših, malega Turache, v naročje in ga poljubila strastno na umazana lica, na svetle, nesnažne lase in na okrogle ročice, s katerimi se je hotel neprijetnega poljuba-nja ubraniti. Potem je stopila zopet na voz, ki se je hitro odpeljal. Vendar je prihodnji teden zopet prišla, usedla se sama na tla, napitala malega s kolači in ostale s sladkorjem; potem se je igrala ž njimi, kakor otrok, do-Čim je čakal njen mož potrpežljivo v vozu. In zopet je prišla, seznanila se 3 starši, prihajala kmalu vsakdan s polnimi žepi sladkih rečij in novcev. Imeuovala se je gospa de Hub-ieres. Ko se je pripeljala zopet nekega jutra, je stopil njen mož ž njo z ,voza;‘ne da bi bila ostala pri otrocih, ki sta jih že poznala,sta stopila v. kočo. Mož je ravno drva cepil in žena je k »Bala;- presenečena sta skočila pokone«, privlekla stole in čakala reci, ki naj pridejo. In mlanadatna je začela malo negotovo in jecljaje: “Rada bi z vami nekaj govorila, če bi... če bi mi dali vašega najmla-šega.” Stariša sta se spogledala, kakor bi bila izgubila pamet, in nista odgovorila. Gospa je globoko vzdihnila in nadaljevala: “Midva nimava otrok, sama sva... moj mož in jaz... rada bi ga imela za vedno . . . ga-li daste?” Kočarja sta začela razumevati?” “Karolčka hočete? Ne, tega ae damo...” Gospod de Hubieres je zdaj iz-pregovoril: “Moja žena ni dovolj razločno govorila. Vzeti ga hočeva za svojega...obišče vas vedDO lahko. Če se bode dobro razvijal, kakor je pričakovati, bode najin dedič, če dobiva slučajno otroke, bode z njimi enako podedoval, če pa ne postane tak, kakor želiva, mu dava, kadar bode polnoleten,dvajset tisoč frankov, ki jih položiva že zdaj pri notarju na njegovo ime. Vam pa dava do smrti mesečno sto frankov. Ste-li razumeli?” Zena je srdito skočila pokoncu. “Karolčka naj prodam? Ne,to se ne more od nobene matere zahtevati! To bi bila sramota!” Mož je naredil resen, zamišljen obraz iu ni rekel ničesar,toda soglašal je s svojo ženo, kar je razodeval s pritrjevalnim kimanjem. Gospa de Hubieres je začela jokati, obrnila se k možu in jecljala ihteč z glasom otroka, čegar želje se navadno izpolnijo: “Nočeta, Henri, nočeta!” Poskusil je najskrajnejše. “Toda, ljubi ljudje, premislita bodočnost otrokovo, njegovo srečo, njegovo...” Zena ga je prekinila vsa izven sebe: “No, nehajte, vse to sva premislila --------izginite rajši tu ven in ne pridite več- To je že preveč, človeku tako otroke vzeti!” Ko je stopila gospa de Hubieres ven, je zapazila, da se igrata dva majhna črviča, in vprašala je med solzami: ‘ Ono majhno ni vaše?” Stari Turache je odvrnil: “Ne, to je sosedovo, tam lahko vprašate, če hočete.” Stopil je zopet nazaj v kočo, v kateri še ni umolknil nevoljen glas ženin. Vallinova sta sedela za mizo in povživala premišljeno nekaj kosov kruha, ki sta jih mazala na tenko s sirovim maslom, ki je stalo pred njima na krožniku. Gospa de Hubieres jima je stavila znova predloge, toda veliko bolj previdno, zapeljivo. Kočarja sta najprvo odkimovala. Ko sta pa slišala, da bodeta dobila vsakmesecsto frankov, sta se vprašuje spogledala, in njuna trdnost se je že zelo omajala. Dolgo sta molčala nevede, kaj naj storita. Slednjič je vprašala žena: “Kaj misliš ti?” Odgovoril ji je pomenljivo: “Jaz mislim, da predlog ni za zavreči.” Zdaj jima je začela govoriti gospa de Hubieres, ki se' je tresla od bojazni in nepotrpežljivosti,o Otrokovi bodočnosti, o njegovi sreči in o množini denarja, ki jima ga bode pozneje lahko dal. Kočar je še vprašal: “Ali se bode naložila renta dvanajstih tisoč frankov pri notarju?” “Gotovo”, je odgovoril gospod de Hubieres, “že jut ri, če hočete”. Kočarica, ki je ravno nekaj premišljevala, je še menila: “Sto frankov mesečno je malo premalo; v nekaj letih bi že mladič lahko delal; dobiti bi morala vsaj stoin- dvajset —£------”, Gospa de Hubieres jih je tudi takoj obljubila, in ker je hotela oiroka takoj s seboj vzeti, je položila za prvo sto frankov kot darilo na mizo, dočini je pisal njen mož pogodbeno pismo. Zupan in sosed, ki so ga poklicali, sta bila priči. In gospa de Hubieres je vzdignila vesela malega kričača iu ga vzela s seboj, kakor se nese dolgo zaželjeno igračo iz prodajalne. Turacheja sta stala med vratmi, gledala nema in z resnim obrazom na njo in se že mogoče kesala, da sta se branila. O malem Jeanu Vallinu se ni slišalo ničesar več. Njegovi starši so hodili vsak mesec po svojih sto-indvajset frankov k, notarju; s sosedi so se pa sprli,ker ju je Turacher-jeva žena vedno .jezila, kajti ponavljala je vedno tako glasno, da se je k Vallinovim slišalo: “Nečloveško bi bilo malega otroka prodati, bila bi nesramnost iu sramota.” Cesto je vzela tudi svojega Karolčka nalašč v naročje in mu zaklicala, kakor da bi jo mogel razumeti: “Tebe ne prodamo, mi ne prodajamo svojih otrok! Četudi nismo bogati, otrok vendar ne prodajamo !” To se je godilo vsak dan, leto za letom. Vsak dan so se slišale take sirove izzivajoče besede k sosedovim. Slednjič se je imela Turache-jeva žena za boljšo, kakor vse žene v okolici, ker ni svojega otroka prodala. In če se je o nji govorilo, se je reklo navadno: “Gotovo je bil to zapeljiv predlog, toda ukazala se je kot zvesta mati.” Omenjali so jo, če so govorili o materinski ljubezni, in Karolček, ki je bil v osemnajstem letu, in kateremu so vedno pripovedovali, da ga takrat niso prodali, se je zdel samemu sebi več, kakor vsi njegovi tovariši. Vallinovi so živeli od tiste rente prav udobno. In to je bil vzrok srda Turachejevih, ki so ostali revni. Njihov najstarejši sin je bil pri vojakih. Drugi je umrl; in Karol-ček se je moral ubijati sam z očetom, da preživi mater in dve mlajši sestri, Bil je ravno enoindvajset let star, ko se je ustavila pfed kočama neke-ga jutra kočija. Izstopil je mlad gospod z zlato verižico in pomagal izstopiti stari dami z belimi lasmi. Dama je rekla: “Tu je, moj otrok, druga hiša!” Mladi mož je stopil v Vallinovo hišo, kakor bi bil doma. Stara mati je ravno prala, oče, že sključen, je dremal ob peči. Oba sta skočila po koncu, in mladi, mož je rekel: “Dober dan, oče. Dober dan, mati.” Prestrašena sta se zravnala. Ma-teri je padlo milo v vodo, tako se je prestrašila. Jecljala je: “Ti, otrok, si? Ti si?” Objel jo je in ponavljal samo: “Dober dan, mati.” Starec je rekel mirno s svojim že tresočim se glasom: “Tu si zopet Jean”, kakor bi ga bil pred enim mesecem zadnjič videl. Ko so se zopet spoznali, sta ga hotela stara takoj celi vasi pokazati in peljala sta ga k županu, k župni ku in učitelju. Karplček je stal pred vratmi in jih je videl mimo iti. Pri večerji je rekel staršem: “Neumna sta bila dovolj, da sta pustila Vallina vzeti!” Mati je odvrnila trdovratno: “Midva nisva hotela svojih otrok prodajati!” Oče ni rekel ničesar. In sin je zopet rekel: “To bi ne bila nesreča, tako prodan biti!” Stari Turache je rekel srdito:“Ti nama menda očitaš, da sva te obdržala!” In mladi mož je odvrnil surovo: “Gotovo! Gotovo vama očitam, da sta bila tako neumna. Take starše imeti, to je nesreča. Zaslužita resnično,, da grem stran.” Zena se je jokala na svoj krožnik. Ihtela je pri vsaki žlici, razlila polovico juhe in govorila: “Rajši bi si dala glavo odrezati, kakor da bi otroke prodajala”. Sinje pa kričal v svoji sorovosti: “Jaz bi si dal rajši vrat prerezati, kakor da bi tako dalje živel. In ko sem onega videl mi je šel žolč v kri. In reči sem si moral: To bi bil lahko ti zdaj!” Vstal je. “Res je boljše,da ne ostanem več tukaj; kajti to bi vam očital od jutra do večera. In kakšno življenje bi bilo to za vas? Tega vam ne morem odpustiti!” Starša sta molčala potrta in se borila z grenkimi solzami. Začel je zopet: “Ne, tega vam ne morem odpustiti! Rajši si poiščem drugje kruha!” Odprl je vrata. Glasno govorjenje se je slišalo od Vallinovih, ki so praznovali sinovo vrnitev. Tu je udaril Karolček srdit z nogo ob tla, obrnil se še enkrat k staršem in zaklical: “Neumneža!” To izgovorivši je izginil v temi. Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati. — Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkušnja v tem ga dela mojstra. *2 Trgovec, Delavec, Gospodinja, Otrok, vsaki mora jesti. JOSEPH TBINEE’S ftCCISTEREI» Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako si želite ohraniti moč in zdravje, uživajte Trinerjevo zdravilno grenko vino (Triuer’s American E ixir of Bitter Wine.) Isto je pridelek narave, ker obsega čisto, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline lmporjirane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojačuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja brano; istotako deluje tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redi mo. VSA HRANA, ki ji bila pravilno prebavljena, bode spremenjena v čisto, močno kri, ki je podlaga zdravju, lepoti in jakosti. Trinerjevo zdravilno vse bolezni želodca, vse nerednosti v črevih, m ^se nepravilnosti v jetrih, grenko vino ozdravi nervoznost, izgubo moči in in brezspalnost. Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Podelilo vam bo novo življenje. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo. Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. Trinerjev brinjevceozdravi V8e bolezni ledvi° in.“ehur¿a. Kutan ^ importiranega OOOOOOOCXJOOOOOOOOOCOOOOOOO FRANK ROGEL 101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303'. Jcliet, 111. Slovenski gostilničar Toči se vedno sveže Porter jevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem iu domačinom. Na razpolago je vedno dober iunč. oooooooooooooooooooooooooo Največji slovenski katolog na svetu. obsegajoč električne pasove, baterije, harmonike, gosli in druge god-, bene predmete, kukavične, svetilne in muzikalične ure, žepne ure, prstane in zlatnino, stereoskope, magične svetilke, britve, fountain peresa, žepne nože, revolverje, pripravo za striženje las, pipe, tobak. Pn5?£isae ^atliične črke in veliko drugih stvarij po sploh najnižjih cenah. Bogato ilustrovan, ClarksburSr WjVaSak°mUr’ Pišite tak°j na aaslov: C. F- Zaruba & Co , 309 N. 4th St., (Dept. As.) TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "Tle U, S.” lOc, in ‘leersclm” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. H. Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. .J ,V TNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje .proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Ma+iia PoiTAralr* prodajalec ur, verižic, uhanov, ITidllJd FU&U1 Clv prstanov in druge zlatnine. 4*j BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG [ Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni........ .$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni..............$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim ^ pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. % Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. ik'” * A Pošteno blago po zmerni ceni""8“^ je moje geslo. y»p Klil R iz rleinio s slikami stavb ali narav- .. nib p-izirov raznih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko cele šeatlaniške razstave ena za 15 centov. Velikonočne razgled-nice 3 za lOc 12 za 33c. Razprodajaleem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: Naročila za ure in zlatnino: M. POGORELC, Box 226, Wake- M’ PO'OJREUJ, c. o. B. Schuette, ( field iWiVii Room 606 Masonic Temple, Held, Midi. Chicago, 111. v ’ A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. , Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, NAZNANILO. ! The Sunny Brook Distillery Co. | BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanju NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS Ne pozabite obiskati blizo agrikulturnega poslopja te velezanimive izlozbe. Denar n» posojilo. PoBojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. MARTIN TRLEP, 222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. H: Za predpust. L Lončen bas, kakšen je in . po čem. J ^ DR. LUJIZA L. MUNCH Stanuje na 905-i N. Hickory St. Urad v Fargo Building .303, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239, N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY. 10 centov. 5 centov. 403Cass8t., nadstr. ■ JOLIET. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) 8e priporoča Slovenkam in Hrvaticam. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctne. 104 Jefferson St., blizo mosta. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. ÄVS„BAt,J'? Bal flntfls. and Porter. O as prostor je na Oesplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš Lumbe jglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. HENRY « LATZ kontraktor in stavbenik _ 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. Ne r ver! KAJ JE TO ? To je Bauer-jev znameniti ltrepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega. Neprekošen hranitelj za živce in želodec. Jedini lastniki inrazpošiljavci. fcl,. li vOaTi A. BAUER & CO. prOflaj PU Votli 142-148 E. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah. Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na vogib DESPLAINES IN CLINTON ULIC. John» Petrič [209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phorve 7U3 !Slovenska » gostilna. Naznanjena rojakom, da sem prevzel p red kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-I čam vsem v obilen obisk. JOHN UMEK toči Scblitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Mehki premog fina O tl C Wilmington premog, d'O CA vrsta ton za.......J najbolj si, ton za...............i]) J »Jv Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street. L. M. RUBENS Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec le $1 na leto. Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. Naprodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali j>a v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijska vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, llls. Razn oterosti. Lw(H(H+O»0tO«*O+0»O*OÍ Mater umorila. 40 letna hči nekega kmeta na Nemškem je umorila svojo lastno 78letno mater. Odsekala ji je s sekiro glavo, eno roko in en del prsi. Kakor se razvidi na truplu, se je vršil hud hoj med materjo in morilko. Po končanem zločinu je potresla morilka, ki je najbrže znorela, truplo z moko in dejala: “Se daj sem ubila hudiča”. Morilko so zaprli. Strašen zločin. V nekem španskem kraju se je vršil sledeči zločin: Nekega dne so vdrli 4 zakrinkani razbojniki v hišo kovača Lopeca, mu povezali po hudem boju vso družino, od njega pa s hudimi grožnjami zahtevali naj jim pove, kje ima denar. Povedal jim je za omaro, kjer je imel shranjenih 1000 realov. To pa banditom ni zadoščalo, zahtevali so še več. A kovač ni imel več in ni mogel povedati. Tedaj so zakurili hudodelci na ognjišču, začeli vleči meh, ter položili nesrečnega kovača na goreče oglje. Ko se je revež zvijal v strašnih bolečinah, so roparji oplenili kuhinjo in klet ter dobro jedli in pili, dokler ni revež izdihnil, nakar so nečloveški roparji izginili brez sledu. Pred leti so kovačevega strica umorili na ravno-tak način. Orožništvo pridno za-sledujp zločince; razburjeno prebi-stvo mu pa pomaga. Krojaško mesto* Čudno središče obrti v pokrajini Pietrkov na ruskem Poljskem je mestece Brežin, kakih 22 kilome trov oddaljeno od Lodza. Med 7669 prebivalci tega mesteca ni nič manj nego 4000 krojačev, večinoma Židov, ki prodajajo izdelane moške obleke prav po ceni. Lepo in do stojno obleko je dobiti tu za 8 rubljev. Vsako leto prihaja velika množica trgovcev iz srednje Rusije in iz daljnega vzhoda v Brežin, in vsako leto prodajajo tamošnji krojači povprečno oblek za 4 milijone rubljev. PROGRAM velike ljudske veselice ki jo priredi SLOV. PEVSKO DRUŠTVO v Golobičevi dvorani V NEDELJO DNE 5. MARCA ‘05 ' v korist novi cerkvi. Pevovodja A. Schager. Svira slov. orkester. VSPORED. 1. Sokolska koračnica,—Orkest. 2. Zvezna. — Slov. pevsko društ. 3. Nagovor.—Rev. A. Sojar. - 4. Valček.— Orkester. 5. Zagorska.—Slov. p. dr. 6. “My Own United States”.— Poje A. Schager. 7. V drevoredu. — Orkester. 8. “Pobič sem star”.—Sloven. pevsko društvo. 9. Deklamacija.—Fr. Skole. 10. Ognjegasci.—Orkester. 11. Bojna pesem. — Slov. p. dr. 12. “Venček na glavi se”.—Slov. pevsko društvo. 13. Loka zelena. —Orkester. 14. Venec slov. nar. pesmij.— Slov. dekleta. 15. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček.—Veseloigra v dveh dejanjih. 16. Sklepčna korač. — Orkester. (H400404044040«f««4004^40 I MALI OGLASI . $ S ___s KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega •prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje, (e oglas ne obsega več.ko 7 vrst, S5c, za jkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za jkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej. Dve minuti telovadbe. Pred nedavnim časom so vpeljali na newyorških vadnicah dve minuti telovadbe med poukom. To naj bi zabranjevalo, da bi postali otroci vsled daljšega sedenja slabo zrašče-ni. V teh dveh minutah se napravi priproste vaje, kakor n. pr. nateg neno stanje, globoko dihanje, pri-pogibanje trupla, vzdigovanje rok itd. Take vaje so se izkazale kot zelo dobrodelne,dasi so navezane na tako majhen čas. Tudi duševnim delavcem, uradnikom in drugim bi bilo svetovati :dve minuti telovadbe. Zabranjuje slabe posledice sedenja in nudi duhu mal počitek. Ne delaj poskusov. Če si tako nesrečen, da potrebuješ zdravila za prehlajenje vsekakor, gotovo nisi v stanu delati poskuse-Zateci se k izkušenemu in zaneslji vemu zdravilu. Severov balzam za pljuča ti ublaži vnetje sluznate mre-nice, razkroji nakopičeno slino in olajša dihanje. Tudi ozdravi prehlajenje v glavi, hripavost, srbečico v grlu, kašelj, bolečine v prsih in vnetje sapnikov, če ga začneš uživati o pravem času, ti zabrani vnetje pljuč, jetiko in slične bolezni. Poslušaj: “Zaužil' sem samo nekolikokrat Severovega balzama za pljuča, in bil iznenadjen nad olajšbo, ki sem jo začutil v prsih. Tudi kašelj je nehal. John Dobricky, Rock Falls, Illinois”. Cena 25c in 50c. Na prodaj v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Bolna več let. Nenadno ozdrav ljena. “Bolehala sem več let na želodcu in, dasi sem uživala mnogo zdravil, nisem mogla dobiti zdravja ali olaj-šbe in skoro hi bila obupala. Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino se mi je potem priporočalo in kar iznenadjena sem bila, kako hitro mi je povrnilo zdravje. Sedaj se čutim popolnoma zdravo in želim opozoriti vse matere na to izvrstno domače zdravilo. Gotovo ni boljšega zdravila za želodec. Mrs. Julia Bodaila, Duquesne, Pa.” Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je imelo vedno najboljše posledke v vseh boleznih želodca in črev. Prebavo napravlja popolno in tako napravlja novo, čisto in krepko kri, ki je temelj zdravju in moči. Zdravila, ki imajo v sebi lugaste soli ali živega srebra, ne morejo nikdar očistiti krvi, a lahko uničijo prebavo za vedno. Kot naraven popoln kri-čistilec nima para Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 79C S. Ashland ave., Chicago, 111. — Kadar rabite šivalne stroje ne pozabite na P. Mersinger ja, 117 N. Ottawa St., nasproti Hobhsovegro cerije, ki vam jih proda po ceni in tudi na lahka plačila. *1 Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati. KOMPARE & ZUGEL 1137 N. Hickory St.. Joliet. 111. Svojo lepo urejeno gostilno priporočava vsem rojakom v obilenobisk. i-obre pijače in smodke ter fina postrežba. 1H4 NAZNANJAM ROJAKOM, DA sem kupil Hawser-jevi hiši na voglu Broadway in Stone St. Kdor želi katero teh hiš kupiti ali vzeti v-najem naj se oglasi pri meni. Naprodaj imam tudi loto na voglu Center in Shields St. Dalje oddam v najem svojo hišo na 208 Jackson St., primerno za kupčijo ali pa jo prodam pod ugodnimi pogoji. Za vsa pojasnila se je obrniti na John Mahkovec, na 208 Jackson St. Joliet, 111. Ut4 IŠČEM SVOJO SESTRO KATA. rino Težak, roj. Hrovat, doma iz 2 Bereče Vasi pri Metliki, ki je menda omožena nekje v Illinois. Za njo bi rada izvedela Barbara Subik, roj. Hrovat, Chestnut, Mont. llt-4 KJE JE JOHN BUTA JLA, DO ma iz Vrha, fara Stopiče pri Noveln mestu. Pred 4 leti je bil v Calumet, Mich. V Ameriki je 9 let. ZaDj bi rad zvedel njegov brat: Anton Butajla, Herminie, Westmoreland Co., Pa. 9ta NA PRODAJ LESENA HIŠA V dva nadstropja za premufanje. Po ceni če se takoj vzame. Več pove 1-Roe, Housemover, 313 Bennitt ave. Joliet, N. W. telef. 714. 12tl* W. C. Bishop Prank Bishop BISHOP BROTHERS popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber tires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja. Dobro delo in nizke cene. Delavnica se nahaja na voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-a Chicago telefon 1631 Joliet, 111. ¡¡ Kije je naj Tool j varno naložen denar? | Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin. m ? mr Rezervnega zaklada je: 611,000 kron. ::Mestna hranilnica ljubljanska! je najvežji, najmočnejši in najstarejši sli,venski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. ! Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti • neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. * -L V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Si ga zavoda, kateri bi se v tem ozirn mogel meriti s hra- j, nilnieo. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še i mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno moč jo. Varnost je torej tako velika in za večne ? čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom f in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, • ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. , i Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisiuženi denar v staro domovino, da se obračate do Das. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O. i Ü FRANK SAKSER, Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co., Cal. Na znanje Slovencem v Chicago Slovencem V Chicago, 111., se naznanja, da se bo začenši z nedeljo 5. marca 1905 obhajala služba božja že v novih cerkvenih prostorih. Omenjenega dne 5. marca bo prva sv. maša ob 8. uri, druga, peta sv. maša z leviti pa ob 10. uri. Rev. A. M. Kraschowitz, 1) t2 župnik. GEO. LA1CH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. Prva slovenska prodajalnica v Indianapolis, Ind. John Rosenstein 2627 W. Michigan St. Velika zaloga moških, ženskih in otročjih obuval od $1 do $3. kakor tudi vsakovrstne moške spodnje in zgornje obleke po najnižji ceni. Kadar potujejo rojaki v druge kraje naj se obrnejo do mene ker bo v njih lastno korist. SVOJI K SVOJIM. Rojaki po So. Chicagi in okolici so uljudno povabljeni na Društveno Veselico, ki jo priredi prvo žensko društvo MAJKE SEDAM ŽALOSTI, ods. br. 280 N. H. Z. dne 4. marca 1905 v Lake Side dvorani, Ewing ave. & 96. cesta, S. Chicago. Pričetek ob 7. uri zvečer.Vsi | brati in sestre iz So. Chicage, ♦ Chicage, Whiting in bližnjih krajev naj ne pozabijo priti na to zabavo. Za najboljšo postrežbo jamči ODBOR. MAUSAR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa. JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Ali se zanimate za južne kraje? Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po velikem osrednjem jttgu? Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto. katere lahko kupite po zelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji ? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest (6) tednov?' Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke?' O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? Opriložnostih za vstanov-Ijenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij: o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo? Slovanska bolnišnica Prejšnje mesto Cass Street House, 624 Cass St., Joliet, 111. N. W. telef. 202. Prosta zdramila ostri) in zdravila za delavce. Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporeči! natančno in resnično. G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent. LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD C0. LOUISVILLE, KY. ANTON NEMANICH 205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL. *0+00+0+ ♦OOO 1 Anton Terdiči t 200 RUBY STREET, JOLIET, ILL. Y ^ N. W. PhoDe 825. j J Rojakom priporočam svojo J S SLOVENSKO GOSTILNO S 0 kjer jim postrežem poleg drugih g 1 pijač tudi z najboljšim domačim S O vinom, ter finimi smodkami. Q T Prodajam trd in mehak premog po I p nizki ceni. Rojaki, dobrodošli, p 00^0*40^00^0**0>00*04^0*00 V par dneh izide Slovensko-angleški rečnik. Cena 60c Denarne pošiljatve po Money Orderju na V. J. Kubeika, P. O. Box 744, New York, N. Y. 52tl2 QOOOOOOOOOtyiOOOOOOOOOOOOOq FRANK MED0SH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice,, en blok od slovenske cerkve sv, Jurija South Chicago, II). G ♦004 ost i 1 ir i i*. Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino 'vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TF.LEPHONE: SOUTH CHICAGO 123. Pristen kranjski brinjevec, katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno p.a za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naroéilqm je priložiti denar. John Kracker. 1199 St. Clair street, CLEVELAND. OHIO. VABILO NA VESELICO ki jo priredi SLOVENSKI PEVSKI KLUB ‘‘ZVON 99 dae 4. marca 1905 v Harmonia dvorani vogal Mineral St. in 1st. ave. MILWAUKEE, W1S. Vstopnice v predprodaji 10c, pri blagajni 2oc. Maskam vstop pred 11. uio nedovoljen. K obil ni vdeležbi vabi ODBOR. Prvi slovenski pogrebniški zavod in koiijiišniea. Chicago Phone 2273. & Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot Krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre kohje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanie 013 IV. Scott Street, Northwestern Telephone 344. Best for Business Best for Residence 3ic a day It’s the perfect service that reaches everywhere — that's why it’s the greatest service — the best for you. CHICAQO TELEPHONE COMPANY Amerikanski Slovenec le $1 na leto.