V Gorici kot gobe po dežju zrasle trgovine za odkup zlata 12 Trst: župan Cosolini prepričal delavca, da sta sestopila z žerjavov Primorski SREDA, 13. JULIJA 2011 Št. 165 (20.180) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Klavrn konec klavrnega načrta Marjan Kemperle Marko Milkovič je bil gotovo vesel, ko je izvedel, da je župan Roberto Cosolini »pokopal« prostorski načrt svojega predhodnika Roberta Di-piazze. Ko se je hotel, pred letoma, udeležiti seje občinske komisije, ki je razpravljala o spornem načrtu, so ga - njega, predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta - izgnali iz dvorane, češ da je zadeva tajna. Kmalu je postalo jasno, zakaj tolikšna skrivnost. Prostorski načrt je bil predvsem za lastnike manjših zazidljivih površin prava šiba božja. Jemal je zazidljiva območja majhnim, da bi lahko gradili veliki gradbeniki. Veliko seveda na Krasu: pri Banih, Padričah, Opčinah. Nastala bi umetna naselja, umetni šport-no-rekreacijski centri. Gradnje vsevprek brez najmanjše urbanistične ureditve, vredne tretjega tisočletja. Tak cementni, betonsko težak načrt pa je bil v svoji notranjosti votel, puhel. Brez vsake najmanjše razvojne vizije za mesto in občino. Brez rešitve najbolj žgočih vprašanj tržaškega vsakdana, kot so promet, parkirišča, povezovanje mesta z okolico, ki ga obdaja - italijansko in slovensko. Novi župan Cosolini se je odločil, da ne bo prevzel tega težkega Dipiazzovega bremena. Odložil ga je. Z odborom bo sestavil nov prostorski načrt. Nov bo - oziroma je že - v svojem zametku. Smernice, ki bodo vodile strateško zamisel, bo razgrnil na javni skupščini. Javni, ne tajni ... GOSPODARSTVO - Po napadu špekulacije si je milanska borza včeraj opomogla Evropa podpira Italijo in njene varčevalne ukrepe Tremonti se pogaja o popravkih - Berlusconi pretrgal molk OBČINA TRST - Župan Cosolini ga je odpisal Prostorski načrt k.o. Levosredinska uprava bo pripravila svoj prostorski načrt - Najprej smernice TRST - Župan Roberto Cosolini se pravila načrt z novimi smernicami, no- Dela za pripravo novega prostor- je odločil, da enkrat za vselej odpiše spor- vimi dogovori s krajevnimi upravami in skega načrta se bodo začela takoj, že do ni prostorski načrt Dipiazzove uprave. državnimi ustanovami in predvsem z konca julija bo uprava pripravila javno Namesto tipično gradbenega načrta, ka- novo strateško vizijo za mesto in njego- srečanje, da bi javnost seznanila s smer- kršen se je kazal dokument prejšnje des- vo okolico, kot je Cosolini poudaril na nicami novega načrta. nosredinske koalicije, bo leva sredina pri- tiskovni konferenci. Na 5. strani AFGANISTAN - Nasilja ni konec Ubita italijanski vojak in predsednikov polbrat RIM - Zaradi političnih težav v državi Napolitano odložil petkov obisk v Pulju AFGANISTAN - Italija je včeraj izgubila že 40. vojaka v Afganistanu. Žrtev je 28-letni višji desetar Roberto Marchini, doma pri Viterbu. Včerajšnji dan naj bi bil zadnji pred vrnitvijo domov, usoda pa je na njegovo pot postavila peklenski stroj, ki ga je raznesel. Nesrečni vojak se bo domov vrnil v krsti. Včeraj so taliba-ni ubili tudi polbrata predsednika Karzaja, Ahmada Vali Karzaja. Bil je vodja sveta pokrajine Kandahar, po obtožbah nasprotnikov pa tudi trgovec z mamili in agent Cie. Na obisku v Afganistanu je bil včeraj francoski predsednik Sarkozy in napovedal umik četrtine od 4 tisoč vojakov francoskega kontingenta. Na 11. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je odložil za petek napovedani obisk v Pulju, kjer bi moral biti gost tamkajšnje italijanske narodne skupnosti. Napolitano, ki bo jutri vsekakor obiskal Zagreb, je odložil obisk v Istri zaradi zelo zaostrenih političnih in gospodarsko-finančnih razmer v Italiji. Odložitev obiska v Pulju je močno presenetila Italijansko unijo, krovno organizacijo Italijanov v Sloveniji in Hrvaški. Njeni voditelji so se namreč zelo potrudili za petkov obisk in za koncert v puljski Areni, na katerega so pričakovali do pet tisoč obiskovalcev. Na 3. strani MILAN - Italijanska borza si je včeraj celila ponedeljkove rane in končala trgovanje z najboljšim rezultatom v Evropi, potem ko je prišla kopica zagotovil in sklepov iz Bruslja in ko se je končala zelo uspešna dražba državnih obveznic v Italiji in Grčiji. Primež špekulacij je popustil tudi zaradi pospeška pri sprejemanju varčevalnega paketa, saj se je minister Tre-monti predčasno vrnil iz Bruslja in se sestal z opozicijo in vladno koalicijo glede amandmajev. Varčevalni sveženj naj bi namreč v parlamentu odobrili že konec tedna, k čemur je včeraj po nekaj dneh molčanja pozval tudi premier Berlusconi. Na 4. strani Portopiccolo -prva streha je nared Na 6. strani Menicali je bil umorjen pri Opatjem selu Na 12. strani Pri Rupi trčili Videmčan in dvojčici iz Slovenije Na 12. strani V Nabrežini Poletje pod zvezdami Na 5. strani Irina Pockar na naslovnici mesečnika Na 17. strani MASE Obitiite rLTiifl trgovino v podhodu GorHIte hrani Inke na Norcu Verdi 100 v tlorki. Do ¡6. julija ifrll V j ril ponujamo- tudk mortadeU po Q.&9 t HUÍ g skuta Ii ApuNje po 0,7Í t JflOO 91 jjršut Fri ul ¡ po1,7S f M ÖD g PMK pcn«l*l|*k t dO i 11. DC' UrU ■ iuIkiI» 9.0011.M - ti.ib14.lll 2 Četrtek, 14. julija 2011 ALPE-JADRAN / BISTRICA OB SOTLI - Uničenih preko 1200 hektarjev kmetijskih pridelkov Neurja s točo težko prizadela jugovzhodna območja Slovenije Velika škoda tudi na ifrastrukturah, stanovanjskih objektih in avtomobilih BISTRICA OB SOTLI - Neurja s točo so v ponedeljek zvečer prizadela več območij na jugovzhodu države. Največ škode so po prvih podatkih povzročila na Kozjanskem in Obsotelju, kjer je prizadetih več kot 1200 hektarjev kmetijskih zemljišč. Območje je obiskal minister za kmetijstvo Dejan Ži-dan, ki je dejal, da bo vlada iskala ukrepe, kako pomagati prizadetim kmetom. Neurja s točo so ponekod povsem uničila kmetijski pridelek in povzročila večjo škodo na stanovanjskih in infrastrukturnih objektih ter na avtomobilih. Prizadeti občani so ponekod že v noči s ponedeljka na torek začeli odpravljati posledice na stanovanjskih objektih, gasilci so pomagali občanom črpati vodo iz poplavljenih objektov ter čistili gramoz in podrto drevje s cestišč. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje sta najbolj prizadeti občini Kozje in Bistrica ob Sotli, nekaj škode je tudi v jugovzhodnem delu občin Hrastnik in Brežice. O neurju s točo so upravo obvestile tudi občine Podčetrtek, Kidričevo in Majšperk. Na območjih prizadetih občin so na terenu regijske komisije, ki pripravljajo predhodno oceno škode na kmetijskih pridelkih, so za STA pojasnili na upravi. V občinah Bistrica ob Sotli, Kozje in delno v Podčetrtku je toča v ponedeljek po prvih podatkih kmetijsko-svetovalne službe prizadela več kot 1200 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kot je po obisku najbolj prizadetega območja dejal minister Židan, so nekatera kmetijska zemljišča srednje ali močno poškodovana, obstajajo pa tudi takšna, ki jih je toča tako hudo poškodovala, da je ves pridelek uničen. Župan Kozjega Dušan Andrej Kocman je pojasnil, da je v tej občini veter razkril streho na petih objektih, toča pa je največ škode povzročila na kmetijskih površinah, predvsem v vinogradih in na poljščinah. Ogromna škoda je nastala tudi na stavbah in infrastrukturi, nekateri cestni odseki so popolnoma uničeni in neprevozni. Toča je prav tako povzročila škodo na kmetijskih površinah v občini Brežice. Kot so sporočili iz občine, je opustošenih 1000 hektarjev obdelovalnih površin na območju krajevnih skupnosti Bizeljsko in Pišece, od tega je400 hektarjev vinogradov, kjer na trsih ni ostal niti list. Poškodovani so tudi številni stanovanjski in gospodarski objekti, kjer sta toča in veter razkrivala strehe, drobila strešnike, poškodovala fasade in razbijala šipe. Močan veter je odkril in poškodoval kritino na treh strehah stanovanjskih hiš v krajih Bračna vas in Drenovec, neurje s točo je povzročilo tudi okvaro daljnovoda, tako da so naselja v brežiški občini Vrhe, Ka- Po toči okleščeni in pobeljeni vinogradi so izgledali kot sredi pele, Mali Obrež, Podvinje, Dobova, Nova vas, Župelevec ter Bizeljsko ostali brez električne energije. Neurje s točo je v ponedeljek popoldne zajelo tudi Kidričevo in Majšperk, kjer je po prvih podatkih nastala gmotna škoda na poljščinah. Škodo po neurju so takoj začeli popisovati tudi cenilci zavarovalnic. Zavarovalnice zavarovancem svetujejo, da poleg prijave škode posledice neurja tudi fotografirajo in zavarujete poškodovane objekte na način, da ne bi nastala še večja škoda. V Zavarovalnici Triglav, kjer škodo prav tako še popisujejo, pa so podali preliminarno oceno škode v višini dobrih dveh milijonov evrov. Bistvenega vpliva ponedeljkovih ujm na poslovanje Zavarovalnice Triglav v družbi ne pričakujejo. Po oceni Zavarovalnice Adriatic Slovenica bodo prve ocene škode znane konec tedna oziroma celovitejša ocena v začetku prihodnjega tedna. Minister Židan je včeraj v Bistrici ob Sotli povedal še, da je Slovenija lani končala s petletnim poskusnim programom varovanja države pred točo z letali, končnih rezultatov, ali je takšna zaščita uspešna, pa še ni. Zato se je kmetijsko ministrstvo letos odločilo, da ta program podaljša še za eno leto. Po navedbah Židana slovenska stroka tovrstne zaščite ne podpira, drugih rešitev pa ne zna ponuditi. Po ministrovi oceni je projekt zaščite s protitočnimi mrežami na površinah, ki imajo kmetijske produkte višje vrednosti, zelo smiseln. Za ta namen ima kmetijsko ministrstvo na razpolago evropska in državna sredstva. Na površinah s pšenico ali koruzo pa tovrstna zaščita ni primerna. (STA) KOPER - Po porazu stranke na volitvah Poslanca Križman in Juri zapustila vodstvo SD Koper KOPER - Poslanca SD Marijan Križman in Luka Juri sta včerajodstopila z mest članov predsedstva SD Koper. Oba sta odstopila zaradi slabega rezultata na nedeljskih lokalnih volitvah, v vodstvu SD pa pričakujejo, da bodo odstop podali prav vsi člani predsedstva SD Koper. Kot je Križman zapisal v odstopni izjavi, odstopa zaradi slabega oziroma najslabšega volilnega rezultata v zgodovini stranke SD. »Odstopam z mesta člana predsedstva in pričakujem čimprejšnji sklic izredne konference,« je zapisal Križman. Prepričan je, da je žal to edini način za ponovni zagon stranke. »S to gesto prevzemam svoj del odgovornosti in tudi pripadnosti stranki,« je še dodal. »Menim, da smo za rezultat odgovorni vsi člani lokalnega vodstva stranke in zato upam, da bodo temu odstopu sledili tudi odstopi vseh ostalih članic in članov predsedstva,» pa je v odstopni izjavi zapisal Juri, ob tem pa dodal, da pričakuje tudi odstop predsednika koprskega SD Sebastjana Kokla. »Zaradi tega tudi vežem odstop s pogojem, da hkrati odstopi tudi ostalo vodstvo SD Koper,« je zapisal Juri. Tudi on pričakuje, da bodo nemudoma pričeli s postopki, ki bi v največ treh mesecih pripeljali do izvolitve novega vodstva koprske stranke. SD je na nedeljskih lokalnih volitvah po končnih, a še neuradnih rezultatih dobila nekaj čez 8 odstotkov glasov in tako dobila tri mesta v mestnem svetu. Največ mest je pripadlo listi Koper je naš, ki je dobila 19 sedežev. Oljka je dobila enako kot SD - tri, DeSUS dva, SDS, Zares in SLS pa po enega mestnega svetnika. Glavni tajnik SD Uroš Jauševec je za STA povedal, da je bilo dogovorjeno, da bodo zaradi slabih rezultatov vsi člani vodstva koprskega SD odstopili in omogočili, da bodo v najkrajšem možnem času sklicali konferenco območne organizacije in prevetrili statutarna pravila delovanja ter izbrali novo ekipo. »Pričakujemo torej, da bo celotno predsedstvo SD Koper v najkrajšem možnem času odstopilo,« je še ponovil Jauševec. To naj bi se zgodilo v nekaj dneh, je dodal. V koprski SD teh informacij zaenkrat ne komentirajo. Predsedstvo SD Koper sestavlja poleg predsednika Kokla in in podpredsednice Tatjane Magdalenič še 14 članov, poleg dveh omenjenih poslancev še evropska poslanka Mojca Kleva. (STA) Oborožen rop poštnega urada v Semedeli KOPER - V Semedeli pri Kopru sta neznanca, oborožena s pištolo, oropala pošto in odnesla do sedaj še neznano količino denarja. Kot so sporočili s Policijske uprave Koper, so bili o ropu obveščeni okoli 12.20. Nemudoma so postavili blokade in roparja intenzivno iščejo. Čezmejne pobude za zaščito okolja JURŠČE - Na turistični kmetiji Pri Cunarju v Jurščah pri Pivki bodo v četrtek, 14. julija, predstavili projekt Čezmejne pobude za zaščito in revitalizacijo biološke raznovrstnosti okolja z rejo avtohtonih pasem. O projektu in njegovih glavnih aktivnostih bodo govorili vsi partnerji projekta, med drugim tudi načelnik oddelka za poljedelstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in vodno oskrbo istrske županije Milan Antolovic,direk-tor AZRRI Pazin Graciano Pre-kalj, dekan Veterinarske fakultete Ljubljana Marjan Kosec in direktor KGZS_KGZ Nova Gorica Branimir Radikon s sodelavci, ki delajo na projektu. Gre za projekt, ki je bil odobren v okviru drugega razpisa Operativnega programa IPA Slo-venija-Hrvaška 2007-2013, na prioriteti Trajnostno upravljanje z naravnimi viri- ohranjanje območij varstva naravne in kulturne dediščine. Projekt se bo izvajal v naslednjih dveh letih na čez-mejnem območju Slovenije in Hrvaške, na slovenski strani na območju devetih južnoprimor-skih občin, na hrvaški pa na območju celotne Istrske županije. (Olga Knez) Izdelava esenc PLISKOVICA- V okviru prireditve Poletje pr'Slamčevih bo v petek in soboto, 15. in 16. julija, v Mladinskem hotelu v Pli-skovici potekala delavnica Izdelovanja Bachovih esenc, ki jo bo vodila Eva Humar Faganel iz Brestovice pri Komnu. Delavnica bo trajala šest ur in sicer v petek od 18. do 20. ure, v soboto pa od 8.45 do 13.ure. Cvetno terapijo je oblikoval dr. Edvard Bach, zdravnik in homeopat, ki je v naravi našel rastline, ki zdravijo človeška negativna stanja, ter jih pripravil kot 38 cvetličnih esenc. Prijave sprejemajo v Mladinskem hotelu Pliskovica na tel. 05/ 764 0250 LJUBLJANA - Vročinski val Primeri kolapsov zaradi dehidracije LJUBLJANA - Na zdravstvenem domu Ljubljana so v teh dneh opazili več primerov kolapsov in oslabelosti zaradi dehidracije. V času visokih temperatur na Inštitutu za zdravje priporočajo pitje vode, primerno oblačenje, hlajenje prostorov ali obisk klimatiziranih prostorov, še zlasti pa priporočajo pozornost pri otrocih in starejših osebah. Na zdravstvenem domu Ljubljana so za STA pojasnili, da ne morejo dati točnega odgovora, koliko ljudi je v zadnjem tednu iskalo nujno medicinsko pomoč zaradi težav, povezanih z vročino, ker se te težave izražajo skozi različne simptome in znake. Visoke temperature pogosteje prizadenejo otroke do 4. leta starosti, starejše od 65 let, kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudi z duševnimi motnjami, ljudi s čezmerno telesno težo in ljudi, ki opravljajo delo na prostem, navajajo na inštitutu za varovanje zdravja. Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči vročinsko kap, vročinsko izčrpanost, motnje zavesti in vročinske krče, pa tudi kožne izpuščaje in utrujenost. Vročinskim stanjem lahko botrujejo dehidracija bodisi zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni in kronična obolenja, kot so duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk in debelost. Med dejavniki, ki pospešujejo nastanek vročinskih stanj, pa so tudi čezmerno uživanje alkohola, uporaba nekaterih zdravil in akutna obolenja, kot so driska, vročina, infekcije in kožne opekline. Na inštitutu svetujejo, da dnevno spijemo vsaj dva litra tekočine, najbolje vode. Odsvetujejo pijače, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, ker povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Tekočini ni treba dodajati soli, razen če se zelo potimo, če delamo na prostem ali pri hudih fizičnih naporih. Prostore zračimo zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujejo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja pa so klimatske naprave. Zadržujmo se v zaprtih, hlajenih prostorih. Svetujejo, da se doma hladimo s hladno prho ali hladno kopeljo, da se oblačimo v lahka ohlapna bombažna ali lanena oblačila svetlih barv in da se zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom za glavo in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več. VIDEM - Zaradi obrekovanja pokojnega Maria Lizzera Tudi VZPI bo civilna stranka v procesu proti Volpe Pasiniju VIDEM - Pokrajinski odbor VZPI iz Vidma je po nalogu državnega predsednika združenja prof. Carla Smuraglie poveril videmskemu odvetniku Rinu Battoclettiju mandat, da zastopa VZPI kot civilno stranko v procesu proti Die-gu Volpe Pasiniju. Slednji je v intervjuju za Messaggero Veneto 2. avgusta 2008 obtožil pokojnega nekdanjega poslanca Maria Lizzera, da »je vedno nosil v sebi politično odgovornost za pokol v Por-činju«. Sodnik je sprejel nastop VZPI v postopku kot tudi Lizzerovega sina Andree, ki zastopa pred kratkim preminulo mater Fidalmo Garosi »Gianno«. Sodnik je tudi sprejel dokumentacijo in seznam predlaganih prič in odložil nadaljevanje postopka na 19. oktober. VZPI zahteva, naj Volpe Pasini izplača 25 tisoč evrov odškodnine in naj se na njegove stroške vsaj dvakrat v krajevnem tisku objavi razsodba, ki jo pričakujejo od sodnika. Pobuda VZPI, poudarjajo, je predvsem moralnega in političnega značaja, saj želijo zaustaviti kri- Federico Vincenti vično in zgodovinsko povsem neutemeljeno obrekovalno kampanjo proti odporništvu. Odv. Battocletti je sodniku posredoval dokumentacijo o razsodbi milanskega sodišča, ki je leta 2004 že obsodilo zaradi obrekovanja novinarja Corrie- re della Sera Gian Antonia Stello, ki je o Lizzeru trdil podobno, kar je kasneje Volpe Pasini. Žal, ugotavlja VZPI, je prav te dni na dnevnem redu v poslanski zbornici zakonski osnutek, ki ga je že odobrila obrambna komisija, za pravno priznanje in financiranje združenj veteranov fašistične Salojske republike, v senatu pa so predstavniki večinske koalicije predložili zakonski osnutek za odpravo 12. prehodnega določila republiške ustave, ki prepoveduje vsakršno obliko ponovnega oživljanja fašistične stranke. Vse to, poudarja videmski pokrajinski odbor VZPI, daje jasno sliko političnega in moralnega vzdušja, v katerem »zgodovinski revizionizem« deluje s ciljem, da bi rehabilitiral fašizem in obrekoval borce za osvoboditev. To se dogaja s podporo inštitucij in odmevnostjo v medijih, čemur namerava VZPI kljubovati. Ne gre namreč le za potvarjanje zgodovine, pač pa se s tem spodkopavajo tudi temelji demokratične republike. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 13. julija 2011 RIM, TRST - Še o možnih posledicah vladnega varčevalnega paketa za slovenske šole Slovenci v Italiji le z eno ali največ dvema višjima srednjima šolama? Popravki senatorke Blažinove (DS) in senatorja Peterlinija (SVP) - Pisma SSk Mirošiču, Peterletu in Bruggerju 3 RIM, TRST - Ali Slovenci v Italiji tvegamo, da ostanemo z eno samo ali kvečjemu dvema višjima srednjima šolama? Tudi tako bi se dalo tolmačiti paket varčevalnih ukrepov, ki ga je pred nedavnim sprejela italijanska vlada, podpisal pa predsednik republike Giorgio Napolitano, zdaj pa se o njem razpravlja v senatu. Kot smo pisali včeraj, utegne paket precej skrčiti število samostojnih šolskih ustanov spričo kriterijev, ki jih določa za ohranitev samostojnosti: vlada je namreč s paketom določila obvezno združitev vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol v skupne večstopenjske zavode, ki bodo morali za zagotovitev avtonomije in rednega ravnatelja šteti vsaj tisoč učencev, v slučaju, da se take šole nahajajo na majhnih otokih, hribovitih območjih oz. ozemljih z jezikovnimi specifikami (beri: prisotnostjo manjšin), pa vsaj petsto učencev. Šole lahko ohranijo avtonomijo tudi s številom, ki je manjše od te vsote, v tem primeru pa izgubijo rednega ravnatelja in mora tako šolo voditi ravnatelj, ki že vodi drugo šolo. Resnici na ljubo peti odstavek 19. člena odloka, kjer je govor o tem, ni dovolj jasen. Nekateri ga tolmačijo, kot da je spodnja dovoljena meja za ohranitev avtonomije posamezne šole število tristo učencev, lahko pa bi se ga dalo tolmačiti tudi tako, da se avtonomija ohrani tudi z manj kot tristo učenci. Poleg tega je v četrtem odstavku jasno govor o ustanovitvi večstopenjskih šol, v petem odstavku pa le o »samostojnih šolskih ustanovah«, zato bi se ga dalo razumeti tudi tako, da se nanaša tudi na višje srednje šole. V tem primeru je usoda slovenskih višjih srednjih šol v Italiji nejasna, saj nobena ne bi izpolnjevala pogojev za priznanje avtonomije z ravnateljem. Šola z največjim številom dijakov se nahaja na Tržaškem: gre za Licej Franceta Prešerna, ki ga je v zadnjem šolskem letu obiskovalo 221 dijakov, sledi pa mu Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška s 109 dijaki: če bi ta dva li-ceja združili, bi štela skupaj preko tristo dijakov. Na področju tehničnih šol je položaj še slabši: Izobraževalni zavod Jožefa Štefana je obiskovalo 96 dijakov, Tehniški zavod Žige Zoisa pa 97 dijakov, tako da bi ti dve šoli tudi z združenimi močmi ne mogli ohraniti avtonomije. Samostojna in z rednim ravnateljem bi lahko bila le šola, ki bi združila vse štiri omenjene zavode v skupno ustanovo, ki bi v tem primeru štela 523 dijakov in bi torej izpolnjevala pogoj, da jo vodi redni ravnatelj. Na Goriškem pa tega ne bi mogli doseči: v zadnjem šolskem letu je šole tehničnega pola (zavode Cankar, Zois in Vega) obiskoval 101 dijak, šoli licejske-ga pola (Trubar in Gregorčič) pa 184. Če bi se oba pola združila, bi štela skupaj 285 dijakov, kar je vsekakor premalo za ohranitev rednega ravnatelja ali celo samostojnosti. Popravka Blažinove (DS) V zvezi s tem je senatorka Tamara Blažina, ki pripada Demokratski stranki, včeraj vložila popravka k varčevalnemu paketu, ki je trenutno predmet razprave v komisijah italijanskega senata. V prvem popravku sen. Blažinova predlaga, naj se ukrepi, ki jih predvideva peti odstavek 19. člena, ne izvajajo v primeru šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slo-vensko-italijanskih šol v Furlaniji Julijski krajini. Za slednje naj se izda poseben odlok, ki naj predvideva posebna določila za zagotovitev funkcionalnosti šolskih storitev in šolske mreže, kot to predvideva zaščitni zakon iz leta 2001. Drugi popravek pa se nanaša na 10. člen, ki v svojem sedmem odstavku določa ukinitev finančnega kritja za neizplačane postavke v letih 2008, 2009 in 2010. Sen. Blažinova pri tem predlaga, naj se iz tega ukrepa izvzamejo tiste postavke, ki jih predvideva zaščitni zakon, doslej pa niso bile izplačane, ker razni državni organi in uprave niso izvajali delov zakona. Med drugim gre tu npr. za denar, namenjen delovanju Urada za slovenske šole ali avto- Tamara Blažina kroma nomne slovenske sekcije pri tržaškem glasbenem konservatoriju, ki ni še zaživela. Popravek Peterlinija (SVP) Včeraj popoldne je popravek vložil tudi predstavnika Južnotirolske ljudske stranke v senatu Oskar Peterlini, ki predlaga, naj se določila četrtega in petega odstavka 19. člena varčevalnega paketa v primeru slovenskih šol oz. dvojezične šole v Špetru ne upoštevajo. To je naredil na pobudo stranke Slovenske skupnosti, ki je v prejšnjih dneh naslovila pisma na sloven- Oskar Peterlini skega veleposlanika v Rimu Iztoka Miro-šiča, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in načelnika mešane skupine v poslanski zbornici Siegfrieda Bruggerja (SVP), ki bo prav tako vložil popravek. SSk: Obubožanje ponudbe Vsebina pisem je precej podobna: SSk namreč opozarja, da bi bilo izvajanje določil, prisotnih v četrtem in petem odstavku 19. člena varčevalnega paketa, lahko usodno oz. bi predstavljalo smrten udarec za sedanjo ureditev in mrežo sloven- skih šol na Tržaškem in Goriškem, kjer bi se znašli z morda petimi zavodi v dveh pokrajinah, kar zadeva višje srednje šole pa s po enim zavodom v Trstu in Gorici namesto dosedanjih štirih v Trstu in dveh v Gorici. Po mnenju SSk bi dodatno zapiranje šol pomenilo obubožanje šolske ponudbe na teritoriju in posledično asimilacijo manjšine, zato bi morala italijanska oblast določiti ohranitev sedanjega omrežja, ravnateljstev in ponudbe ter spodbuditi naknadno reformo slovenskih šol s posebnim zakonom. Pri tem SSk v pismih, ki so jih podpisali pokrajinski tajnik za Tržaško Peter Močnik (v primeru Miro-šiča in Peterleta) ter, poleg njega, še deželni tajnik Damijan Terpin in goriški pokrajinski tajnik Julijan Čavdek (v primeru Bruggerja), opozarja, da so slovenske šole mednarodno zaščitene na podlagi Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma, njihov status pa urejajo tudi italijanski zakoni, kot sta npr. zakon o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem iz leta 1961 in zaščitni zakon iz leta 2001. Ivan Žerjal klikni in izrazi svoje mnenje Podpirate ukinitev pokrajinskih uprav? QDa O Da, čeprav je za Slovence v Italiji obstoj Pokrajin v Trstu in Gorici pomemben O Ne, ker je za Slovence v Italiji obstoj Pokrajin Trst in Gorica pomemben ONe ZAVARH - V cerkvici sv. Florijana v vasici občine Bardo Kacinove orgle spet zadonele Za obnovitev prispevali Občina, Pokrajina, Slovenija in vaščani - Na nedeljski slovesnosti tudi minister Boštjan Žekš ZAVARH - V zavarški cerkvici sv. Flor- jana so v nedeljo končno spet zadonele obnovljene orgle, ki jih je leta 1925 izdelal Slovenec Ivan Kacin. Obnovitvena dela, za katera so prispevali Občina Bardo, Pokrajina Videm, vaš-čani in prijatelji ter inštitucije iz Slovenije, je opravilo podjetje Zanin iz Codroipa. Slovesno mašo sta v treh jezikih (slovenščini, italijanščini in furlanščini) darovala domači župnik don Renzo Calligaro ter upokojeni ljubljanski nadškof mons. Alojz Uran, ki je obnovljene orgle tudi blagoslovil. Tako Calligaro kot Uran sta poudarila pomen sožitja med različnimi kulturami in ohranjanja svojega jezika in korenin. Prisotne, ki so ob tej priložnosti napolnili zavarško cerkev, pa je še posebno prevzel nastop orgelskega virtuoza Daliborja Miklavčiča, ki je zaigral znano Bachovo Toc-cato in fugo v d-molu. Slovesnosti so se ob županu Barda Marchiolu med drugimi udeležili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini in načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar. (NM) Prireditev v Zavarhu v Terski dolini nm POLITIKA - Levica Giulio Lauri deželni koordinator stranke SEL VIDEM - Giulio Lauri je bil na skupščini v Palmanovi izvoljen za deželnega koordinatorja stranke SEL-LES (Levica, ekologija, svoboda), ki jo na državni ravni vodi predsednik Dežele Apulije Nichi Vendola. 43-letni Lauri, ki je je po izobrazbi geolog, je svojo politično pot začel v tržaškem študentskem gibanju, ob ustanovitvi je pristopil v Stranko komunistične prenove in leta 2004 postal njen deželni tajnik. To so bila leta, ko je bil tesni sodelavec takratnega deželnega odbornika za kulturo v Illyjevi vladi Roberta Antonaza. Štiri leta pozneje je Lauri zapustil SKP in se pridružil Vendo-li pri ustanavljanju nove leve stranke SEL-LES. Doslej je bil skupaj z Danielo Birso tržaški p okraj inski glasnik Vendolove stranke, ki je na zadnjih upravnih volitvah v FJK doživela spodbuden arhiv uspeh. Nekaj dni pred volitvami se je Lauri zapletel v polemiko s svojo bivšo stranko SKP glede delovnega razmerja ter plačanih oziroma neizplačanih osebnih dohodkov. Ta polemika bi kmalu vplivala na pogajanja za sestavo nove mestne uprave, v kateri Vendolovo stranko zastopa odbornik Umberto Laureni. SEL-LES pa ni neposredno zastopana v pokrajinskem odboru predsednika Marie Terese Bassa Poropat. RIM - Zaradi zaostrenih finančnih razmer Napolitano odpovedal petkov obisk v Pulju RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj popoldne odložil za petek napovedani obisk v Pulju, kjer bi moral biti gost tamkajšnje italijanske narodne skupnosti. Napolitano, ki bo jutri vsekakor obiskal Zagreb, je odložil obisk v Istri zaradi zelo zaostrenih političnih in gospodarsko-finančnih razmer v Italiji. Odložitev obiska v Pulju je močno presenetila Italijansko unijo, krovno organizacijo Italijanov v Sloveniji in Hrvaški. Njeni voditelji so se namreč zelo potrudili za petkov obisk in za koncert v puljski Areni, na katerega so pričakovali do pet tisoč obiskovalcev iz Istre, Reke in Dalmacije. Italijanska unija razume razloge za odpoved obiska, ki pa jo vseeno zelo obžaluje, saj je za Napo-litanov obisk (včeraj je v Rimu predsednik sprejel delegacijo Hrvatov, ki živijo v Italiji) med Italijani vladalo zelo veliko pričakovanje. Italijanska manjšina računa, da bo italijanskega predsednika v Pulju lahko gostila 3. septembra. Napolitano se bo jutri v Zagrebu srečal s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovičem in s predsednico vlade Jadranko Kosor, morda pa tudi z delegacijo Italijanske unije. arhiv 4 Sreda, 13. julija 2011 ITALIJA FINANČNI TRGI - Milanska borza si je včeraj postopoma opomogla (+1,18%) Evropa podprla Italijo Berlusconi pretrgal molk Tremonti z opozicijo o možnih popravkih varčevalnih ukrepov - Odobritev po hitrem postopku MILAN - Dan po dramatičnem začetku tedna se je trgovanje na milanski borzi včeraj začelo z izgubo, ki se je približala petim odstotkom, nato pa so indeksi sredi dopoldneva začeli rasti in na polovici borznega dne prešli na pozitivno stran. Na koncu je indeks najboljših delnic Ftse MIB napredoval za 1,18 odstotka in dosegel najvišjo rast v Evropi, in to predvsem zaradi velikega povpraševanja po močno razvrednotenih bančnih delnicah. Signali, ki jih je v teh dveh dneh pošiljal Bruselj, so očitno pomirili živčnost finančnih trgov. Piazza Affari je oživela po dražbi enoletnih zakladnih obveznic BOT, ki se je končala z enkrat in pol večjim povpraševanjem od ponudbe. Očitno je investitorje privabil močan dvig donosa, od 2,147 na 3,67 odstotka. Prodaje na borzi so se še bolj razredčile po pospešku pri prizadevanjih za čim prejšnji sprejem varčevalnega paketa, ob tem pa se na trgu širi pričakovanje, da bo prišlo po sprejemu varčevalnih ukrepov do nove tehnične vlade. Med glasovi, ki so prispevali k rasti cen delnic v zadnjih urah so bili tudi tisti, ki so se nanašali na velika nakupna naročila iz Kitajske. Zagotovila Bruslja, da bo EU v primeru negativnih izidov stresnih testov velikih evropskih bank posegla za njihovo premoženjsko okrepitev, so pomagala k sprostitvi pritiska na bančne delnice, ki so si včeraj po močnih ponedeljkovih padcih vidno opomogle. Rezultati teh testov bodo objavljeni v petek, ko naj bi se na izrednem srečanju sestal vrh evroskupine. Na dnevnem redu zasedanja šefov držav in vlad evrskih držav naj bi bila tudi možnost nadzorovanega bankrota Grčije, potem ko so finančni ministri Ecofina včeraj priznali, da bi bilo za zmanjšanje zadolžitve Aten in za preprečitev tveganja širitve dolžniške krize na druge države »morda potrebna kaka oblika selektivnega defaulta«. Po nekaj dneh molka, ki tokrat, za razliko od tolikih drugih priložnosti, ni bil zlato, se je oglasil tudi premier Silvio Berlusconi. Pozval je k enotnosti, kajti »trenutek ni lahek«, potrebni so še močnejši ukrepi in njihovo čim prejšnje sprejetje. Vodja Demokratske stranke Pierluigi Bersani mu je pri priči odgovoril: »Mi za Italijo delamo svoje, imamo zaupanje, vendar ne verjamem, da je Berlusconi element zaupanja, ne za Italijo in ne za mednarodni kontekst. Mi prevzemamo svoje odgovornosti, pre-mierjeve izjave pa dokazujejo, da se ne MONDADORI Ghedini: Fininvest bo plačal dolg MILAN - Družba Fininvest bo izplačala 560 milijonov evrov odškodnine De Benedettijevi družbi CIR, tako kot so na prizivni civilni obravnavi razsodili sodniki. Tako je včeraj zagotovil Berlusco-nijev odvetnik in poslanec LS Nic-colo Ghedini novinarjem, ki so se mu približali pred milanskim sodiščem, kjer je sodeloval na procesu Mediatrade. »Finivest bo plačala in upamo, da ji bo denar povrnjen, ko bo kasacijsko sodišče ponovno vzpostavilo pravičnost«, je dejal Ghedini. Na vprašanje novinarjev je tudi »absolutno izključil« možnost, da bi po spodletelem poskusu s sporno normo v vladnem varčevalnem paketu v vladnih krogih pripravljali novo ad hoc normo z namenom, da bi Fininvestu omogočili, da se izogne plačilu. Taka norma bi sicer bila pravična, meni Ghedini, a naj bi kljub temu ne bila v pripravi. zaveda v celoti, kaj se dogaja.« Vse kaže, da bosta poslanska zbornica in senat po hitrem postopku odobrila varčevalni paket do konca tedna, tako da v ponedeljek ne bo razlogov za nov špekulativni napad na finančnih trgih. Gospodarski minister Giulio Tre-monti, ki je predčasno zapustil Ecofin v Bruslju z besedami »Vračam se v Rim, da zaprem bilanco Italije,« se je pozno popoldne sestal s predstavniki parlamentarne opozicije, da bi se z njimi dogovoril za popravke k varčevalnim ukrepom pred njihovo odobritvijo. Še prej pa bo moral minister, ki se bo danes sestal s predstavniki dežel, pokrajin in občin, najti sogalasje v svoji koaliciji. V ta namen sta se sestali delegaciji Ljudstva svobode in Severne lige, da bi se dogovorili za amandmaje. Toda Tremonti je vse svoje sogovornike opozoril, da bodo varčevalni ukrepi še strožji od načrtovanih in da zaradi izrednih okoliščin ni mogoče pričakovati popuščanja. Evropa bo tako še enkrat, tako kot že pri uvedbi evra, Italiji pomagala k proračunski strogosti. Milanska borza je včeraj močno odskočila s ponedeljkovega dna ansa EU - Sklepi maratonskega zasedanja evroskupine Pripravljeni na sprejem novih ukrepov za preprečitev širjenja krize BRUSELJ - Spričo novih motenj na trgih, ki so še posebej prizadeli Italijo in ki so razumljeni kot napad na skupno evropsko valuto, so finančni ministri evroskupine po zasedanju v Bruslju včeraj »potrdili svojo popolno zavzetost za zaščito finančne stabilnosti v območju evra«. V izjavi, objavljeni po več kot osemurnem zasedanju, so ministri izrazili »pripravljenost na sprejem novih ukrepov za izboljšanje sistemske zmogljivosti območja evra in za kljubovanje tveganju širitve dolžniške krize«. »V celoti se zavedamo, da so Italija in druge države na muhi dela finančnih trgov, vendar upamo, da jim bo naša izjava ponudila zadovoljiv odgovor,« je na tiskovni konferenci po zasedanju izjavil vodja evroskupine Jean-Claude Juncker. Konference se ni udeležil italijanski gospodarski minister Giulio Tremonti, ki je predčasno zapustil Bru-selčj zaradi obveznosti v Rimu. Med odgovori, ki jih predlagajo ministri evrskih držav, je okrepi- tev prožnosti in obsega kriznega mehanizma za reševanje držav (EFSF), podaljšanje ročnosti odplačila posojil in znižanje obrestnih stopenj. V praksi bi to pomenilo, da bi lahko EFSF posodil denar Grčiji, da bi lahko odkupila del svojega dolga po znižani ceni. »V tej fazi ne izključujem nobene opcije,« je dejal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, medtem ko je Juncker obljubil, da bo odločitev o načinu izplači- KALABRIJA Osem obsojenih po pokolu v Duisburgu LOCRI (RC) - Porotno sodišče v kraju Locri v pokrajini Reggio Calabria je včeraj obsodilo na dosmrtno ječo osem ljudi iz kalabrijskih mafijskih družin Nir-ta-Strangio in Pelle-Vottari, ki že 20 let bijeta krvavo vojno, v kateri je prišlo do poboja šestih oseb leta 2007 v nemškem Duisburgu. Poboj šesterice je bil rezultat krvnega maščevanja med rivalskima klanoma 'Ndranghete, Pelle-Vottari in Nir-ta Strangio. Deležen je bil precejšnje tuje medijske pozornosti, saj sta klana krvno maščevanje prenesla v tujino. Pred strelskim napadom v Duisburgu, v katerem je umrlo šest mladeničev iz klana Pel-le-Vottari, sta družini že večkrat krvavo obračunavali. Nazadnje ob božiču leta 2006, ko je klan Pelle-Vottari ubil snaho Giuseppeja Nirte, Mario Strangio. Na dosmrtno ječo so bili obsojeni 32-letni Giovanni Strangio, organizator pokola v Duisburgu, Gianluca Nirta (42 let), Francesco Nirta (37), Giuseppe Nirta (71), Francesco Pelle (34), Sebastiano Romeo (34), Francesco Vottari (40) in Sebastiano Vottari (28). AFERA P4 Paolini (Liga) ne namerava biti poročevalec RIM - Poslanec Severne lige Luca Rodolfo Paolini se je včeraj odpovedal vlogi poročevalca v komisiji poslanske zbornice, ki se bo ukvarjala z zahtevo po aretaciji poslanca Ljudstva svobode in sodelavca ministra Tremontija Marca Milanese-ja. Paolini ni hotel podrobneje komentirati razlogov za svojo odločitev. Dejal je le, da gre za stvar opor-tunosti, ker da je pač bolje, da kolego zagovarja človek iz njegove stranke. Tako je bil že včeraj imenovan za poročevalca poslanec LS Fabio Gava. Komentatorji pa menijo, da si je Liga s tem želela zagotoviti proste roke v glasovanju o aretaciji. Komisija naj bi Milanesejev primer začela obravnavati že danes, takoj po glasovanju o zahtevi po aretaciji drugega poslanca Ljudstva svobode, Alfonsa Pape, ki je prav tako vpleten v korupcijsko afero P4. O njegovi aretaciji se mora komisija izreči pred 15. julijem. EVRO 1,3975 $ -G,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. julija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 12.7. 11.7. ameriški dolar 1,3975 1,4056 japonski jen 111,35 113,16 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,0300 39,5880 62,4890 9,0903 39,6550 62 5010 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti int" 7,4579 0,88265 7,4584 0,88070 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,2090 7,7720 9,1720 7,7440 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,248 1,1650 24,180 11715 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona inanTafCKi TAnnt 15,6466 267,90 15,6466 266,14 1 1 la c/i FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C DAA^it^^J 1.946,63 ")q +0,11 n rta LiuicA ij, utuyiau / V\j,\J*J SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 7Q7K _i_n m un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.533,55 -0,82 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.446,88 2.343,79 -0,47 -0,77 S&P 500, New York 1.313,64 -0,44 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.314,81 7.174,14 5.868,96 -2,11 -0,78 -1,02 CAC 40, Pariz 3.774,12 -0,88 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.656,50 1.194,9 2.693,53 -0,45 -0,61 -0,58 Nikkei, Tokio 9.925,92 -1,43 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.077,36 21.663,16 2.180,59 -1,28 -3,06 Sensex, Mubaj 18.411,62 -1,65 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRST Sreda, 13. julija 2011 APrimorski ~ dnevnik 5 Prostorski načrt, vse znova! Levosredinska uprava bo v najkrajšem času izdelala smernice novega regulacijskega načrta, obenem bo izdala zaščitne norme, da bi onemogočila nove gradnje na naravi prijaznih območjih S spornim tržaškim občinskim prostorskim načrtom Dipiazzove uprave ne bo nič. Novi župan Roberto Co-solini se je s svojo upravo odločil, da ga »pokoplje« in izdela novega. Takega, ki bo odgovarjal programu levosredinske koalicije in bo nakazal strateške smernice za prihodnost mesta. Cosolini je med volilno kampanjo večkrat ponovil, da Dipiazzov regulacijski načrt ni nič drugega kot gradbeni načrt, ne pa urbanistični dokument, ki bi ga mesto krvavo potrebovalo za svoj razvoj. Zato je sklenil, da ponudi mestu svojega. Zupan je na tiskovni konferenci poudaril, da je bila zavrnitev Di-piazzovega načrta nujna. Druge izbire ni imel. Za zavrnitev pa je kriva izključno prejšnja, desnosredinska občinska uprava. Cosolini je razčlenil, zakaj. Dipiazzov prostorski načrt, tehnično znan s šifro varianta 118, bi moral stopiti v veljavo najkasneje do 6. avgusta, ker ta dan zapadejo zaščitne norme, ki sedaj prepovedujejo gradnjo na nekaterih naravno zelo občutljivih območjih, kot je na primer tisto pod in nad Obalno cesto. Toda sama takratna des-nosredinska večina je preprečila, da bi se to lahko zgodilo, ko se je aprila letos odločila, da zadevo zamrzne in jo prepusti v breme novi upravi. Cosolinijega uprava ni imela tehnično dovolj časa, da bi v poldrugem mesecu lahko izpeljala do konca tisto, kar Dipiazzovi ni uspelo v desetih letih dveh županskih mandatov. Četudi bi že junija začeli v občinskem svetu razpravo za dokončno odobritev načrta, bi bilo prepozno. Kajti: v pretres bi morali vzeti vseh 1140 ugovorov in pripomb ter presoditi, katere sprejeti in katere zavrniti. Še prej pa bi morali zadostiti osemnajstim priporočilom, ki jih je k načrtu priložila deželna uprava. Ob takem delu bi lahko načrt odobrili tja sredi julija. Nato bi dokument romal na Deželo. Tu bi morali tehniki preveriti, ali odobreni načrt odgovarja strateškim smernicam, deželnim priporočilom, pa tudi, ali so bile pri sprejemu amandmajev, ugovorov in pripomb spoštovani dogovori, ki jih je sklenila občinska uprava z drugimi krajevnimi upravami in državnimi ustanovami. Čeprav bi vse to birokratsko-upravno delo steklo s polno paro (kar pa je v poletnih mesecih malo verjetno ...), bi stari regulacijski načrt stopil uradno v veljavo šele tja oktobra meseca, po objavi v deželnem uradnem listu. Pomeni, da bi zaščitne norme itak zapadle (6. avgusta). Z odobritvijo Dipiazzovega prostorskega načrta bi Cosolini »podedoval« tudi celo vrsto ... nevšečnosti. Saj je bil načrt tako nespretno izdelan, da bi lahko izzval številne prizive na upravno sodišče. Ko bi bili prizivi sprejeti, bi pa načrt propadel. Zupan je ponovil, kaj se bo dejansko zgodilo, ko bodo v začetku avgusta zapadle zaščitne norme. Lastniki bi lahko začeli izvajati kakih 30 gradbenih načrtov za skupnih 34 tisoč kubičnih metrov prostornine. Ni pa rečeno, da bodo to storili, saj bi morali imeti odobrene vse predvidene dokumente, ki jih predvideva gradbeno dovoljenje. V bistvu: skrb naravovarstvenikov, da bi bili - po zapadlosti zaščitnih norm - priča številnim novim gradnjam, je odveč. Cosolini je nakazal, kaj sedaj čaka njegovo upravo. Danes ali jutri bo njegov odbor odobril sklep o zavrnitvi variante 118. O njem bodo razpravljali najprej v rajonskih svetih, nato spet v odboru, zatem v pristojni občinski komisiji in naposled še v mestni skupščini. Potem ko bo stari, nikoli veljavni prostorski načrt dokončno mrknil bo občinska uprava nakazala smernice novega pro- Župan Roberto Cosolini kroma storskega načrta. Cosolini je v ta namen napovedal ustanovitev novega urada za načrtovanje, ki bo koordiniral pripravo smernic in nato celotnega načrta. Ta bo upošteval vse tisto, kar je bilo pozabljeno pri pripravi variante 118: prometni načrt, zelene površine, ovrednotenje rajonov, prevoz, predvsem pa povezavo s sosednimi občinami, italijanskimi in slovenskimi, je izrecno poudaril Cosoli-ni. V tej fazi bo, kot odgovorni za urba-nistiko, osebno sledil pripravi načrta. Priprava prostorskega načrta je zahtevno delo. Navadno zajema celotni županski mandat, je ocenil Coso-lini. Sam pa načrtuje, da ga bo izpeljal uspešno do konca tja do leta 2014. Nove smernice bodo dokaj različne od dosedanjih, je napovedal, ker bo načrt povsem drugačen. Zupan je zagotovil, da bodo občani soudeleženi pri njegovi pripravi. Še pred koncem julija bo sklical javno skupščino, na kateri bo okvirno predstavil svoje predloge za nove smernice. Potem ko bo odbor odobril smernice, bo izdelal tudi zaščitne norme, ki pa bodo drugačne od dosedanjih, ker bodo pač v sozvočju s smernicami. Eno je gotovo, je poudaril Cosolini: majhnim lastnikom ne bomo črtali zazidljivosti zemljišč, da bi omogočili gradnjo velikih stanovanjskih objektov. Napovedal je tudi, da novega prostorskega načrta ne bo »skrival«, kot je Dipiazza svojega. Tudi v tem pogledu se bo Coso-linijev prostorski načrt razlikoval od sedanjega, že propadlega. M.K. NABREŽINA Od danes do 25. julija Poletni večeri pod zvezdami tudi tokrat z raznoliko ponudbo V Nabrežini se bodo v teh poletnih dneh zvrstile raznolike prireditve, namenjene širši javnosti, velik poudarek pa je tudi na prireditvah za osebe, ki si ne morejo privoščiti dopustovanja. V dvanajstih dneh (od 13. - 25. julija) si bo na trgu pred mestno hišo v Nabrežini Kamnolomi moč ogledati gledališke predstave in koncerte, predstavili se bodo tudi različni lokalni literati in godbeni orkestri, poskrbljeno bo tudi za žejne in lačne ... Vse to sta na včerajšnji novinarski konferenci napovedala župan in podžupan devinsko-nabrežinske Občine Giorgio Ret in Massimo Romita, ki sta med drugim poudarila tudi, da so pri realizaciji prireditve Poletni večeri pod zvezdami sodelovale Dežela FJK, Pokrajina Trst in tržaška Trgovinska zbornica. Nabrežinsko poletje pod zvezdami se bo začelo nocoj ob 20.45 s koncertnim večerom, poimenovanim Z Dunaja v Broadway, na njem pa bo moč prisluhniti najbolj znanin in popularnim operetnim in pop skladbam. Nastopila bosta Andrea Binetti in Enkeleida Kodra, dogodek pa pripravlja Mednarodno združenje operete FJK. Pestro bo tudi jutri zvečer, ko bodo na svoj račun prišli ljubitelji rock glasbe. Na trgu pred županstvom bodo ob 19. uri začele nastopati mlade glasbene skupine. Dva julijska petka bosta v znamenju literature in gledališča. Ta petek bodo ob 19. uri v sklopu prireditve Pisatelji za vse letne čase predstavili Trst v glasbi; to temo bo mogoče spoznati s pomočjo knjig Storia del ballo a Trieste, L'operetta a Trieste in L'800 teatrale a Trieste. Ob 21.15 pa bo na sporedu gledališka predstava, ki jo bodo zaigrali v sklopu festivala Ave Ninchi, uprizorili pa bodo igro I Rusteghi Carla Goldonija. In če smo že pri pestrem programu ob petkih zvečer, naj povemo še , da bo prihodnji petek prav tako v znamenju literature in gledališča. Bogat in raznolik program za vse generacije in okuse bo tudi protagonist sobotnega večera. Ob 19. uri bo moč prisluhniti predstavitvi knjig, v sklopu katerih bomo lahko predstavili zgodovino naših sosedov. Ob 21.15 pa se bodo predstavile različne godbe. Veselo bo tudi v nedeljo, 17. juli- Na arhivskem posnetku koncert nabrežinske godbe pred županstvom kroma OBČINA TRST Cosolini ugnal Camberja Desna sredina je med ponedeljkovo tržaško občinsko sejo skušala monopolizirati razpravo o nujni resoluciji v podporo škedenjski železarni. Pa se je ugnala. Že pred začetkom seje je na srečanju vodij svetnikih skupin dala razumeti, da ji besedilo dokumenta, dogovorjeno na četrtkovi seji, ni po godu. Zato je bila takoj po začetku seje potrebna prekinitev in nov sestanek načelnikov skupin. Pri tem sta imela glavno besedo no-vopečeni svetnik Severne lige Mau-rizio Ferrara in vodja Ljudstva svobode Everest Bertoli, siva emi-nenca te svojevrstne obstrukcije pa je že spet bil Piero Camber. Na srečanju so se morali predstavniki leve sredine pogajati za vsako najmanjši besedico. Namera des-nosredinske opozicije je bila jasna: zmešati štrene večini, zavleči sejo čim dlje, nato pa izsiliti obsežno razpravo. Na ta način bi se ponedeljkova seja prevesila čez polnoč v torek. Kar bi svetnikom doneslo novo sejnino. Seja načelnikov skupin se je zavlekla do desetih zvečer. Ko je načelnik Unaltra Trieste Franco Ban-delli ponudil dogovorjeno besedilo županu Cosoliniju, ga je ta pregledal, hitro prebral in prikimal z glavo. V nadaljevanju seje je desna sredina pričakovala razpravo o nujni resoluciji o železarni. Pa je Coso-lini zelo prefinjeno prelisičil Cam-berja in njegove. Dokument je kratko malo osvojil, s čemer razprava ni bila več potrebna. Desna sredina je ostala z dolgim nosom. Seja se je nadaljevala s preostalima točkama na dnevnem redu in se zaključila malo po 23. uri. Tako niso svetniki prejeli»torkove« sejnine. S Cosolinijevim trikom je občinska blagajna prihranila dobrih 4 tisoč evrov javnega denarja. M.K. ja, v ponedeljek, 18. julija, pa bo nastopil Pupkin Kabarett. Izbran in zabaven program bo razgibal tudi prihodnji teden, ko bodo na svoj račun prišli tudi otroci. V torek, 19. julija, bo ob 18. uri na sporedu otroška predstava Puf lutke brez meja - Skrivnost Harlekina in Pulcinelle. Nabrežinsko poletje bo istega večera popestril še koncert FVG Gospel Choir. Do konca julija se bodo zvrstile še druge prireditve, prizorišče vseh pa ostaja trg pred nabrežinskim županstvom. Mestna hiša je vse prevečkrat povezana s slovesom, ki ji ne pritiče povsem, je včeraj dejal župan Giorgio Ret, ki je obljubil veliko zabave tudi za ljudi, ki si v teh poletnih mesecih ne morejo privoščiti počitnic. Več o samem programiranju te prireditve pa je spregovoril podžupan in občinski odbornik za kulturo Massimo Romita, ki je ocenil, da že od vsega začetka leta 2004 prirejajo kakovostno prireditev, ki jo vsako leto obišče veliko obiskovalcev. Več o programu pobude Poletni večeri pod zvezdami je moč dobiti tudi na spletni strani devinsko-nabrežinske Občine. Čisto za konec naj še povemo, da so vse prireditve vstopnine proste, poskrbljeno pa bo tudi za žejne in lačne, saj bo poleg pijače mogoče dobiti tudi razne mesne spe-cialitete. (sč) Novi načelnik oddelka železniške policije Giuseppe Piervigili je novi načelnik oddelka železniške policije za Furlanijo Julijsko krajino. 60-letni Piervigili, ki prihaja na mesto dosedanjega načelnika Alberta Valentinettija, ki odhaja na novo službeno mesto v Rim, prihaja prav iz prestolnice, kjer je doslej vodil policijski komisariat. Svojo službeno pot je začel na Sardiniji, od koder se je vrnil v Rim, kjer je vodil razne komisariate, štiri leta pa je tudi načeloval oddelku za zaščito rimske kvesture. Velja za izvedenca na področju javnega reda, saj je med drugim bil odgovoren za varnost na dveh vrhih Svetovne organizacije za prehrano Fao in na finalni nogometni tekmi Lige prvakov. Gojil je marihuano Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v ponedeljek popoldne aretirali 49-letnega italijanskega državljana G.M., ki je v stanovanju v mestnem središču gojil marihuano, drogo pa je razpečeval v mestu. Na podlagi obvestil drugih stanovalcev zaradi sumljivega prihajanja in odhajanja številnih oseb, so agenti opravili preiskavo v stanovanju in odkrili nekaj manj kot dvajset rastlin marihuane različne velikosti, naleteli pa so tudi na več lončkov z že posušeno drogo in na zavojčke za pripravo odmerkov. Zato so moškega, drugače starega znanca policije, odpeljali v koronejski zapor, kjer se nahaja na razpolago tožilcu Federicu Frezzi. Sedel bo tri mesece Agenti mejne policije so prejšnjo noč v bližini bivšega mejnega prehoda pri Fernetičih aretirali 23-letnega romunskega državljana D.P., ki se je skupaj z nekaterimi rojaki s furgonom znamke mercedes sprinter z romunsko registracijo peljal proti Sloveniji. Pri preverjanju dokumentov so namreč odkrili ,da mladeniča bremeni obsodba na tri mesece zapora, ki mu jo je naprtilo rimsko sodišče zaradi zbiranja ukradenega blaga, zato so 23-letnika odvedli v koronejski zapor. 6 Sreda, 13. julija 2011 TRST / BARKOVLJE - Protest gradbincev, ki so dva meseca brez plač Cosolini je prepričal obupana delavca, da sta sestopila z žerjavov Uslužbencem podjetja RO.VA. dolgujejo denar tudi prejšnji delodajalci Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj nekaj po dvanajsti uri prepričal gradbinca, da sta sestopila z žerjavov, na katera sta nekaj ur prej protestno splezala. Protest, ki bi lahko imel dramatične posledice, se je zgodil na gradbišču v Barkovljah v Ul. Moncolano, na območju, ki ga domačini poznajo kot Špe-klatovec. Tam trenutno gradijo pet zasebnih stanovanjskih enot. »Tako ne moremo živeti« Protest so ob sedmih zjutraj izvedli delavci (dva Italijana in štirje tujci) gradbenega podjetja SO.VA. Costruzioni, ki ima sedež v zgoniški občini (Prosek Postaja). Dva gradbinca sta splezala na žerjava, štirje pa so podprli njun protest in prekrižali roke. Omenjeno gradbeno podjetje jima dolguje dve mesečni plači, vseh šest delavcev pa ima delovne spore tudi s prejšnjimi delodajalci, ki jim dolgujejo zaostale plače (še iz prejšnjega leta) ter odpravnine. Delavci so pred protestom poklicali deželnega tajnika sindikata gradbincev Filca-CISL Gior-gia Lazzarinija, ki je skušal zaman preprečiti vzpon na vrh žerjavov. Podjetje SO.VA. je podizvajalec gradbenih del, ki jih ima v zakupu podjetje ARM Engineering iz kraja Vi-gonza pri Padovi. Sindikalist CISL je skušal navezati stike s tem podjetjem ter povabil njegovega predstavnika v Barkovlje, ki pa ga ni bilo na spregled. To je še bolj razjezilo obupane delavce, dva od katerih sta - kot rečeno -splezala na žerjava. Na kraj dogajanj so medtem prispeli karabinjerji in policisti političnega oddelka (Digos) tržaške kvesture. »Mi ne zahtevamo nič izrednega in posebnega, samo plače, da lahko preživimo naše družine,« so poudarili gradbinci. Župan na licu mesta Stvar se je razpletla nekaj po dvanajsti uri, ko je na gradbišče prišel župan Cosolini. Lazzarini mu je na hitro predstavil vzroke protesta, nakar se je župan pogovoril z delavci na gradbišču ter s protestnikoma na žerjavu. Obljubil jim je, da bo za jutri (danes op.ur.) na županstvu sklical sestanek s sindikalnimi predstavniki, zainteresiranimi gradbenimi podjetji in seveda z delavci. Občina razume vzroke takšnega protesta in bo skušala po svojih pristojnostih in svojih močeh rešiti to vprašanje, je ob sklepu protesta izjavil župan. Za problem se zanima tudi deželna od-bornica Angela Brandi. Delavci delajo zastonj Delavca, ki sta splezala na žerjav, ne delata »na črno«, temveč z povsem regularno delovno pogodbo. »Delajo dejansko brezplačno. Nekaterim, ki ne morejo plačati računov, so doma že prekinili električno oskrbo, drugim pa zaradi neplačanih stanarin grozi stanovanjski izgon,« grenko ugotavlja Lazzarini. Barkovljanski primer žal na Tržaškem in v deželi ni osamljen. V odnosu med gradbenimi izvajalci in podizvajalci se je ustvaril perverzni sistem, ki ga je gospodarsko-finančna kriza še dodatno zaostrila. Podobno oziroma v hujših oblikah se dogaja v Sloveniji, kjer so mnogi podizvajalci zaradi skrajno neurejenih razmer na področju gradbeništva že doživeli stečaj. Delavci pa ostali brez plač. S.T. Protest gradbinca na žerjavu v Barkovljah kroma Erazmov viteški turnir V soboto in nedeljo bodo v Predjami blizu Postojne poleteli v Srednji vek. Napočil je čas za tradicionalni Erazmov viteški turnir, največji srednjeveški spektakel v Slove-nijiki, ki se vsako leto v poletnih mesecih vrši na turnirskem prostoru pred gradom. Turnir, ki je letos že petnajsti, je zasnovan na znanju, zapiskih in ilustracijah iz 16. stoletja ali tistih. Skozi celo nedeljo se bodo vitezi lokostrelci, mečevalci in konjeniki pomerili v spretnostih bojevanja v srednjeveški opremi in s takratnim načinom življenja. Tudi viteški tabor bo na ogled ves dan. Osrednji liki prireditve so seveda Erazem Predjam-ski, najslavnejši prebivalec gradu, Andrej Baumkirchner, vojskovodja in Erazmov prijatelj ter škof Piccolo-mini, poznejši papež Pij 2. Poleg turnirja bodo tudi renesančna glasba, nastopi burkežev in čarodeja, otroške viteške igre, kmečke igre in številne aktivnosti za obiskovalce. Posebnost pa je bogata srednjeveška pojedina z izvirnimi srednjeveškimi recepti, jedi pa so ser-virane na tedanji način. Dogajanje bo pestro že v soboto, ko bo na vrsti nočno obleganje gradu, srednjeveška veselica, noč ognja, plesa in zabave. Dogodek je v svojo ponudbo zapisalo tudi tržaško združenje Il centro, ki že vrsto let nudi občanom in turistom najzanimivejše kulturno-turistične prireditve v okolici. SESLJANSKI ZALIV - Turistično nasilje na območju nekdanjega kamnoloma Portopiccolo - slovesen likof ob dograditvi strehe prvega objekta Dograditev strehe prvega objekta v turističnem naselju Portopiccolo v Se-sljanskem zalivu je bila včeraj priložnost za veliki praznik. Za slavnostni likof, kot ga je včeraj imenoval glasnik lastništva Levo dograjena streha prvega objekta (na njej stoji borovec), desno pa pozdrav lastnika območja nekdanjega kamnoloma Carla Dodija kroma Cesare Bulfon, ki so se ga udeležili predstavniki krajevnih oblasti in nekateri izmed bodočih stanovalcev, predvsem ruski in nemški državljani, ob njih pa še prebivalci Lombardije in Piemonta. POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Lucija Tavčar (Licej Franceta Prešerna) Klasična nudi način razmišljanja Za maturo je pripravila referat o propagandi na koroškem plebiscitu - Šolski sistem je nekoliko zastarel, ampak ni tako slab Pogovore z odličnjakinjami in odličnjaki, ki so na letošnjem državnem izpitu prejeli najvišjo oceno, začenjamo z Devinčanko Lucijo Tavčar, ki je uspešno zaključila študij na klasični smeri Li-ceja Franceta Prešerna. Stotica jo je presenetila, »ker je nisem pričakovala. Imela sem srednjo oceno 8,2, vendar so mi pisne naloge šle zelo dobro, tako da sem s prištevkom kreditov bila že na pozitivnem in potem je tudi ustni del šel dobro,« pravi devinska odličnjakinja, ki je za ustni del mature pripravila referat o koroškem plebiscitu v luči propagande in agitacije, v katerem je predstavila tako proavstrijsko kot projugoslovansko propagando. Pri tem je ugotovila, kako je avstrijska stran znala ugotoviti razloge, ki so na ljudstvo vplivali, da se je odločilo za Avstrijo: »Izredno pomemben je bil ekonomski vidik, ampak tudi vojaška obveznost v Jugoslaviji in druge stvari.« Zakaj je Lucija pred petimi leti izbrala klasični licej? »Bila sem zelo neodločena,« pravi smeje odličnjakinja: »Recimo, da mi je marsikdo svetoval, naj Lucija Tavčar kroma grem na klasično in potem sem v dvomu izbrala to smer, ampak mi absolutno ni žal in mislim, da bi izbiro spet ponovila,« pravi Lucija, ki za klasično smer poudarja predvsem, da ji je nudila nek način razmišljanja oz. sredstva za razmišljanje in na splošno zelo obširno splošno kulturo. Kakšen vtis pa ima Lucija Tavčar o načinu poučevanja na višjih srednjih šolah, potem ko so nekateri ob lanski zasedbi šol opozarjali tudi na zastarelo di-daktiko? »Jaz mislim, da je kljub vsemu res, da je naš sistem nekoliko zastarel, ampak ni tako slab. Seveda bi bilo dobro, ko bi ga modernizirali, ampak zaradi tega naše šolstvo ni neuspešno, mislim, da so razlogi drugje,« pravi devinska stoti-ca, ki se zunaj šolskih zidov posveča številnim dejavnostim: tako poje pri vokalni skupini Bodeča neža z Vrha, igra prečno flavto pri Glasbeni matici, poleg tega pa je dejavna tudi pri skavtih, saj je tako članica starejše skupine kot tudi voditeljica mlajše skupine v Devinu. Tudi v znamenju skavtskih taborov bo minilo poletje devinske odličnjakinje, ki ima v načrtu tudi dvotedensko bivanje v Londonu za učenje angleščine. Kaj pa nadaljnji študij? »Predhodno sem se vpisala na jezike v Ljubljano, tako da mislim, da bom najprej šla tja, ker sem nekoliko neodločena in potem bom verjetno izbrala še kaj drugega.« (iž) Z nekaj informacijami je postregel inženir Carlo Oppici, generalni direktor družbe Valdadige Costruzioni, ki skrbi, da bo projekt naselja zagledal luč v dogovorjenem času, s kakovostnimi materiali in v spoštovanju dogovorjenih urbanističnih in okoljskih zakonov. Ambiciozna in inovativna dela so se začela pred letom dni in naj bi se zaključila do pomladi 2014, za kar skrbi skorajda 200 delavcev. V gradbišču hkrati razpolagajo z dvanajstimi žerjavi in betonarno, ki vsak dan proizvaja 800 kubičnih metrov betona. Prva stanovanjska zgradba je torej dobila tudi streho, ki jo je včeraj kot veleva zidarska tradicija krasil manjši borovec. Poslopje bo po napovedih dograjeno do prihodnjega januarja, v kratkem pa bodo javnosti predstavili tudi stranske gradbene posege, se pravi podhod, ki bo dovoljeval vhod v gradbišče, ter avtobusne postaje. Vrednost prodanih stanovanj že presega 180 milijonov evrov, kar pomeni, da je projekt prepričal kupce, ki prihajajo baje od vsepovsod. Sicer je naložba za nepremičninski načrt Por-topiccolo znašala 245 milijonov evrov, za kar je poskrbela družba Serenissima SGR, formalni lastnik območja pa ostaja podjetnik Carlo Dodi iz Mantove; njegova družba SS. Protasio e Gervasio je velik del Sesljanskega zaliva odkupila od Quirina Cardellija (družba Finitur), ki je doživel stečaj. Za financiranje sesljan-skega načrta je Serenissima SRG ustanovila zaprti nepremičinski sklad Fondo Rilke. Dodi je na včerajšnjem slavju pohvalil svojo ekipo sodelavcev, ki uresničuje njegove sanje, ki se bodo spremenile v pravi biser teritorija. In pri teritoriju so se zaustavili tudi vsi predstavniki oblasti, ki so včeraj stopili za mikrofon. Deželna od-bornica za delo Angela Brandi, je namreč pohvalila izredno investicijo za kakovostni turizem na Tržaškem in hkrati priložnost za nove zaposlitve, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Igor Dolenc pa je opozoril na simbolično konkretizacijo velikega načrta po 16 letnih zapletenih postopkih. Tržaški župan Roberto Co-solini je poudaril predvsem kohezijo med turističnim razvojem in spoštovanjem okolja, kar je strateškega pomena za vso tržaško pokrajino; za razvoj Portopiccola pa je po njegovem mnenju potrebno odgovorno ekipno sodelovanje. Z njim se je strinjal de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, ki je v obnovo nekdanjega kamnoloma v Sesljanskem zalivu vložil veliko truda, pri vsem tem pa mu je bila pri srcu dobrobit skupnosti. Omenil je tudi ovire, ki so se pojavile v teh 9 letih njegovega upravljanja, predvsem laži o mafiji, kriminalnih združbah ter pranju denarja. Poglejmo še enkrat, kaj bo zagledalo luč na območju nekdanjega kamnoloma: 120 hotelskih apartmajev in kar 396 turističnih rezidenc (več kot polovica jih je že oddanih), podzemnih parkirišč bo 800, nadzemnih pa kakih 400, 25 bo gospodarskih objektov, 5 bazenov, športnih centrov in centrov za dobro počutje, 11 barov in restavracij. V pristanu bo kar 97 privezov, tam bo tudi kopališče za stalne goste in lastnike turističnih enot ter ena plaža s prostim dostopom. (sas) / TRST Sreda, 13. julija 2011 7 POGOVOR - Član pokrajinskega tajništva sindikata upokojencev Spi-Cgil Darij Brajnik »Potrebujemo nove sile, predvsem med Slovenci« Sindikat nudi pomembne storitve priletnim osebam - Kapilarna organiziranost Sindikat upokojencev Spi-Cgil je dobro organiziran. Deluje na državni ravni in nudi pomembne storitve priletnim osebam, poleg tega je posrednik med njimi in javno upravo oziroma zdravstvenim sistemom. Na Tržaškem so novembra lani izvolili novo pokrajinsko tajnico Giovanno Del Giudice. Letos pa je bil 21. marca v pokrajinsko tajništvo izvoljen Darij Brajnik. Delovanje sindikata Spi-Cgil je razdeljeno na več oddelkov, od pokojninskih do socialnih in gospodarskih politik. Kakšna je vaša vloga v tej stanovski organizaciji? Moja naloga je navezovati in utrjevati stike s tujino, konkretno s Slovenijo in s Hrvaško. Poleg tega sem odgovoren za kulturo in za izobraževanje oziroma usposabljanje naših članov. Kakšno usposabljanje? V štirih okrajih, na katere je razdeljeno delovanje sindikata, prirejamo specifične tečaje za člane organizacije, predvsem nove. Namen tečajev je orisati članom delovanje in organizacijo sindikata ter kako delovati v korist upokojencev oz. priletnih oseb. Pričakujem, da se bo septembrskega tečaja udeležilo 15 do 20 ljudi. Kakšno je delovanje sindikata v tržaški pokrajini? ARTEFATTO Projekt za mlade ustvarjalce Že od nastanka, leta 2005, si mednarodna pobuda Artefatto, ki jo podpira občinsko odborništvo za vzgojo, univerzo in raziskovanje v sodelovanju z združenjem mladih italijanskih umentikov GAI in Mestnimi muzeji zgodovine in umetnosti, prizadeva, da bi ovrednotila ustvarjalnost in talent mladih, da bi jim ponudila tisto konkretno priložnost za uveljavitev in razpoznavnost tudi na mednarodni ravni. Projekt predvideva več različnih pobud - delavnice, seminarji, srečanja, koncerti, soočanja, performansi na deželni ravni, ki bodo potekale novembra letos, prihodnje leto aprila oz. maja pa bo zaživela že tradicionalna skupinska, mednarodna razstava v Trstu. Pobuda je namenjena mladim vseh narodnosti od 17. do 35. leta starosti, ki se lahko pomerijo v različnih umetnostnih zvrsteh. Letošnja rdeča nit pa bo morala biti motus urbis, se pravi mesto v gibanju, tako, da bo lahko vsak umetnik po svoje interpretiral premike in razlike znotraj mestnega tkiva, kulture in zgodovine. Nekaj pa je letos tudi novosti, ki so jih predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Z letošnjim letom se je pobuda pridružila mednarodnemu združenju za bienale mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja (BJCEM), ki nedvomno ponuja pobudi Artefatto dodaten mednarodno pridih in obenem priložnost za odprtje širši javnosti. Eden izmed mladih umetnikov iz FJK, bo našo deželo zastopal na bienalu v Solunu in v Rimu - to bo 25-letni Martin Romeo, ki svojo inštalacijo razstavlja že na tržaški razpršeni bienali v skladišču 26 starega pristanišča. Prve izvedbe se je udeležilo 11 mladih umetnikov, lani pa se je njihovo število povzpelo celo na 439, tujcev sploh ni bilo na začetku, lani pa kar 63. nekaj se v mestu le premika ... Razpis in prijavni obrazec bosta objavljena na spletni strani www.artefatto.info, kjer bodo na razpolago tudi dodatne informacije. Sodelovanje pri projektu je brezplačno, rok za prijavo pa zapade v petek, 12. avgusta. (sas) Pokrajinski sindikat Spi-Cgil je razdeljen na štiri okraje, ki sovpadajo z zdravstvenimi okraji. Vsak okraj ima svojo vodstvo, ki je dobro seznanjeno s problematiko posameznega območja. V tem smislu je delovanje razdeljeno v bistvu na kraški okraj, ki sega do Rojana, na središče mesta, na Sv. Jakob in na vzhodni okraj od Škednja do Milj. Kakšni so odnosi med sindikatom in slovensko narodno skupnostjo? Stiki s Slovenci so bili vselej zelo dobri. Koliko upokojencev je vpisanih v sindikat in koliko Slovencev je med njimi? Sindikat šteje okrog 13 tisoč vpisanih. Od teh je okrog 2.500 Slovencev, mnogo Italijanov pa se vsekakor odloči za dvojezično izkaznico. Sindikat ima torej razvejano dejavnost in številne vpisane. Toda problemi so vse hujši. Kupna moč Italijanov stalno upada, v finančnem manevru pa je predvideno korenito krčenje pokojnin. Kako kljubujete vsem težavam? Problemov je res vedno več. Zaradi tega tudi krvavo potrebujemo nove sile, ki bodo pomagale uspešno reševati težave in pomagati priletnim. Še zlasti bodo dobrodošli člani slovenske narodne skupnosti, ki jih je v sindikatu Spi-Cgil žal vedno manj, pa tudi Srbi in Hrvati. Darij Brajnik kroma Kakšni so danes pogoji za upokojence v Italiji oziroma v Trstu? V Trstu ni velike razlike v primerjavi z Italijo. Po Grčiji je Italija evropska država, v kateri so najnižje pokojnine: kar polovica upokojencev dobi vsak mesec manj kot 500 evrov. Od ostalih dobi 65 odstotkov750 do 800 evrov, drugi pa tisoč do 1.400 evrov mesečno. Itali- janska vlada zdaj namerava še dodatno krčiti pokojnine... To je zelo zaskrbljujoče. Čeprav je vlada obljubila, da ne bo segla upokojencem v žep, bodo ti ostali v bistvu s polovično pokojnino. Še najhujše je, da naj bi začeli jemati že tistim, ki dobivajo - bruto - pokojnino v višini 1.400 evrov. To bo še zaostrilo že hud položaj, ker mnogo upokojencev pomaga sinovom pri vzdrževanju vnukov. Seveda, v Italiji je tudi mnogo pre-kernih... Tudi to je problem za sindikat. Mnogo ljudi je brez dela in se zato tudi ne vpiše v sindikat. Če se povrnemo k sindikatu upokojencev. Kaj ponuja Spi-Cgil? V vseh omenjenih okrajih nudimo na naših sedežih vsak dan od 9. do 12. ure (sicer je urnik v glavnem prožen) številne storitve, namenjene pretežno priletnim. Med temi so pomoč pri prijavljanju dohodkov, pri pripravi družinskega ekonomskega stanja (Isee) in tako naprej. Za sodelovanje smo vsekakor odprti do vseh, od društev do posameznikov, ki poznajo ozemlje in ki lahko prispevajo k reševanju specifičnih problemov. Zato upam, da se bo tudi čim več Slovencev odločilo za sodelovanje. A.G. KNJIŽNICA MATTIONI - V okviru triESTATEsepotete Melodije tria Etnoploc Občinska pobuda želi drugače predstaviti delovanje knjižnic- Jutri tango ob violini in klavirju V okviru občinske pobude triE-STATEsepotete, ki želi nekoliko drugače predstaviti delovanje knjižnic Stelio Mattioni v Naselju sv. Sergija (Ul. Pe-tracco 10) in Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu (Ul. delle Lodole 6 in 7/a), je sinoči ravno v slednji nastopil glasbeni trio Etnoploc. Tri priznani krajevni glasbeniki harmonikar Aleksander Ipavec, saksofonist Piero Purini in trobentaš Matej Špacapan so postregli s programom čutnih balkanskih melodij, klezmer ritma, ruskih ljudskih viž, argentinskega tanga ter gospel in blues melodij. Prihodnje srečanje, ki bo na sporedu že drevi v knjižnici Mattioni ob 21. uri bo minilo v znamenju glasbe in plesa, točneje senzualnega tanga. Ales-sandro Simonetto na violini in Giorgio Marega na klaviaturah bosta na priložnostno povabila poslušalce k plesu na priložnostni milongi pred knjižnico. Prošnje za uporabo športnih palač Občinska ustanova za športne storitve obvešča, da v petek, 22. julija zapade rok za vložitev prošenj za uporabo prostorov športnih palač v Ul. Flavia in v Čarboli v Ul. Visinada za sezono 2011-2012. Prošnje lahko pošljete po pošti ali raje oddate osebno v sobi št. 4 na 4. nadstropju palače Gopčevic v Ul. Rossini, 4 (ponedeljek-petek 9.00-12.30, ponedeljek in sreda tudi 14.0016.00). Prošnje za trgovanje in I • • v v parkirišča V sredo, 27. julija, zapade rok za vložitev prošenj za administrativne avtorizacije za trgovanje na javnih conah ter za dodelitev parkirnih mest na rajonskem sejmu na Trgu Garibaldi. Podrobne informacije so na voljo v uradu za trgovanje na javnih conah (Ul. Genova, 6, 1. nadstropje, soba 148, tel. št. 040 6758096 ali 040 6758094) ob ponedeljkih in sredah od 14. do 16. ure, ostale dni od 10.30 do 12. 30, sobota in nedelja zaprto. Prijave za socialno delo Pokrajinski center za zaposlitev (Scala dei Cappuccini, 1) obvešča, da so od danes do srede, 27. julija odprte prijave za socialno delo. Na razpolago sta dve mesti. Urniki centra za zaposlitev: ponedeljek-petek 9.15-12.45. Iščejo računovodjo Občina Trst je sklicala javno selekcijo za enega računovodjo (kategorija C, pogodba za nedoločen čas), namenjena invalidom. Razpis in prošnjo dobite na spletni strani www.comune.trie- ste.it, rok zapade 5. avgusta. Iščejo geometra Občina Trst je sklicala javno selekcijo za enega geometra (kategorija C, pogodba za nedoločen čas), namenjena invalidom. Razpis in prošnjo dobite na spletni strani www.comune.trieste.it, rok zapade 10. avgusta. Uspešen večer Cives Pretekli petek zvečer se je stotina prostovoljcev združenja Cives zbrala na gradu Sv. Justa ob uspešni družabnosti. Zbrali so 1100 evrov, ki so jih namenili nakupu medicinskih naprav. EKSKURZIJA Po zaključenem šolskem programu Tržaški geometri šole Žige Zoisa na ogledu secesijske in Plečnikove Ljubljane Pred zaklučkom šolskega leta so se dijaki in profesorji geo-metrskega oddelka Žige Zoisa iz Trsta odpravili na ogled secesijske in Plečnikove Ljubljane. Ogled so vključili v zaključek celoletnega programa umetnostne vzgoje, pri katerem so letos spoznavali slog liberty v Trstu, Ljubljani in na splošno v umetnosti. Sprehode po mestih sm popestrili s predavanji, ki so jih poleg internih profesorjev imeli tudi zunanji izvedenci. V Ljubljani so si ogledali primere secesijske arhitekture, med drugim pa tudi dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jim ga je predstavil dr. Damjan Prelovšek Za ekskurzijo se udeleženci zahvaljujejo Ministrstvu za šolstvo Republike Slovenije, ki je finančno podprlo obisk, in pedagoški svetovalki prof. Andreji Duhovnik, ki vsako leto skrbi, da se kulturna obzorja zamejskih dijakov širijo. 8 Sreda, 13. julija 2011 TRST SKD TABOR - Jutri ob 21. uri Klapa Mali grad: prihajajo iz Kamnika, a so kot pravi Dalmatinci Kostanj Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin spet vabi. Na dvorišču Prosvetnega doma bodo tokrat zadonele priljubljene in vedno lepe dalmatinske pesmi, značilnost katerih je, da se pojejo po sistemu »a cappella«. Vendar pa se je ta bistvena značilnost teh pesmi v današnjem času malo spremenila -pesmi zaživijo ob spremljavi kitar, mandolin in celo harmonike. Tako bo tudi jutri, ko na Opčine prihaja sestav, ki se v teh značilnostih popolnoma prepoznava. A Klapa Mali grad je še dodatno zanimiva, kajti ne prihaja iz Dalmacije, kot bi pričakovali, ampak izpod kamniških planin. Čeprav Kla-pa deluje v Kamniku, in nihče v njej nima hrvaških korenin, se kljub te- V TRSTU Nova odkritja raziskovalcev raka na dojki Raziskovalci državnega laboratorija CIB in tržaške univerze so z novo študijo odkrili nekatere bistvene elemente agresivnosti raka na dojki. Dve značilnosti, naj bi posebno prispevali k agresivnosti take vrste raka: prisotnost mutacij v malignih celicah, ki spreminjajo faktor p53 v nevaren pospeševalec raka in ogromna količina specifičnega proteina, encima Pinl. Bilo je že znano, da mu-tirane rakave celice p53 vplivajo v veliki meri na pospeševanje raka. Kombinacija mutira-ne celice p35 in encima Pinl pa postavlja na glavo celično delovanje. Odkritje omogoča boljšo označitev bolezni, napoved izida in odziva bolnikov na zdravljenje, objavili pa so jo tudi v priznani znanstveni reviji Cancer Cell. Študijo je vodil Giannino Del Sal, docent celične biologije na medicinski fakulteti tržaške univerze in odgovoren za enoto molekularne onkologije Državnega laboratorija CIB v Science Parku v Trstu. Odkritje predstavlja pomemben napredek pri razumevanju kompleksnosti raka na dojki in istočasno ponuja novo orodje za prognostične analize ter inova-tivne in specifične terapije. mu z velikim veseljem in pevsko vnemo loteva tudi zahtevnejših in solistično naravnanih skladb, ki jih izbira in študira s pomočjo kolegov iz Hrvaške. Njihov program, ki ga delno dopolnjujejo tudi z instrumentalno podlago, zajema tradicionalno dalmatinsko pesem in novejše skladbe, prirejene za tovrstne glasbene sestave. Ob vprašanju, zakaj klapa v Kamniku, člani hudomušno navajajo dobo pilocena - torej pred 60 milijoni leti - ko je bilo tudi v Kamniku - morje! Klapo Mali grad sestavljajo Roman Zorman - 1.tenor, Boris Selko 2.tenor, Bojan Kotnik - 1.bas, Matjaž Zadravec l.bas, Franci Plahuta 2.bas, Boštjan Kurmanšek 2.bas, Marjan Plemeniti 2.bas. Umetniški vodja je Primož Leskovec. Včeraj danes Danes, SREDA, 13. julija 2011 EVGEN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 19.30 in zatone ob 3.36 Jutri, ČETRTEK, 14. julija 2011 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,8 stopinje C, zračni tlak 1014,7 mb raste, vlaga 44-odstotna, veter 17 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 26,4 stopinje C. d] Lekarne Do sobote, 16. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- H Čestitke Klapa Mali grad po kakovosti svojih nastopov slovi ne le v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem Da so, kljub geografskemu poreklu, res parava klapa, dokazujejo številna gostovanja na Hrvaškem, nastopili pa so tudi z najboljšimi hrvaškimi klapami pred 13.000-gla-vo množico v ljubljanskih Stožicah, Hali Tivoli in v razprodanem Portoroškem Avditoriju. V sedmih letih delovanja imajo za seboj vrsto koncertov in nastopov po vsej Sloveniji, Posneli so že samostojno zgoščenko, sodelovali v več radijskih in televizijskih oddajah. Ali je kamniško-dalmatinska spojitev uspela, bomo odkrili jutri, ob 21.00. Za prijetno osvežitev bo poskrbel poletni mladinski kiosk. Odprto bo parkirišče ZKB. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani. Naša JASNA KNEIPP je včeraj z odliko dokončala diplomski študij na Fakulteti za turistične študije v Sežani. Vsi pri AŠD Cheerdance Millenium ji čestitamo in voščimo še veliko uspehov!!! Na Fakulteti za turizem v Sežani je uspešno dokončala študij JASNA KNEIPP. Iz srca ji čestitamo in želimo mnogo nadaljnjih uspehov Emil, Paolo, Nataša ter Daniel s Katrin. Na tržaški univerzi je diplomirala iz ekonomije ANJA COLJA. Še mnogo nadaljnjih uspehov ji želimo Kraški Muzikanti. Tku naprej! Danes se z gospo EDO veselimo njenega praznika, vse najboljše ji želimo in navdušeno pojemo »Bog Vas živi« vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. Na tržaški univerzi je z najvišjo oceno diplomirala iz jezikovnih ved naša draga Nataša Mama, tata in vsi domači ji navdušeno čestitamo in želimo še veliko uspehov. S Izleti praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE S. GREGORČIČA iz Doline sporoča, da bo tajništvo med poletnimi meseci ob sobotah zaprto. DTZ ŽIGE ZIOSA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 16. julija, do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 22. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040 - 360072 . IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). IZLET V BELO KRAJINO V soboto, 23. julija, bomo šli na romarski izlet v Belo Krajino. V Starem trgu ob Kolpi bo sv. maša, nato bomo šli v Prelesje na kosilo. Po kosilu bomo imeli par ur na razpolago za čolnarjenje z raftingi po reki Kolpi. Za tiste, ki jih ne zanima vožnja po Kolpi bo možen sprehod v krasni naravi ob reki Kolpi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri; iz Sesljana ob 7.15; iz Nabrežine ob 7.20; iz Sv. Križa ob 7.25; s Proseka ob 7.30 in z Opčin ob 7.45. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej!): tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah organizira v nedeljo, 24. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos Skupnost južno-koroških kmetov prireja v Radišah. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941). KRD DOM BRIŠČIKI organizira štiridnevni izlet od 1. do 4. septembra v Dalmacijo z ogledom Kornatov in Dubrovnika. Informacije in vpisi na tel. št. 348-9876308 (Norma - Alenka) v večernih urah. 0 Mali oglasi KUHINJSKI ŠTEDILNIK NA DRVA s povezavo na centralno kurjavo prodam. Tel. št.: 040-327157. PO UGODNI CENI prodam otroško zibelko, vključno s posteljnino, komplet za kopanje in previjanje (podstavek za kopalno kad) ter jajček (ovetto). Tel. št.: 349-3114354. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. [H Osmice ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tu di letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199. MARTIN IN ERIKA sta v Križu odprla osmico. Tel. št. 040-220605. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO so odprli Batkovi na Rovni-ku, Repen 230. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PRI REPI NA KONTOVELU je odprta osmica. Slava Starc in Dušan Križman vabita k obisku. SALOMON je v Rupi odprl osmico. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št. 040-229293. prej do novice www.primorski.eu1 Loterija 12. julija 2011 Bari 20 66 80 25 28 Cagliari 33 43 61 41 75 Firence 6 50 36 31 65 Genova 88 4 7 78 16 Milan 40 25 14 84 60 Neapelj 52 87 22 78 73 Palermo 68 54 4 81 51 Rim 66 3 32 12 43 Turin 35 11 52 44 32 Benetke 16 58 89 14 63 Nazionale 72 21 14 63 68 Super Enalotto Št. 83 7 27 28 45 57 75 jolly 24 Nagradni sklad 2.632.376,26 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 39.887.721,19 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 526.475,25 € 9 dobitnikov s 5 točkami 43.872,94 € 1.317 dobitnikov s 4 točkami 299,81 € 51.310 dobitnikov s 3 točkami 15,39 € Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 29.981,00 € 294 dobitnikov s 3 točkami 1.539,00 € 4.020 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.724 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 51.602 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Sreda, 13. julija 2011 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - 21.15 »In un mondo mi-gliore«. CINECITY - 15.15, 16.00, 18.15, 19.00, 21.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 16.30, 19.10, 21.50 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 16.00, 17.00, 20.30 »Transformers 3 - 3D«; 15.45, 18.45, 21.45 »Transformers 3«; 22.15 »This is beat - Sfida di ballo«; 16.30, 19.10 »Cars 3D«; 15.45, 17.55, 20.05 »Cars 2D«; 21.50 »I guardiani del destino«. FELLINI - 18.00, 22.00 »13 assassini«; 20.15 »I guardiani del destino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il ven-taglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 19.00, 21.45 »Venere nera«. KOPER - KOLOSEJ - 18.15, 21.15 »Transformerji 3 - 3D«; 19.40 »Teden brez pravil«; 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 16.10, 18.50, 21.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 17.30, 21.40 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 16.40 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 16.00, 18.30 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 16.30 »Avtomobili 2 - (sinh.)«; 17.10, 21.00 »Transformerji 3 - 3D«; 18.50, 21.10 »Nekaj sposojenega«; 17.00, 19.10, 21.20 »Pingvini gospoda Pepperja«; 15.50, 18.20, 20.40 »Cukrček 2«; 19.00, 21.30 »Hanna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.15, 22.00 »Transformers 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Cars 2«; Dvorana 3: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Per sfortuna che ci sei«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.00 »The Conspirator«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Cars 2 - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30 »Harry Potter e i doni della morte - Parte 1.«; 20.00, 22.00 »ESP - Fenomeni paranormali«; Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00, 21.00 »London Boulevard«. Ü3 Obvestila KRUT vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na IV. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti v okviru prireditve Starosta mali princ. Naslov razstave »Cvetje v jeseni« želi simbolizirati motivacijo, nasmeh in aktivno umetniško izražanje v vseh življenjskih dobah. Vse informacije in prijavnico dobite na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 od 9. do 13. ure ali preko elektronske pošte: krut. ts@tiscali.it ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3. nižje srednje šole bo potekal od 25. do 30. julija ter od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: danes, 13. julija: »Kreacije s plutovine«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic do 15. julija, v jutranjih urah. Za informacije kličite: 040774586 ali 333-4784293 ali 3334784293. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 16. julija, ples z ansamblom Oasi; v nedeljo, 17. julija, koncert Godbenega Društva Prosek, sledi ansambel Old Stars; v petek, 22. julija, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 23. julija, ansambel Old Stars; v nedeljo, 24. julija, ansambel Souvenir; v soboto, 30. julija, koncert Godbenega Društva Pie-ro Baiardi (BO), sledi ansambel Mi; v nedeljo, 31. julija, ansambel Souvenir. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 16. julija, ob 18.00 na obisk vinske kleti v Krajni vasi pri Dutovljah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccupa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, e-mail info@yccupa.org. SK DEVIN - Planinski odsek, prireja v nedeljo, 17. julija, pohod na Mali Golak, najvišji vrh Golakov in Trnovskega gozda. Pohod je primeren za vse in tudi za otroke. Start iz Nabrežine ob 8.30. Informacije in prijave na info@skdevin.it ali na tel. št. 334-9772080 (Aljoša). TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povra-tek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. LETNIKI 1961 pozor! Vsi 50-letniki od Milj do Devina se dobimo pod kostanji v Prosvetnem domu na Opči-nah v torek, 19. julija, ob 20. uri za organizacijo praznika. ANGLEŠČINA ZA POPOTNIKE: poletni 15-urni tečaj za osvežitev angleščine pri Skladu Mitja Čuk od 1. do 12. avgusta. Vpisi in informacije do 20. julija, na tel. št. 040-212289, e-mail in-fo@skladmc.org JUSARSKI ODBOR KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 20. julija, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. JEZIKOVNI TEČAJI - Poletje za mlade (14 - 18 let): angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2). Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.eu. POMOČ PRI UČENJU - Poletje za mlade (14 - 18 let): latinščina in matematika, grščina in fizika. Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.eu. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se nadaljuje poletno središče na Opčinah do 9. septembra od 8. do 7. ure v novem Polivalentnem središču na Re-pentabrski ul. 66. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Info in vpis iz tedna v teden v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. 81 Prireditve DRUŽBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST priredi danes, 13. julija, ob 18. uri v Narodnem domu razpravo »10+1 leto kasneje«. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob četrtkih, ob 21.00: 14. julija, koncert dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika; 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re); 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 15. julija, ob 19. uri v prostorih Bara Nanos v Razdrtem, odprtje razstave nagrajenih fotografij z natečaja Gozdovi, pešpoti in vode v Sloveniji. Možno bo nabaviti Katalog razstave, v katerem je natisnjenih 70 najbolje ocenjenih sprejetih fotografij. Sledi predstavitev knjige Toneta Škarje Po svoji sledi Alpe-Kavkaz-Himalaja s kratko predstavitvijo diapozitivov; ob 21. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos izpred Bara Nanos, Razdrto. Izletniki na Poljsko (11. avgusta) bomo lahko spregovorili o izletu, če se bo pojavilo kakšno vprašanje. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi v petek, 15. julija, ob 19.30 na oširku na calle Pancera v Miljah na koncert »Viva el mar«, ki ga bosta oblikovala MoVS Lipa iz Bazovice ter Tamburaški ansambel SKD Prešeren iz Boljunca. Toplo vabljeni. GUČA NA KRASU v Briščikih: petek, 15. julija, Goran Bregovic Weddings and Funaral Orchestra, Balkan Boys: sobota, 16. julija, Shantel in Bucovina Club Orchestra, Orkestar Ekrema Mamutovica in Dej še'n litro; nedelja, 17. julija, Orkester Bobana Markovi-ca, Orkestar Dejana Lazarevica in tru-baška skupina Dej še'n litro. Delovali bodo dobro založeni kioski z balkanskimi specialitetami. Prispevki V spomin na dragega moža in očeta Janka Guština darujejo repentabrski cerkveni pevci 75,00 evrov za opremo središča Sklada Mitja Čuk. V spomin na Janka Guština daruje Liliana Geri 30,00 evrov za združenje ANDOS. V spomin na dragega Alda Katriša daruje Anica Daneu 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Janka Guština darujeta Rado in Vera 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Zapustil nas je naš dragi Luigi Plesničar (Bruno) Žalostno vest sporočajo hčerka Suzana z Ervinom, brat Edi z družino in svakinja Jolanda Pogreb bo v petek, 15. julija. Za zadnji pozdrav bo pokojni ležal v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah od 10. ure dalje. Po obredu svete maše bo ob 12. uri pokop na vaškem pokopališču. Opčine, 13. julija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Še en poljubček, dragi nono! Romina Družini Plesničar izrekata iskreno sožalje Gigi in Irena Ob izgubi dragega brata sočustvujejo z Edijem in svojci vsi pri Gaji 13.7.2010 13.7.2011 Edi Hussu Ob prvi obletnici smrti se spominjajo sinova in brata z družinami Ob smrti dragega očeta STANKA PURIČA izrekamo Robertu in svojcem iskreno sožalje Nives, David, David, Astrid, Pavel, Lili, Franko, Marta, Tiziana in Marko 10 Nedelja, 10. julija 2011 KULTURA / GORICA - V okviru Mittelfesta koncert Emirja Kusturice in No Smoking Orchestra »V Gorici sem kupil svoje prve zahodnjaške čevlje« Za Kusturico je MTV strup za možgane, Bregovic pa krade ljudske pesmi »Ko sem bil star štirinajst let, sem v Gorici prvič prečkal državno mejo in vstopil v popolnoma drugačen svet, prvič sem se srečal z zahodno civilizacijo. Dobro se spominjam, kako sem si takrat kupil svoje prve zahodnjaške čevlje. To je bilo res enkratno doživetje, ki se ga z veseljem spominjam, ko se v Gorico vračam kot glasbenik.« Tako je v uvodnem delu svojega ponedeljkovega koncerta povedal srbski glasbenik in režiser Emir Kusturica, ki je v goriškem gledališču Verdi nastopil skupaj s svojo No Smoking Orchestro v okviru če-dajskega festivala Mittelfest. Preden so glasbeniki stopili na oder je prisotne nagovoril predsednik združenja Mittelfest in goriški občinski odbornik Antonio Devetag, ki je pojasnil, da Kusturičevo gostovanje v Gorici ni sad naključja. »Da povabimo Kusturico v Gorico, se nismo odločili slučajno. Kot je sam povedal, je mladi Kusturica ravno v Gorici doživel prvi stik z Zahodom. Za nas pa je veljalo ravno obratno, saj se je v Gorici odpiralo okno v donavsko-balkanski svet z njegovo izjemno ustvarjalnostjo. Gorica je znala postati pravi most med Zahodom in Vzhodom, to zlasti po zaslugi daljnovidnih glasbenikov - omenil bi člane skupin Zuf de Žur in Radio Zastava, ki so znali približati italijanski publiki balkansko glasbo,« je povedal De-vetag, nato pa je oder prepustil Kustu-rici in rockovsko-balkanskim ritmom njegovega benda. Koncert se je pričel z ljudsko pesmijo »Zaspao Janko pod jablanom«; brez glasbene spremljave jo je zapela srbska ženska vokalna skupina Vrelo iz Rume, ki s Kusturico nastopa od leta 2007, ko je sodelovala pri pripravi punk opere »Vreme cigana«. Za petimi pevkami so stopili na oder še ostali glasbeniki s Kusturico na čelu, na žalost pa je bil odsoten glavni pevec skupine Nele Karajilic, ki navadno nastopa »zgoraj brez« ali pa v netopirjevem kostumu. Ka-rajilic bi s svojo prisotnostjo nedvomno še dodatno ogrel goriško publiko, ki jo je vsekakor Kusturica v začetnem delu koncerta pohvalil. »Boljši ste kot gledalci iz Parme,« je dejal s kančkom ironije, tradicionalno zadržani Goričani pa so nato s ploskanjem spremljali njegove pesmi, najbolj pogumni so se dvakrat celo pridružili glasbenikom na odru. Med koncertom je Kusturica zaigral številne skladbe iz svojih filmov, med drugim velja omeniti zlasti pesmi Pit bul, Ja nisma Romeo, Zenica blues in Buba-mara, s katero se je tudi zaključil koncert. Poleg Kusturice je bil najbolj bučnih aplavzov deležen violinist Dejan Špara-valo, ki je navdušil s svojimi solističnimi intermezzi. Med eno skladbo in drugo je Kusturica izstrelil nekaj kritičnih puščic proti televizijskem kanalu za mlade MTV, ki je zanj kot strup za možgane, in proti svojemu nekdanjemu prijatelju Goranu Bregovicu, ki po njegovih besedah »rad krade ljudske pesmi«. To naj bi Bregovic storil tudi med pripravo Ku-sturicevega filma Arizona Dream. Koncert je nedvomno uspel, saj je bila dvorana polna, gledalci pa navdušeni nad srbsko techno glasbo, kot jo je poimenoval sam Kusturica, ki se je sicer rodil v Sarajevu leta 1954, po letu 1991 pa se je preselil v Srbijo. Med vojno v bivši Jugoslaviji so mu nato očitali, da se je postavil na stran Slobodana Miloševica, svojim bošnjaškim koreninam pa se je odrekel leta 2005, ko se je krstil z imenom Nemanja in postal pravoslaven. Goriška publika se seveda ni kaj dosti obremenjevala z njegovimi politično-narod-nimi prepričanji, pač pa se je z užitkom prepustila hitrim balkanskim - Kusturi-ca bi dejal srbskim - ritmom. No Smoking Orchestra je pod Ku-sturičevim vodstvom doslej dosegla velik uspeh na turnejah vse od Južne Amerike do Japonske; pred prihodom v Gorico je nastopila v Lizboni, Sankt Peter-burgu in Parizu, konec meseca pa jo čakajo razni koncerti v Litvi in na Češkem. Danjel Radetič Emir Kusturica s svojo skupino na odru goriškega gledališča Verdi bumbaca Danes na Mittelfestu Geopolitična vprašanja bodo danes in v prihodnjih dneh na dnevnem redu čedajskega Mittelfesta; začenja se namreč niz pogovorov na temo »Od Balkanov do Mediterana, med starim in novim tisočletjem; dvajsetletje, ki je spremenilo svet«. Danes ob 18. uri v cerkvi sv. Frančiška bo direktor revije Limes Lucio Caracciolo spregovoril o vlogi Nemčije v arabskih revolucijah. Gosta večera bosta tudi priznani ameriški izvedenec za mednarodno politiko John Hulsman in bivši svetovalec kanclerja Helmuta Kohla, zgodovinar Michael Sturmer. Vojne, ki so v zadnjem desetletju pretresle bivšo Jugoslavijo in Bližnji Vzhod pa bodo snov jutrišnjega pogovora, katerega glavni gost bo vojni dopisnik, novinar Pino Scaccia. Vlogo Evrope med in po vojni na Balkanu pa bodo analizirali v petek z znanim politologom Edwar-dom Luttwakom. Na današnjem sporedu Mittel-festa bosta dve gledališki predstavi o ženskih problematikah. Ob 20. uri v cerkvici Santa Maria dei battuti bo poljsko gledališče Teatr A PART iz Katowic predstavilo produkcijo Ophelia, ki dobi navdih v liku iz Shake-spearjeve drame, a je predvsem monodrama o življenju in čustvih vsake ženske. Ob 21.30 bo sledila v gledališču Ristori monodrama Kulturnega društva Retablo Das Kammerspiel z Danielo Giovanetti v glavni vlogi ženske, ki je doživela izkušnjo koncentracijskega taborišča. Avtor teksta je nemški dramatik Daniel Call. (ROP) LJUBLJANA - Gostovanje orkestra Filarmonica della Scala Barvita mediteranskost milanskih filharmonikov pod vodstvom Daniela Hardinga LJUBLJANA - Dopadljive skladbe, profesionalnost orkestra Filarmónica della Scala pod vodstvom nasmejanega dirigenta Daniela Hardinga, sama struktura Gallusove dvorane, ki vabi poslušalca k stiku z izvajalcem z neposredno bližino, kar je še dodatno okrepilo naravno komunikativnost tega orkestra, so bile sestavine prijetnega večera, ki je za vrhunsko »dobro« počutje brez pretiranih intelektualnih komplikacij zaživel v ponedeljek v okviru Festivala Ljubljana. V sproščenem vzdušju poletnega koncerta za širšo publiko so milanski orkestraši stresli program iz rokava z izborom skladb, ki jih imajo v mezincu. Filharmoniki so si predstavljali, da bo občinstvo pričakovalo od njihovega nastopa nekaj značilno »italijanskega«, zato so mu v prvem delu postregli z izborom znanih opernih uvertur in mediger. Pri izvedbah je Harding iskal barvito mediteranskost že pri velikih kontrastih Rossini-jeve uverture iz opere Viljem Tell, s katero je na začetku koncerta zamenjal temperament z bombastično eksplozijo kričečih barv. V duhu italijanskega značajskega stereotipa je orkester prižgal ogenj Rossinijeve uverture, strast Puccinijeve Manon Lescaut, čustvenost Mascagnijevega intermezza iz opere Caval-leria rusticana (z nekaterimi zvočnimi ne-ravnovesji), kateremu je samoumevno sledila še dramatičnost bolj elegantno izpeljanega intermezza iz Glumačev Ruggera Leon-cavalla. Naval zvokov je ob koncu privedel še do zadnje glasbene »detonacije« v Verdijevi uverturi iz opere Moč usode. Nekdanji čudežni deček dirigiranja, doma iz Oxforda, je v sijajnem razvoju kariere večkrat potrdil vtis, da mu zvočna in inter-pretacijska mera operne govorice ni najbližja; triumf trobil, tolkal, energičnega zagona in italijanske melodije pa je očitno dosegel svoj cilj z navdušenjem občinstva in bučnimi aplavzi. K temu so pripomogli tudi ekspre-sivni solistični prehodi, lepa komunikacija dirigenta z orkestrom, nenazadnje energija, ki jo je orkester odražal in jo je v drugem delu programa bolj sporočilno usmeril v večje odtenke premišljene izvedbe Dvorzákove 9. simfonije »Iz Novega sveta«, ki predstavlja stalni del programa sedanje, evropske turneje orkestra. V klasičnem simfoničnem repertoarju je Harding našel večje umetniške spodbude z bolj zanimivo združitvijo slovanske romantike in živosti ognjevitega zvoka italijanskega neodvisnega orkestra, ki ga je Claudio Abbado ustanovil leta 1982 iz najboljših glasbenikov opernega gledališča la Scala. Z mehko gesto je Harding v drugem stavku vodil sanjsko, pripovedno spevnost, intenzivno Milanski glasbeniki so z vrhunsko izvedbo navdušili ljubljansko publiko je prisluhnil in ovrednotil pomen pavz, da so ekspresivne vibracije sprožile spontan aplavz publike, ki je bil namenjen tudi odličnemu solistu na angleškem rogu. Harding je nato skoraj zaplesal z orkestrom v tretjem stavku, v katerem je z odločnostjo in hkrati z nežnostjo osvetlil dinamike fraziranja znotraj orkestra. Zadnji stavek znane simfonije, ki jo je skladatelj napisal ob prihodu v ZDA in je prežeta s spodbudami novega glasbenega okolja, je izzval dolg aplavz s stoječimi ovacijami, kar je prepričalo simpatičnega dirigenta in bri-ljantne orkestraše, da so podarili navdušenemu občinstvu še »italijanski« dodatek. ROP ŠTIVAN - Danes uvod niza Note Timave Od 13. do 30. julija na vrsti tango v vseh njegovih aspektih Štivanski koncertni niz Note Timave, ki se bo letos pričel 12. septembra, ima že drugo leto svoj poletni uvod s tematskim festivalom Tango da pensare. Program letošnje izvedbe so predstavili na sedežu Dežele FJK v Vidmu ob prisotnosti odbornika za kulturo Elia De Anne in župana Colloreda di Montalba-no Ennia Benedettija. Festival se bo odvijal od 13. do 30. julija in bo gostil priznane argentinske umetnike kot sta Oskarjev nagrajenec Luis Bacalov in pianist Hugo Aisemberg, ki je v šestdesetih letih, kot prvi začel izvajati glasbo Astorja Piazzolle v koncertnih dvoranah. Glavna programska usmeritev je odkrivanje vseh aspek-tov tanga z glasbo, plesom, petjem, poezijo, besedo, novimi pogledi, ki se ne omejujejo na obnavljanje tradicije. Prvi večer bo na sporedu že danes (sreda, 13. julija) z otvoritvijo fotografske razstave Lucie Baldini Buenos Aires Cafe in s koncertom pianista Luisa Bacalova. Na sporedu bodo skladbe argentinskih in španskih avtorjev. 16. julija pa bodo note tanga zapele na koncertu skupine Lunfardo. Tangovski klasični repertoar bosta obogatila glas pevca Rubena Pelonija in nastop dveh plesalcev. Pri- jatelj, raziskovalec in interpret glasbe Astorja Piazzolle, pianist Hugo Aisemberg, bo 24. julija nastopil z recitalom, ki bo hkrati pogovor o argentinskem skladatelju. 30. julija bo koncert dobil krajevno oznako z nastopom komornega orkestra Ferruc-cio Busoni, ki ga vodi Massimo Belli in bo v sodelovanju z dvema solistoma izvedel skladbe Bacalova in Piazzolle. Partnerstvo z občino Colloredo di Montalbano se je v zadnjih letih utrdilo z motiviranim in konstruktivnim sodelovanjem, ki ga krepi odziv vedno številne publike, za katero je festival postal prijetna tradicija. Vsi koncerti se bodo namreč odvijali na gradu Colloredo di Montalbano na Videmskem razen večera na trgu pred občinsko palačo v Devinu, ki ga bo 25. julija oblikoval kvartet Neotango. Tudi na tem večeru bo program dopolnil nastop dveh plesalcev. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 21.uri. Na tiskovni konferenci je umetniški vodja pobude Carla Agostinello že omenila nekaj načrtov za prihodnjo izvedbo festivala in jesenskih koncertov, saj bo sezono 2012 zaznamovala stoletnica smrti Astorja Piazzolle in 25-letnica Not Timave. (ROP) / SVET Sreda, 13. julija 2011 1 1 AFGANISTAN - Peklenski stroj ga je ubil prav zadnji dan službovanja Včeraj padel že 40. član italijanske vojaške odprave Talibani ubili brata predsednika Karzaia - Sarkozy napovedal umik 1000 vojakov KABUL - Italijanske oblasti so včeraj spet žalovale zaradi smrti vojaka v Afganistanu. Tokratna žrtev je 28-letni višji desetar Roberto Marchini, doma iz Caprarole pri Viterbu, ki je služboval kot padalec pri 8. regimentu Genio Folgore v Legnagu. Umrl je včeraj zjutraj na cesti pri kraju Bakwa v jugozahodni pokrajini Farah, ki jo v Afganistanu nadzoruje italijanski kontingent. Marchinijeva naloga je bila prav skrb za varnost na cestah, po katerih se pomikajo vozila italijanske vojske. Morda je opazil nekaj sumljivega in stopil s svojega vozila, takrat pa je peklenski stroj domače izdelave eksplodiral in ga raznesel. Tragična usoda je pretrgala Marc-hinijevo življenjsko nit prav zadnji dan njegovega službovanja. Po včerajšnji misiji naj bi se namreč vrnil domov. Žal se bo, vendar v krsti. To je že 40. italijanski vojak ubit v Afganistanu. Ponovno smrt sta obžalovala predsednik republike Napolitano in obrambni minister La Russa, premier Berlusconi se je v znak žalovanja odpovedal vsakoletni udeležbi na zboru nogometne ekipe Milan, minister za zunanje zadeve Frattini pa je ob žalovanju pripomnil, da »ponovna tragedija seveda ne bo zmanjšala italijanskega angažmaja v Afganistanu«. V provinci Kandahar na jugu Afganistana je bil včeraj ubit tudi polbrat afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, Ahmad Vali Karzaj. Odgovornost za napad na enega najvplivnejših mož v državi so že prevzeli talibani. Nji- hov tiskovni predstavnik Kari Jusuf Ahmad je pojasnil, da je Ahmada Valija Karzaja na domu ustrelil njihov tajni agent Mohamed Džan, ki je bil njegov telesni stražar. »Za nas in ljudstvo je dobra novica, da smo se znebili človeka, ki je zatiral prebivalce Kandaharja,« je poudaril. Polbrat afganistanskega predsednika in vodja sveta province Kandahar je bil že večkrat tarča poskusov atentatov. Kritiki so mu med drugim očitali, da je agent ameriške obveščevalne agencije Cia ter da je vpleten v trgovino z mamili in druge kriminalne dejavnosti na jugu države. V Afganistanu je bil včeraj na obisku francoski predsednik Nicolas Sar-kozy, ki je napovedal, da bo Francija bo do konca prihodnjega leta iz države umaknila okoli tisoč svojih vojakov. Francija ima v Afganistanu trenutno okoli 4000 vojakov. Sarkozy s Karzaiem, ki so mu včeraj talibani ubili brata ansa Včeraj umrli Roberto Marchini ansa VELIKA BRITANIJA - Prisluškovalna afera se širi Brown: Murdochovi časniki sodelovali z znanimi kriminalci LONDON - Nekdanji britanski premier Gordon Brown je včeraj očital britanskim časnikom, ki so v lasti Ruperta Murdocha, da so za pridobivanje zaupnih podatkov o članih njegove družine in drugih najemali "kriminalce s kartotekami". V britanskem parlamentu je medtem potekalo zaslišanje štirih policistov Scotland Yarda v zvezi z omenjenim in podobnimi škandali. »Sem šokiran, resnično šokiran, ker sem ugotovil, da se je to zgodilo zaradi povezanosti medijev z znanimi kriminalci, ki so to počeli, ker so jih za to najeli raziskovalni novinarji Sunday Timesa,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Brown. Časnika Sunday Times in Sun naj bi med letoma 1997 in 2007, ko je bil Brown finančni minister, pridobila zaupne podatke o Brow-novem bančnem računu in pravnih dokumentih, pa tudi o bolezni njegovega hudo bolnega sina Fraserja. Brown je včeraj zatrdil, da je svojo družino vedno skušal zaščititi pred očmi javnosti, zato se je razjokal, ko je Sun konec leta 2006 objavil novico o sinovi bolezni. Dodal je, da tedaj ni poizvedoval, kako so te informacije prišle v javnost. V tabloidu Sun Brownove očitke o sodelovanju s kriminalci za pridobitev podatkov o bolezni njegovega sina zavračajo. »Z metodami, s katerimi smo prišli do informacij o stanju Browno-vega sina, smo zadovoljni,« so sporočili. Novico o vdiranju v Brownove podatke so britanski mediji objavili v ponedeljek. To je prvič, da so za vdiranje v telefone obtožili še kak drug časnik kot tabloid News of the World, ki je zaradi teh obtožb v nedeljo zadnjič izšel. V britanskem parlamentu je medtem včeraj potekalo zaslišanje štirih policistov Scotland Yarda v zvezi z informacijami o vdiranju britanskih medijev v telefone članov britanske kraljeve družine in nekdanjega premiera Browna. Policisti so odgovarjali, zakaj niso nadaljevali preiskave ta-bloida News of the World. Poslanci iz vrst laburistov so pred zaslišanjem policistov pred notranjepolitičnim odborom spodnjega doma britanskega parlamenta pozvali k odstopu pomočnika vodje londonske policije Joh- na Yatesa. Ta je leta 2009 odločil, da časnika News of the World ni več treba preiskovati. Yates zatrjuje, da se je zanašal na nasvete svojih kolegov. Na včerajšnjem zaslišanju je Yates izrazil prepričanje, da so v letih 2005 in 2006 vdrli tudi v njegov telefon. Poslanci so ga zato vprašali, ali je dejstvo, da se je časnik News of the World vmešal v njegovo zasebno življenje, vplivalo na njegovo odločitev, da ne nadaljuje preiskave. Yates je odločno zatrdil, da to ni vplivalo nanj, je pa izrazil obžalovanje, da se je odločil za končanje preiskave. Zavrnil je tudi odgovornost za škandal in dejal, da je za vse kriva Murdocho-va medijska družba News International, češ da ga je "jasno zavajala" in ni sodelovala s policijo. Ostre očitke na račun policije je izrekel tudi londonski župan Ken Livingstone. Kot je dejal za radio BBC, obstajajo namigi o "veliko pretesnem odnosu" med londonskimi policisti in novinarji Murdochovega medijskega imperija. Dejal je še, da je policija imela na voljo vsa sredstva, da bi razkrinkala škandal z vdiranjem v telefone. (STA) Bližnjevzhodna četverica brez dogovora o pogajanjih WASHINGTON - Srečanje bližnjevz-hodne četverice, ki jo sestavljajo ZDA, EU, ZN in Rusija, se je končalo kot polomija. Udeleženci večerje na State Departmentu se niso uspeli dogovoriti niti o skupni izjavi, v kateri bi pozvali k obnovi neposrednih pogajanj med Izraelci in Palestinci. Med sprtima stranema in posredniki obstaja prevelik prepad za ponoven zagon pogajanj, ki so mrtva že devet mesecev. Čas se izteka in jeseni se bo položaj dodatno zapletel, ker bodo Palestinci v Generalni skupščini ZN prosili za priznanje neodvisnosti, kar jim bo najverjetneje tudi uspelo. Vendar pa Palestina ne bo sprejeta v ZN kot neodvisna država, saj bi moral to potrditi Varnostni svet ZN, kjer pa bodo ZDA kot trdna zaveznica Izraela uveljavile svoj veto. Četverica si želi Izraelce in Palestince spraviti nazaj za pogajalsko mizo, potem ko so pred devetimi meseci zaradi nadaljevanja sporne judovske gradnje na zasedenih palestinskih ozemljih propadla zadnja neposredna pogajanja. Francoski zunanji minister: Gadafi pripravljen oditi PARIZ - Francoski zunanji minister Alain Juppe je včeraj potrdil, da je Pariz v stiku z odposlanci libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Slednji po Juppejevih besedah trdijo, da je Gada-fi "pripravljen oditi". Obenem je poudaril, da gre zaenkrat le za stike in ne za dejanska pogajanja. Kot je še pojasnil Juppe, »imajo vsi vpleteni v državljansko vojno v Libiji stike z vsemi« in dodal, da se srečujejo z odposlanci, ki pravijo »Gadafi je pripravljen oditi, pogovorimo se o tem«. Europol ustavil skupino ponarejevalcev kartic Europol je je v okviru akcije "Night Clone" prijel 59 domnevnih članov skupine bolgarskih goljufov, ki je s ponarejanjem kreditnih kartic povzročila več kot 50 milijonov evrov škode. Skupina je ponaredila približno 15.000 kreditnih kartic s pomočjo posebnih naprav, ki so jih nameščali na bančne avtomate, da so lahko razbrali podatke, shranjene na magnetnih trakovih kreditnih kartic. Slednje so nato uporabili za izdelavo dvojnikov kartic, identičnih izvirniku. Tako narejene kartice so goljufi uporabljali za plačevanje v državah zunaj območja EU, kjer pri plačilu z bančno kartico ni potrebno navesti osebne kode. Z dogajanjem so se na poziv italijanskega državnega tožilstva v mestu Trani najprej začeli ukvarjati italijanski policisti, ki pa so nato ugotovili, da gre za goljufijo mednarodnih razsežnosti. Od 59 osumljencev so jih 45 policisti aretirali v Bolgariji, devet v Italiji, po dva v Španiji in ZDA ter enega na Poljskem. (STA) Na Severnem Irskem napeto pred pohodom Oranovcev BELFAST - Na ulicah severnoirskega Belfasta so včeraj ponoči izbruhnili nasilni izgredi, v katerih je bilo ranjenih 22 policistov. Policisti so skušali več sto izgrednikov, ki so se zbrali v katoliškem zahodnem delu Belfasta, raz-gnati z gumijastimi naboji in vodnimi topovi, ti pa so odgovorili z metanjem opek in zažigalnih bomb. Vrgli naj bi kakih 40 molotovk. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, naj bi bilo po neuradnih navedbah izstreljenih tudi nekaj pravih nabojev. O ranjenih med civilisti sicer ne poročajo, tudi policisti so bili večinoma le lažje poškodovani. Na Severnem Irskem 12. julij predstavlja pomemben datum, saj se na tisoče protestantov iz reda Oranovcev takrat s pohodi spominja zmage protestantskega kralja Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. v bitki pri Boyni leta 1690. Kljub relativnemu miru na Severnem Irskem, ki vlada od velikonočnega mirovnega sporazuma leta 1998, okoli 12. julija tako pogosto prihaja do izbruhov nasilja, ko skušajo katoliki preprečiti pohode. Tudi letos so se tako v ponedeljek zvečer, ko so protestanti pričeli s tradicionalnim zažiganjem kresov, začeli nemiri, ki so se ponoči še zaostrili. Ze konec junija so sicer Belfast pretresli eni najhujših medverskih nemirov v zadnjih dveh letih, v katerih je bilo poškodovanih več ljudi. Spopadi so izbruhnili, ko so zamaskirani moški iz vrst Ulstrskih prostovoljnih sil (UVF) začeli napadati domove v majhni katoliški skupnosti Short Strand v pretežno protestantskem delu Bel-fasta. (STA) SIRIJA - Hillary Clinton po napadu na veleposlaništvi ZDA in Francije v Damasku Za ZDA ni nujno, da Asad ostane Clintonova in C. Ashton (EU) razpravljali tudi o Libiji, Egiptu, Tuniziji in Zahodnem Balkanu WASHINGTON/PARIZ - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v Was-hingtonu izjavila, da je sirski predsednik Ba-šar al Asad izgubil legitimnost, potem ko so protestniki v Damasku napadli poslopji ameriškega in francoskega veleposlaništva. Francija pa se je na napad včeraj odzvala s pozivom Varnostnemu svetu Združenih narodov k zavzetju enotnega stališča glede Sirije. Napad naj bi vzpodbujala sirska državna televizija, ker sta ameriški veleposlanik Robert Ford in njegov francoski kolega Eric Chevalier minuli petek obiskala mesto Hama, žarišče protestov proti Asadovemu režimu. Clintonova je ocenila, da Asadov režim uporablja protiameriške proteste, da bi odvrnil pozornost javnosti od lastne surovosti nad demonstranti. »Izgubil je legitimnost, ker ni izpolnil obljub in ker je iskal ter našel pomoč za zatiranje lastnega prebivalstva pri Irancih. Asad ni nepogrešljiv in za nas ni nujno, da ostane na oblasti,« je po srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton povedala Clintonova. Sirsko zunanje ministrstvo je v odzivu zapisalo, da izjave Clintonove še dodatno dokazujejo, da se ZDA vmešavajo v notranje zadeve Sirije. »Pri teh pripombah gre za hujskanje, katerega cilj je nadaljevanje notranjepolitične krize in ni v interesu sirskega ljudstva, ki podpira svoje voditelje« so poudarili na ministrstvu. V Damasku so še poudarili, da odnosi med Sirijo in ZDA temeljijo na načelu nevmešavanja. Izrazili so tudi pričakovanje, da bodo ZDA spoštovale to načelo in se vzdržale dejanj, ki bi lahko vznemirila Sirce. Francoski premier Francois Fillon je ponedeljkova napada označil za nesprejemljiva ter dejal, da je »Asad šel preko vseh meja«. Varnostni svet ZN je pozval k ukrepanju, saj postaja po njegovih besedah »tišina v Siriji nevzdržna«. Fillon se je kritično odzval tudi na deljena mnenja držav članic Varnostnega sveta glede Sirije. »Francija in druge evropske države so Varnostnemu svetu ZN predložile resolucijo, sprejetje katere sta onemogočili Rusija in Kitajska,« je spomnil in dodal, da »to ni več sprejemljivo«. Protesti proti Asadu so se sicer začeli marca in doslej je umrlo okoli 1700 ljudi, več tisoč jih je bilo aretiranih, kakih 15.000 pa je pobegnilo v sosednjo Turčijo. Clintonova in Ashtonova sta govorili tudi o Libiji in državna sekretarka je dejala, da so priprave na čas po odhodu Moamerja Gadafja z oblasti v polnem teku, kar mednarodna skupnost podpira. ZDA podpirajo najavo EU, da bo odprla svoj urad v Benga-ziju, kjer imajo sedež libijski uporniki. Govorili sta tudi o drugih državah, kjer poteka demokratična tranzicija, kot sta Egipt in Tunizija, kakor tudi o Zahodnem Balkanu. Clintonova je povedala, da želijo ZDA in EU podpreti države s tega območja pri izgradnji cvetočih, mirnih in demokratičnih družb ter na njihovi poti proti polnopravnemu članstvu v evroatlantskih integracijah. Pohvalila je nedavno doseženi dogovor med Srbijo in Kosovom v okviru dialoga pod okriljem EU, a to je šele začetek in dogovorjeno bo treba uresničiti. Clintonova si želi več napredka, še posebej na severu Kosova, in pričakuje, da bosta obe strani dosegli praktične sporazume za izboljšanje življenj ljudi, normalizacijo odnosov in priključitev EU. (STA) 1 2 Sreda' 13- julija 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Iskanje dodatnega dohodka v času gospodarske krize Trgovine za odkup zlata zrasle kot gobe po dežju V Tržiču jih že leta obiskujejo tako domačini kot priseljenci - Goljufi vedno na preži Kupim zlato. Plačam z gotovino. Tudi v Gorici in drugih krajih goriške pokrajine so v zadnjih mesecih kot gobe po dežje zrasle trgovine za odkup zlata. Na izložbah imajo običajno velike rumene in črne reklamne napise »Compro oro« (Kupim zlato), s katerimi skušajo prepričati ljudi, da lahko s starim zlatom dobro zaslužijo. V času negotovosti in finančne stiske so takšne vabe seveda privlačne. V zlatarnah je odkup zlata možen že veliko let. Zlatarji navadno odrabljeno zlatnino stalijo in jo uporabijo za proizvodnjo novih izdelkov, če so ogrlice, zapestnice, uhani in drugi zlati predmeti posebno lepi ali umetniško izdelani, pa jih spet prodajo. V zadnjih letih so se zlatarnam pri odkupu zlata pridružile še trgovine, ki so specializirane izključno v tem. Večina izmed njih je v glavnem vključenih v fran-šizing sistem, to se pravi, da so povezane z večjimi podjetji, ki so dejavna po celi Italiji. V tovrstnih trgovinah ponujajo za odkup 24-karatnega zlata 32 evrov na gram, čeprav je čisto zlato na svetovnem tržišču vredno nekaj več kot 35 evrov. Večina zlatnine, ki jo imamo doma, pa navadno ni iz čistega zlata, zato pa v trgovinah za odkup 14-karatnega zlata ponujajo 18 evrov, za odkup 18-karatnega pa okrog 23 evrov. Vsakdo, ki se odpravi v tovrstne trgovine, mora biti seveda zelo pazljiv na čistost svojega zlata, saj so po Italiji že prijavili sodnim oblastem številne goljufe. Pri ugotavljanju karatov zlata je zelo enostavno prepričati nič slabega slutečo osebo, da njeno zlato ni čisto, zato pa je potrebna velika mera opreznosti. V zadnjih mesecih so trgovine za odkup zlata »zasedle« tudi goriške ulice. Odprli so jih tako na korzih Italia in Verdi kot v bolj perifernih ulicah, ob katerih pa vsak dan vozi na stotine avtomobilov. Tako visoko število trgovin za odkup zlata dokazuje, da je tudi v Gorici marsikdo v škripcih, kot se zaradi posledic gospodarske krize dogaja po vsej Italiji. V krajih, kjer je kriza najmočneje udarila, je tovrstnih trgovin največ. V Tržiču, kjer se ciklično pojavljajo težave v raznih industrijskih obratih, delujejo dve tovrstni trgovini že kakih deset let, v zadnjih nekaj letih pa sta se jim pridružili še dve novi. Obiskujejo jih tako domačini kot priseljenci, saj tako eni kot drugi imajo potrebo po dodatnem prihodku. Ker je v zadnjih letih Trgovina za odkup zlata bumbaca zlato skoraj podvojilo svojo vrednost, se včasih odkup zlata skorajda izplača. Kdor je kupil zlat izdelek pred več leti, ga danes zaradi višje kotacije zlata lahko proda po skoraj isti ceni. Seveda se marsikdo pri prodaji zlata mora ločiti od predmetov, na katere je čustveno navezan, saj ga spominjajo na družinske člane ali posebne dogodke. Tega seveda v trgovinah ne upoštevajo, pač pa zgolj zlato stehtajo, določijo njegovo čistost in ponudijo ceno. Da bi preprečile širjenje kriminala, morajo imeti trgovine za odkup zlata poseben register, v katerega vpišejo imena svojih strank. Zlate predmete morajo nekaj časa hraniti, nato pa jih lahko stalijo ali preprodajo. Podobno kot za zlato je zelo naraslo tudi povpraševanje po srebru in diamantih, katerih vrednost se je v zadnjih letih ravno tako zelo dvignila. (dr) ŠTANDREŽ - Nesreča sredi križišča Mladeničev pogreb bo jutri v Rožacu Zaposlen je bil v Koprivnem, zapušča partnerko in hčerkico Giovanni Bean, ki se je smrtno ponesrečil v ponedeljek pod večer sredi križišča med Štandrežem in So-vodnjami, zapušča partnerko in štiriletno hčerkico. Na njegovem truplu ne bodo opravili obdukcije. Pogreb bo jutri v Rožacu (Corno di Rosazzo), kjer je bil mladenič rojen in od koder je njegova družina. Tridesetletni skuterist, ki je po silnem trčenju z nasproti vozečim avtomobilom podlegel telesnim poškodbam in je bil zaman vsak poskus, da bi mu s helikopterskim prevozom in zdravniško pomočjo v videmski bolnišnici rešili življenje, je bil zaposlen v podjetju Del Do v Koprivnem, bivališče pa je imel v Krminu. Na Goriško se je priselil pred petimi leti ravno zaradi dela. Z izjemo sosedov, ki pravijo, da je bil prijazen in umirjen fant, ga v Krminu ljudje ne poznajo, saj ni bil družbeno ali društveno aktiven, a so vsekakor močno prizadeti zaradi njegovega tragičnega konca. Bean je imel številne pri- Giovanni Bean jatelje in znance; skupina le-teh se je v ponedeljek zvečer pripeljala s skuterji in motorji na kraj nesreče, na križišče med Štandrežem in Sovodnjami, da bi se mu poklonila in da bi na lastne oči videla, kje in zakaj je na tem mestu ugasnilo prijateljevo življenje. Da bi pojasnili okoliščine prometne nesreče, je družina Giovannija Beana poverila ekspertizo posebni agenciji iz Manzana. NOVA GORICA-PODGORICA - Menicali Ubila naj bi ga pri Opatjem selu Ljiljana Balič (29 let) iz Zagreba in Zlatan Blagojevič (30 let) iz Doboja; oba sta državljana Bosne in Hercegovine Z velikim poudarkom so črnogorski časopisi poročali o aretaciji 30-letne-ga Zlatana Blagojeviča iz Doboja in 29-let-ne Ljiljane Balič iz Zagreba, sicer državljanov Bosne in Hercegovine, ki sta domnevna morilca 58-letnega tržaškega finančnega posrednika Roberta Menica-lija. Po navajanju črnogorske policije sta Menicalija umorila pri Opatjem selu po spodletelem ropu. Blagojevič in Baličeva sta bila včeraj z obtožbo umora zaradi ko-ristoljubja privedena pred sodnika v Pod-gorici za potrditev pripora. Črnogorski sodnik pa bo tudi odločal, kje naj se sojenje nadaljuje; slovenske in italijanske oblasti se dogovarjajo, katera od dveh držav naj vloži zahtevo po ekstradiciji. Do aretacije para, ki so ga izsledili na domu Blagojevi-čevega očeta v Podgorici, je prišlo po desetdnevnem tesnem sodelovanju med policisti iz Črne gore, Slovenije, Italije, Hrvaške in Republike Srbske. Mednarod- no tiralico za njima je izdal ljubljanski Interpol, nato pa se je začela preiskava, ki so jo v Črni gori poimenovali »Trst«. Policisti iz Republike Srbske so v petek v Jelahu našli Menicalijev Mercedes, ki ga je Bla-gojevič skušal prodati upravitelju avtood-pada. Istega dne so slovenski policisti našli Menicalijevo truplo, v ponedeljek pa so v Črni gori aretirali domnevna morilca. Danes bodo v Ljubljani predstavili podrobnosti policijske akcije, v kateri sta bila - kot je zapisano v sporočilu policije - »prijeta osumljenca, ki naj bi v Sloveniji umorila Roberta Menicalija«. Delo slovenskih preiskovalcev bosta predstavila direktor uprave kriminalistične policije Jurij Ferme in vodja no-vogoriške kriminalistične policije Milo-van Ipavec; spregovorila bosta tudi načelnik kriminalistične policije BiH Zoran Mandič in vodja letečega oddelka tržaške policije Mario Bo. (dr, km) Gorelo pod mostom V torek nekaj minut po polnoči je zagorelo pod solkanskim mostom za cestni promet čez Sočo. Zagorelo je podrastje, požar pa se je razširil do bližnjega obračališča za avtobuse. Novogoriški gasilci so pogasili okoli 50 kv. metrov podrastja in grmičevja. (km) Aretirali tihotapca ljudi V okviru obsežne preiskave o tihotapljenju nezakonitih priseljencev iz iraškega Kurdistana v severno Evropo, poimenovane »Valon«, so agenti letečega oddelka goriške kvesture pri Mestrah aretirali 28-letnega Iračana Salima Ahmeda Honarja. V prejšnjih dneh se je v zaporu znašlo več članov kriminalne združbe, s katero je pri tihotapljenju ljudi sodeloval tudi Honar. Nadpovprečna temperatura Temperaturo nad sezonskim povprečjem so včeraj izmerili tudi v Gorici, kjer je ži-vosrebrni stolpec ob 16. uri dosegel 35°C, stopnja vlage je bila 35-odstotna. Pogorela vinograda V ponedelj ek popoldan sta v bližini vasi Lože na Vipavskem pogorela dva vinograda na površini okoli 9.000 kv. metrov; škoda znaša 2.500 evrov. Vzrok požara policisti še ugotavljajo. (km) Francescut predsednik Na občnem zboru združenja mladih obrtnikov v Gradišču so za novega predsednika izvolili Francesca Francescuta. V ožji izvršni odbor sta bili izvoljeni Ales-sandro Liani iz Codroipa in Martina Mi-klus iz Gorice. Razstavlja Luigi Brolese V galeriji državne knjižnice v Gorici bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo likovnih del Luigija Broleseja. »Grajski« fotografi V izložbi občinske stavbe v Ulici Garibaldi v Gorici so razstavljene fotografije gradu, osvetljenega z barvami italijanske zastave, ki so jih posneli Paola Zavan, Antonio Fabris, Robert Strahinjič, Tullio Ma-rega, Luisa Codellia, Tarcisio Scappin, Giuseppe Granito, Fabio Lescak in Gianpie-tro Zamolo. RUPA - Prometna nesreča pri križišču s Štradalto Obračal in povzročil trk V avtomobil Lancia Y mladega Videmčana sredi cestišča trčil Audi A3 z dvojčicama iz Slovenije Poškodovana avtomobila na prizorišču včerajšnje nesreče bumbaca V neposredni bližini križišča med Štradalto in državno cesto št. 55, na območju sovodenjske občine, je včeraj ob 9.50 prišlo do prometne nesreče, ki se je k sreči zaključila brez poškodovanih in zgolj z gmotno škodo. 21-letni S.A. iz kraja Pavia di Udine je svojim avtomobilom tipa Lancia Y sredi cestišča obračal smer vožnje, ravno takrat pa je v smeri proti nekdanjemu mirenskemu mejnemu prehodu privozil Audi A3 z novogoriško registrsko tablico. Njegova voznica, 27-letna K.Z., ki se je v avtomobilu peljala s svojo dvojčico, je skušala pritisniti na zavore, a se ni uspela izogniti trku. Audi A3 je s svojim levim sprednjim delom trčil v bok avtomobila mladega Videmčana, ki ga je odbilo v obcestni jarek, kjer je obstal natanko med dvema cipresama. Na kraj nesreče so prišli tržiški prometni policisti, osebje finančne straže in goriški gasilci, ki so očistili motorno olje, razlito po cestišču. Prihiteli so tudi reševalci goriške službe 118, njihov poseg pa k sreči ni bil potreben, saj se mladi Vi-demčan in sestri iz Slovenije niso poškodovali. Na avtomobilih je bila materialna škoda precejšnja, kar še posebej velja za Lancio Y. Ker gre za avtomobil, ki ima preko deset let in je precej dotrajan, bo zelo verjetno dober le še za odpad. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. julija 2011 13 NOVA GORICA - Naravni spomenik tik ob mestu Panovec, magnet za rekreativce S sprehajalno potjo ga nameravajo povezati z Erjavčevo ulico in Gorico Gorici že razmišljajo, kako bi s sprehajalno potjo povezali Rožno Dolino skozi Panovec do Erjavčeve ulice, kjer se Nova Gorica stika z Gorico. Zaradi ugodne lege je Panovec, ki mu pravijo tudi pljuča Nove Gorice, privlačen vse leto - v vročih julijskih dneh gosta vegetacija ponuja uteho -, in to ne le za rekreativce, temveč tudi za šolarje in vse, ki jih zanima njegov raznoliki rastlinski in živalski svet. Od leta 1981 je v njem namreč urejena gozdna učna pot. Njena največja zanimivost je velika pestrost drevesnih vrst, v sklopu te poti si jih je mogoče ogledati 35, sicer pa se jih po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v Panovcu nahaja več kot sto. Polovica je domačih, polovica pa tujerodnih drevesnih vrst kar je posledica sistematičnega zasajevanja v preteklosti, ko je bil gozd Panovec večkrat opustošen, zlasti med obema vojnama. Nova Gorica je eno od redkih slovenskih mest, ki se lahko ponaša s tako zanimivim in velikim gozdom v neposredni bližini mesta. Panovec je bil leta 1985 z občinskim odlokom proglašen za naravni spomenik, leta 2009 pa še za gozd s posebnim namenom. Poleg pestre vegetacije v njem prebiva tudi nekaj živalskih vrst. Med pticami prevladujejo pevke, posebno mesto imajo v Panovcu dvoživke - v njem domu-je laška žaba, ki je v Sloveniji zelo redka in zato zakonsko zaščitena. Poleg nje se v Pa-novcu nahaja še sedem vrst dvoživk, tri vrste kuščarjev, štiri vrste kač in številne žuželke. Male divjadi je malo; v njem živi torej nekaj srnjadi, divji prašič, jazbec, lisica, zajec, navadna veverica in navadni polh, mala podlasica in dihur. Panovec je poseben ravno zaradi svoje neokrnjenosti. Ker se razteza med Kromberkom in Rožno Dolino ter ob samem robu Nove Gorice, bi v njem kazalo urediti glavne žile povezave, ki bi tvorile urejeno sprehajalno pot, pravi župan Matej Arčon. V prihodnosti, gre za dolgoročne načrte občine, razmišlja župan o mednarodnem natečaju, na katerega bi mestna občina, skupaj z ljubljansko Fakulteto za arhitekturo in Biotehnično fakulteto, povabila mlade arhitekte krajinarje iz vse Evrope. »Gre dejansko za gozd, ki povezuje dve mesti. Mislim, da bi na tak način dobili zanimive ideje, kako povezati Rožno Dolino skozi Panovec vse do Erjavčeve ulice v Novi Gorici z veliko, lepo sprehajalno potjo,« je prepričan župan. Med dobrodošlimi kratkoročnimi posegi bi bila tudi ureditev sedanje trim steze: nekatere postaje za vadbo bi bile namreč potrebne obnove. Žalosten je tudi pogled na zaprto okrepčevalnico in zanemarjeno otroško igrišče pred njo, ampak to je že druga zgodba. (km) Gozdna pot na Panovcu (levo), trim steza (zgoraj) fotok.m. Gozd Panovec, ki se razteza na 350 hektarjih površine, je priljubljen med re-kreativci z obeh strani meje. Ti se radi podajo na 10-kilometrsko tekaško pot ali katero od 2 do 3-kilometrskih kolesarskih poti, na 2-kilometrsko trim stezo ali pa na t.i. srčno pot, pohode na njej organizira Društvo za zdravje srca in ožilja. V Novi GORICA - Občinski odbornik pri SKGZ Stopnjuje se pritisk glede jasli in rajonov Poslopje slovenskih jasli v Ulici Rocca (desno), Igor Komel (z leve), Stefano Ceretta in Livio Semolič (spodaj) bumbaca Odbornik Stefano Ceretta, ki mu je na goriški občini poverjen resor za manjšinske skupnosti, je bil gost Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ); z njim sta se sestala pokrajinski predsednik organizacije Li-vio Semolič in član pokrajinskega vodstva Igor Komel, ki sta posebno pozornost namenila vprašanjema slovenskih jasli in krčenja števila rajonskih svetov. »Do srečanje je prišlo, v kolikor je Ceretta pristojen za jezikovne skupnosti in bi moral zahteve slovenske narodne skupnosti posredovati ostalim članom občinskega odbora,« poudarja Semolič in dodaja, da sta Ceretti obnovila zgodbo o odprtju slovenskih otroških jasli v Ulici Rocca. Pri tem sta izpostavila problem, da so izostali otroci družin, ki so slovenske jasli izbrale prioritetno. »Tvegamo, da slovenske jasli ne bodo odigrale tiste vloge, zaradi katere so nastale in ki bi jo morale imeti,« poudarja Semolič, ki je odbornika pozval, naj posreduje pri županu Et-toreju Romoliju in pristojni odbornici Sil-vani Romano ter naj uveljavi upravičena pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Ceretta je sogovornikoma dejal, da se strinja z njunimi izhodišči in da vsaka druga izbira ne bi imela logične podlage. Druga tema srečanja je bilo krčenje rajonskih svetov. Semolič in Komel sta Ceretto opozorila na izhodišča zaščitnega zakona in poudarila, da so predvsem trije slovenski rajoni in furlanski Ločnik vezani na nekdanjo upravno avtonomijo, ki je sicer danes zelo omejena, vendar med ljudmi občutena. »SKGZ bi bila pripravljena prižgati zeleno luč za morebitne združitve, glede katerih pa bi vsekakor treba upoštevati narodnostno logiko,« poudarja Semolič in opozarja, da v zadnjih letih ni prišlo do pozitivnih premikov glede vidne dvojezičnosti. »Paritetni odbor je svojčas sprejel odločitev, da je treba pri vidni dvojezičnosti upoštevati željo krajevnih uprav, v tem primeru župana Ro-molija, ki je omejil območje izvajanja 10. člena zaščitnega zakona na tri rajone s pretežno slovenskim prebivalstvom in iz njega izključil Svetogorsko četrt. Kljub tej omejevalni odločitvi v treh slovenskih rajonih ni prišlo do pozitivnih premikov glede vidne dvojezičnosti,« pravi Semolič in kot primer omenja štandreško telovadnico, pred katero so napisi še vedno samo v italijanščini. Dodaten primer bi lahko bila vsa krajevna imena na območju Pevme, Oslavja in Štmavra, ki so na cestnih tablah zapisana samo v italijanski različici. »Nujno mora čim prej priti do pozitivnih premikov, kot predvideva zaščitni zakon,« poudarja Semolič. Ceretta je sogovornikoma zagotovil, da bo njune zahteve predstavil občinskemu odboru in si prizadeval za njihovo uresničitev. (dr) Dela na krožišču pri Štandrežu GRADBIŠČE AVTOCESTE Nočna zapora med Vilešem in Štandrežem Zaradi nadaljevanje gradbenih del bo potrebno še eno nočno zaprtje hitre ceste Gorica-Vileš, so sporočili iz tiskovnega urada podjetja Autovie Venete. Popolna zapora prometa bo stopila v veljavo med nočjo z današnjega na jutrišnji dan, in sicer med eno in šesto uro. Med tem časom bodo gradbeni delavci opravili več posegov. Na odseku med Vilešem in Gradiščem bodo z betonom pre-lili novi most pokrajinske ceste št. 18, ki prečka hitro cesto. Med Gradiščem in Gorico pa bodo namestili varnostne pregrade in očistili zelenje, ki je zaraslo obcestne pasove. Med zaporo bodo obvoz speljali po po deželnih cestah in drugih krajevnih prometnicah GORICA - V Dijaškem domu mali gostje iz ulic Forte del Bosco in Romagna Iz treh eno poletno središče V petek se bodo udeležili filmskih projekcij in delavnic v Hiši filma, v prihodnjem, zadnjem tednu pa še otroške tržnice v Nunski ulici in Raštelu Začeli so z volneno nitjo, s katero so med otroki stkali mrežo, in nadaljevali z živobarvnim padalom bumbaca Srečanje je bilo takoj sproščeno in tri goriška poletna središča so v hipu postala eno samo središče s 36 otroki od četrtega do šestega leta, kjer jezik ni bil ovira, saj so bile igre skupna govorica. Šestnajstim najmlajšim obiskovalcem poletnega središča slovenskega Dijaškega doma so se včeraj dopoldne pridružili otroci italijanskih poletnih središč iz ulic Forte del Bosco in Ro-magna. Sprejeli so jih s pesmijo in v zameno dobili pe- sem, nato so jih pogostili z malico, naslednjo uro pa so zanje priredili spoznavne igrice. Začeli so z volneno nitjo, s katero so med otroki stkali mrežo, da so si povedali imena, in nadaljevali z živobarvnim padalom. Otroci Dijaškega doma bodo sovrstnikom v Ulici Romagna vrnili obisk v prihodnjem tednu, bili pa so že gostje novogoriške jezikovne šole Papagaj, ki je zanje pripravila privlačne dejavnosti. Peti teden poletne- ga središča Dijaškega doma se bo v petek zaključil z udeležbo na dveh filmskih projekcijah in delavnicah, ki jih v Hiši filma prirejajo v okviru festivala Sergio Amidei, v petek šestega in zadnjega tedna pa bodo s svojo stojnico sodelovali na otroški tržnici v Nunski ulici in Ra-štelu, kjer bodo ponujali odrabljene predmete in igrače ter izdelke svojih rok in se preko zamenjav povezovali z ostalimi sodelujočimi otroki. 1 4 Sreda, 13. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR / JAMLJE - Kremenjakov harmonikarski festival Vroči Diaton Absolutni zmagovalec Jaka Fidel (levo), udeleženci festivala (spodaj) fotop.z. V SOBOTO V NOVI GORICI Na ulici motociklistični zvezdnik Max Biaggi, na odru Claudio Baglioni Ta konec tedna bo v Novi Gorici gostoval svetovni motociklistični prvak razreda superbike, Max Biaggi. Nekdanji italijanski zvezdnik elitnega prvenstva moto GP, ki zdaj uspešno nastopa v superbiku - nazadnje je zmagal pred dnevi v Brnu -, se bo v soboto, 16. julija, udeležil športno-zabavnega [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 0481-90026. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.20 -21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 »Le donne del 6. piano«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). M Izleti Kljub izredni vročini je v nedeljo ja-meljsko športno-kulturno društvo Kreme-njak uspešno izpeljalo svoj 15. festival dia-tonične harmonike Diaton. Osvojil ga je Jaka Fidel iz Knežaka, ki je star 15 let, kar pomeni, da se je rodil, ko so v Jamljah priredili prvo izvedbo svojega harmonikarskega tekmovanja. Komisija, ki so jo sestavljali Aleksij Jer-cog, glasbeni urednik na radiu Trst A, publicist in harmonikar, glasbenik Fabio Zen-tilin in Luigino Squalizza, harmonikar in tajnik društva Amici della Fisarmonica iz FJK, je poudarila, da se je Jaka Fidel, gojenec Zorana Lupinca, zelo izkazal, dobro pa so se odrezali tudi nekateri drugi tekmovalci, ki jih je skupno bilo 21. V kategoriji do 10. leta starosti je tako zmagal Timotej Mikuž, do 13. leta starosti Mitja Bukovec, med harmonikarji nad 45. letom starosti pa Ivan Se-koranja. Nagrado za najstarejšega harmonikarja je osvojil Vinko Ušeničnik iz Žab-nic pri Kranju. Harmoniko igra že 60 let in je stalni gost Diatona. Potek tekmovanja in nagrajevanje sta povezovali Jasmin Legiša in Martina Semolič. Zmagovalci posameznih kategorij in absolutni zmagovalec Jaka Fidel so prejeli tudi denarno nagrado. V nagradni sklad so prispevali sponzorji skupina KB 1909, Mini Max, Pahor kovine, Te-cnomac, Linea 1, Gostilna pri jezeru in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, ki se jim organizatorji zahvaljujejo za pomoč. V nedeljo dopoldne so v okviru Diatona izpeljali tudi likovni ex-tempore. Med malčki iz vrtca je zmagala Soraya Tosolin, med učenci prvega in drugega razreda osnovne šole je prvo nagrado osvojil Sebasti-jan Bagon, drugo pa Juri Ocretti. Med učenci tretjega, četrtega in petega razreda osnovne šole je zmagala Anika Tosolini, druga je bila Giada Zambon, tretji pa Marvin Peric. Med višješolci in odrasli je prvo nagrado prejela Lucia Ferfolja, druga je bila Erica Zago, tretja pa Caterina Abrami. Komisijo, ki je ocenila likovne elaborate, so sestavljale Kremenjakov odbornice Jasmin Le-giša, Martina Semolič in Sara Vizintin. Nedeljski praznik se je zaključil ob zvokih ansambla Trio Mix. dogodka v slovenskem mestu. Prireditev pripravljajo v središču Nove Gorice in v Hitovem igralniško-zabaviščnem centru Perla. Biaggi se bo v soboto ob 18.30 s svojo ekipo Aprilia predstavil na Kidričevi cesti. Dogajanje bodo ta dan sklenili s koncertom, na katerem bo zvečer nastopil popularni italijanski pevec Claudio Baglioni. Biaggi bo gost prireditve, na kateri bodo predstavili spletni portal za poker, organizatorji pa so dodali, da bo v okviru tega dogodka potekal tudi VIP turnir v pokru, kjer bo prvič v Evropi v igri milijon evrov gotovinskega nagradnega sklada. Dvorana 3: 16.20 - 18.50 - 21.30 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 »Cars 2«; 20.00 -22.00 »ESP: Fenomeni paranormali«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »The Conspirator«. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Kor-zu Verdi 51, tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.com. Max Biaggi Ü3 Obvestila SPDG organizira 16. in 17. julija dvodnevni izlet v Kamniške Alpe. Zbirališče v soboto, 16. julija, na parkirišču Rdeče hiše v Gorici ob 6. uri. Obvezni sta čelada in plezalni pas; informacije po tel. 340-8247660 (Livio). PD RUPA-PEČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Berlin in Ko-benhavn od 22. do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). NA AVTOBUSU, ki je popeljal člane SPDG na izlet po Bolgariji, je nekdo od udeležencev pozabil skoraj nove pohodniške palice rdeče barve znamke Leki Adventure. Spravljene so pri Vladu (tel. 0481-882079 v opoldanskem času). RAZMEJITEV NASELJA - Občina So-vodnje obvešča, da so v register tehničnega urada občine, v skladu s 4. členom zakonodajnega odloka 285/92 »Novi cestnoprometni predpisi« in odloka predsednika republike št. 495/92 »Pravilnik o izvedbi novih cestnoprometnih predpisov«, vpisani za trideset zaporednih dni: sklep občinskega odbora št. 59 z dne 04.07.2011; planimetrija razmejitve naselja. Vsakdo si lahko ogleda navedena dokumenta do 3. avgusta 2011. POLETJE V DANICI: v petek, 15. julija, si bodo od 16. do 19. ure v prostorih SKC Danica na Vrhu udeleženci sami izdelovali sladoled (»Ice party«). Na razpolago je tudi bazen, zato so priporočene kopalke. Zaradi zavarovanja morajo postati vsi udeleženci delavnic člani kulturnega društva Danica (članarina in vpisnina znašata 10 evrov). Prispevek za posamezno delavnico pa znaša 3 evre na udeleženca. GRADEŽ - Poklon Jimu Morrisonu Manzarek in Krieger vrnila oder Doorsom Ray Manzarek (desno) in Robby Krieger (spodaj) na gradeškem koncertu fotoa.w. Pred štiridesetimi leti je umrl nepozabni poet rock glasbe Jim Morisson, njegovo delo je še vedno cenjeno in privlačno, glasba Doorsov pa predvajana. Skupino so leta 1965 poleg Morissona in bobnarja John Densmorja ustanovila klaviaturist Ray Manzarek in kitarist Robby Krieger. Slednja sta leta 2002 sestavila bend, ki izvaja izključno pesmi Doorsov. Glasbena podlaga je seveda originalna, saj sta glasbo pisala ravno ona dva, v zadnjem letu pa jima na odru pomagajo basist Phil Chen, bobnar Ty Dennis in soliden pevec Dave Brock. Manzarek in Krieger sta v okviru turneje, ki predvideva samo dvanajst evropskih koncertov, obiskala tudi Gradež, kjer sta v nedeljo zvečer s svojim bendom prevzela publiko. Seveda ni šlo za prave Doorse, saj je Morisson nenadomestljiv, ne glede na to pa je bil koncert dober in solidno izveden. Manzarek in Krieger sta kljub svojim letom odlična glasbenika, njuno izvajanje brezhibno, tudi Dave Brock je soliden pevec. Program je obsegal sedemnajst skladb, ki so jih zbrali iz šestih albumov, posnetih v obdobju 1965-1971 in prodanih v več kot 100-milijonski nakladi. Hiti Door-sov sodijo v obvezno zbirko ljubiteljev rock glasbe in teh seveda v Gradežu ni manjkalo. Skladbe »Love me two times«, »Hello, I love you«, »Riders on the storm«, »When the music's over«, »L.A. woman«, »Strange days« in obvezni dodatek »Light my fire« so navdušili publiko, ki se je tudi na ta način poklonila obletnici smrti Jima Morissona. Koncert Manzareka in Krieger-ja je odprl letošnji niz koncertov »Gradež, festival avtorskih gostov«, ki se bo nadaljeval že jutri, 14. julija, ob 21.30 z nastopom pevca Maura Ermanna Giovanardija. (aw) URNIK BREZPLAČNIH STROKOVNIH VODSTEV PO ZBIRKAH GORIŠKEGA MUZEJA: 17. julija ob 15. uri vila Bartolomei in muzej na železniški postaji v Novi Gorici; 24. julija ob 15. uri grad Dobrovo. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povra-tek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema pa tudi prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji; informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/b od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali po tel. 0481-530927. 0 Prireditve GRADEŠKA OBČINA prireja v Grade-žu literarna branja med krajšimi ekskurzijami v laguno z naslovom »Libri in barca. Parole ed emozioni sull'ac-qua« (Knjige na ladji. Besede in doživetja na morju): danes, 13. julija, se bosta Corrado Augias in Marta della Via posvetila Giacomu Leopardiju (vse vstopnice so že razprodane). Ladja Nuova Cristina bo odplula iz grade-škega pristanišča pri nabrežju San Vito ob 20. uri, vrnitev je predvidena ob 23. uri. Cena vključno z degustacijo je 20 evrov, obvezna je prijava od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro v občinski knjižnici Falco Marin (tel. 043182630 ali 0431-898148 in na cultu-ra@comunegrado.it). V DVORANI »INCONTRO« v Podturnu v Gorici bodo danes, 13. julija, ob 20.45 predvajali film »L'uomo dell'argine«. »KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU« pod jadrnico na glavni plaži: v četrtek, 14. julija, ob 18. uri predstavila svojo biografijo »La vita e una«, ki jo je napisala z Luco Serafinijem; v petek, 15. julija, ob 18. uri bo na vrsti biografija Ottavia Missonija, ki jo je napisal s Paolom Scandalettijem; vstop prost. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: med 14. in 23. julijem nagrada Sergio Amidei; v torek, 26., in v sredo, 27. julija, ob 21. uri gledališka predstava »I Rusteghi«; v petek, 12. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Riccardo Chiarion in v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncerti bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvami (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja v soboto, 16. julija, ob 17. uri na sedežu v Ul. Cipriani 71 v Gorici kabaretno predstavo. Nastopata Sdrindule in Cogolo. Mali oglasi PRODAM bukova drva; tel. 335293409. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 328-8872507. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.50, Enio Agosti-ni iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. DANES V KRMINU: 9.30, Luciano To-madin (ob 9. uri iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 11.00, Giuseppe Astolfi (ob 10.30 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. julija 2011 15 O NAŠEM TRENUTKU Ko so pogoji odlični za finančne špekulante Ace Mermolja O BDP, oziroma Bruto domačem proizvodu (ital.:PIL) je Robert Kennedy izjavil: »BDP izmeri vse, razen tega, kar je pomembno, da je vredno živeti svoje življenje.« Merilno enoto, ki jo je prvi pričel uporabljati ameriški ekonomist ruskega porekla Simon Kuznets, danes kon-testirajo kot edino merilo za določanje »bogastva« določene države in kakovosti življenja prebivalcev ekonomisti, kot so Amartya Sen, Jean Fitussi, Joseph Stiglitz in drugi. Sen je dobil nobelovo nagrado, ker je v gospodarske »količnike« uvrstil blagostanje oz. kvaliteto življenja. Leta pred njim je dobil nobela Kuznets za izum BDP-ja ... Kaj očitajo Sen in drugi splošno uporabljenemu količniku? Očitajo mu, da dobrobit ni izmerljiva samo z ustvarjanjem proizvodov ali merjenjem tega, koliko državljan zasluži v povprečju. Za drobro življenje so potrebni tudi drugi elementi, kot so zdravstveno skrbstvo, socialni varovalci, šolstvo, prehrana, prosti čas in še marsikaj, kar ni surov denar. Sen na-glašuje, da se ljudje ne rodimo enaki, kar proizvaja razlike, ki jih BDP ne meri. Zdrav človek bo imel npr. bistveno manj potreb od nekoga, ki je priklenjen na voziček. Če imata oba isto plačo, ne bo njuno življenje enako kakovostno. Skratka, enaka plača ne bo izenačila razlik med zdravim človekom in nosilcem han-dikapa. Čemu navajam teh nekaj osnovnih podatkov iz sodobne ekonomije? Razlog je preprost. V sedanji krizi, ki je zajela bogati svet in Evropo, se ponovno pojavljajo merila, ki pozabljajo na dobrobit in uvajajo samo monetarno restriktivne programe. To počnejo, Svetovni monetarni sklad, centralne banke, vključno z evropsko. Še ostreje in manj verodostojno ukrepajo bonitetne agencije, kot je npr. Moody's, ki dajejo kreditne ocene zasebnim družbam in državam z ne vedno najbolj korektnimi kriteriji. Včasih so te agencije že kar sumljive. Omenjene družbe ( Moody's, Standard & Poor's in Fitch) so ameriške in povrhu vsega še zasebne. Veliki ameriški in- vestitor in finančnik Warren Buffett ima npr. 13 odstotkov delnic družbe Moody's. Gre za očiten interesni konflikt. Kljub temu imajo na finančnih tržiščih omenjene družbe veliko težo in lahko opazno premikajo borzne indekse. Glede bonitetnih agencij je pred kakima dvema tednoma prav Sen opozoril, kako so se večkrat zmotile, nekateri principi, ki jih zagovarjajo, pa naj bi bili celo v nasprotju z gospodarskimi trendi in v korist finančnim operaterjem, ki gledajo na zaslužke iz dneva v dan. Sen je pisal o Evropi in o vprašanju Grčije. Negativna ocena Moody's-a pa je spravila v dodatne težave Portugalsko in nato Italijo.Sen je izpostavil dejstvo, da so se zadnje velike krize v ZDA in drugje razvozlale, ko je varčevalne ukrepe podkrepila gospodarska rast. Če pa neko državo prisiliš do tolikšnega stiskanja pasu, da državljani onemorejo in se borijo za golo preživetje, rasti ne bo in kriza bo ostala. Skratka, ko odvadiš osla piti, umre. Glede bonitetnih komisij Sen trdi, da so njihovi zaključki lahko predmet demokratične diskusije in da ne gre za poslednjo sodbo, kar se v bistvu dogaja danes. Italijanske oblasti Consob-a so imele prav, ko so obtožile agencijo S&P, da je negativno ocenila Tre-montijev gospodarski manever še preden je bil uradno poznan in objavljen. Prav tako ni korektno dajati podobnih sporočil, ko so borzni trgi še odprti. »Ocenjevalci« natančno vedo, da neka negativna ocena najprej odmeva na borzi in odpira vrata tisti špekulaciji, ki služi s padcem indeksov, torej ob grdih novicah. Zaradi takšnega početja so ocene bonitetnih družb večkrat trobenta za napad špekulantov. Sen je bil zgodovinsko kritičen do evra, ker je po njegovem uvajal enake sisteme in merila za med sabo zelo različne države. Osebno menim, da je evro pozitivno dejstvo, le da mu manjka politična »noga«. To je njegova šibkost, ki je obenem šibkost EU, in prav ta šibkost omogoča špekulativne in ne vedno modre posege. Krizne evropske države, kot so Grčija, Portugalska, Španija, Irska in deloma Italija (v seznam se bodo uvrstile še druge) ne bi smele biti povod za napade na celoten evro oziroma Evropska skupnost bi si morala ustvariti varnostne sisteme, ki niso le monetarni, ampak tudi politični. Prav tako so nekateri posegi, ki jih posamezne države EU (Francija in Nemčija seveda) in bonitetne komisije zahtevajo od držav v krizi, lahko usodni. Grčija se ne bo rešila, če večina državljanov ne bo imela denarja niti za nove zimske čevlje. Prav tako se ne bo rešila, če bo elita bogatih zbežala s svojimi milijoni v Švico ali pa na eksotične otoke. Sama Italija ne bo več »zdržala« le restriktivnih ukrepov. Država se dejansko ne razvija že 20 let, plače in pokojnine večine ljudi izgubljajo na kupni moči, davčni pritisk na srednji in nižji sloj se veča, nedotaknjeni so edino bogati sloji. Kriza »kupcev« je vidna (popeljite se po prodajnih in industrijskih conah Furlanije). Vlada nima ne načrtov in ne strategije, ki bi gledala tudi na neke razvojne perspektive. Kam naj tak voz gre? Želim povedati, da če bodo edini ukrepi v Evropi restriktivni in vsiljeni državam v stiski, bo nujno padla kakovost življenja Evropejcev. Kak račun bo začasno rešen, skupaj pa bomo nazadovali v škodo sebi in posledično gospodarstvu, ki ne bo imelo več odjemalcev. Na ta aspekt se žal osrednji bankirji in ocenjevalci bonitetnih družb požvižgajo. Znan je absurd, da če podjetje odpusti 1000 delavcev se njegova borzna vrednost zviša. Znižajo se pač stroški, računi se izravnajo, tisoč ljudi pa ni več ne v produkciji in niti ne v mreži »kupcev«. Rešitev je torej začasna. Takšne posege gledamo v Evropi in Italiji dnevno. Res je, da je v globalni negativni konjunkturi posameznim vladam težko reševati domače stiske. Vlade pa jih lahko omejijo in povzemajo modre proti-krizne ukrepe. To pa je nemogoče storiti, če je vlada paralizirana od notranjih zdrah in osebnih problemov predsednika. Za špekulante je takšen položaj idealen. KOPER - Literarna revija Fontana Ob obletnici 50. številka KOPER- V 25. letih, odkar obstaja koprska revija za književnost in kulturo Fontana, je izšlo 50 številk revije, ki jo od vsega začetka vodi glavni in odgovorni urednik Danilo Ja-pelj ob pomoči literarnega urednika Edelmana Jurinčiča. Tudi tokratna jubilejna 50. številka Fontane ponuja na več kot 140 straneh obilico zanimivega branja in jo je mogoče dobiti tudi v Tržaški knjigarni v Trstu. »Teh 50 številk je minilo kot en sam dih; kar naenkrat se je mala ljubiteljska ekipa literarnih zanesenjakov znašla pred dejstvom tega jubileja, ne zavedajoč se prav dobro, kdaj in kako...,« je svojo pripoved pričel odgovorni urednik Danilo Japelj, ki se še živo spominja prvih začetkov, kako so na Tomosu, takrat največjem delovnem kolektivu Slovenske Istre, zasejali seme bodoče literarne revije. Pri tem so sodelovali (sedaj že pokojna) Linda, pa Milena, Vlado, Šer-ka, Edelman in drugi. Prve številke v nakladi 200 izvodov so bile v ciklostirani obliki z enobarvnim kartonskim ovitkom v modrem tisku. V Tomosovi tiskarni sta pomagala Robert Stropnik in Sandro Valdevit, pri ročnem zlaganju in spenjanju listov pa so na pomoč priskočili brigadirji. Brez velikih sredstev in s polno malho dobre volje so v izpolnjevali to svoje »poslanstvo« v veri, da počenjajo nekaj dobrega, nekaj koristnega za ves kolektiv in tudi širšo skupnost. V četrt stoletja so ob 50-ih številkah revije izdali še dodatnih 40 založbenih številkah samostojnih proznih in pesniških edicij fontaninih sodelavcev, skupaj v nakladi skoraj 30 tisoč izvodov. Jubilejna številka Fontane obsega tokrat 143 strani tekstov, ki so urejeni po poglavjih. Literarni urednik Edelman Ju-rinčič je prispeval uvodno besedo ob jubilejni številki, Zdenka Lovec je pripravila obsežen intervju z direktorico koprskega gledališča Katjo Pegan ob 10-le-tnici delovanja te ustanove, 12 avtorjev predstavlja svojo poezijo, medtem ko je Jolka Milič prevedla pesmi italijanske pesnice in literarne kriti-čarke Irene Navarra iz Gorice in Bia- Danilo Japelj z jubilejno številko ok gia Arixija, rojenega na Sardiniji, bi-vajočega v Rimu. S proznimi deli se predstavljajo štirje avtorji, sledi intervju Slavka Gabrca s pesnikom Edelmanom Jurinčičem, ocene štirih avtorjev in za konec aforizmi hudomušnega Edija Furlaniča. Skupno je tokratno jubilejno številko revije sou-stvarilo kar 26 literarnih sodelavcev. Fotografijo Katje Pegan na naslovnici je prispeval Rado Čok, likovno opremo - risbe na temo »Koper nekoč« - je ustvaril Stojan Ržek, pesnik iz Podgrada, tisk in vezava pa sta delo tiskarne Birografika Bori iz Izole. Revijo gmotno podpirata Mestna občina Koper in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ljubljana. Po Japljevih besedah nameravajo z izdajanjem revije Fontana nadaljevati tudi s ciljem, da bodo ljubitelji in sodelavci lahko izdajali svoje literarne prvence pri Fontani, veselijo pa se tudi predstavitev in literarnih večerov, ki jih je bilo v teh letih veliko in še jih bodo organizirali. Skratka, veliko dobrega in zanimivega branja za primorske ljubitelje književnosti! Revija je že na razpolago v knjigarnah Libris v Kopru in Piranu, v Mladinski knjigi - Domu knjige Koper ter v Tržaški knjigarni v Trstu, dosegljiva pa je tudi v vseh knjižnicah Slovenske Istre in Krasa. Olga Knez LAAFELD/POTRNA - V Pavlovi hiši, kulturnem središču Slovencev na avstrijskem Štajerskem Z umetnostjo nad strahovlado fašizma Razstava, ki govori o neverjetnem opusu slovenskih taboriščnikov med drugo svetovno vojno v Italiji, je sedaj na ogled tudi na avstrijskem Štajerskem LAAFELD/POTRNA - V Pavlovi hiši Društva sedmi člen za avstrijsko Štajersko so te dni odprli razstavo Fašizem in Slovenci - izbrane podobe. Prav fascinantno je že postalo zanimanje za vojne dogodke in polpreteklo zgodovino v Avstriji, kjer na novo odkrivajo ne le denimo vlogo avstrijskih koroških partizanov, ampak tudi ostalih protinacistov, pa tudi težavne povojne dogodke. Številni razstave, simpoziji in publikacije komaj tešijo vedoželjne apetite avstrijske javnosti, ki doslej o teh časih ni vedela prav veliko. Razstava v Pavlovi hiši, ki bo odprta vse tja do 24. septembra, je tudi eden takšnih uspešnih poskusov. Na odprtju se je namreč kljub počitniškemu času in ko je kulturnih dogodkov v okolici obilica, zbralo izjemno veliko, več kot sto obiskovalcev. Kurator razstave, ki je pred dvema letoma nastala v Sloveniji pri Muzeju za novejšo zgodovino ob pomoči Inštituta za novejšo zgodovino in Goriškega muzeja, dr. Iztok Durjava, sicer direktor Športnega muzeja v Ljubljani, je v uvodni besedi pojasnil, da razstava prikazuje le del izjemno obsežnega in kakovostnega likovnega ustvarjanja slovenskih interniran- cev med drugo svetovno vojno v italijanskih taboriščih Gonarsu, Renic-ciju, Padovi, Monigu, Viscu in drugod. Razstavljena so dela številnih akademsko izobraženih likovnikov, ki so jim je težki čas internacije ali zapora pomagla prebroditi umetnost. Denimo Draga in Nandeta Vidmarja, Nikole Pirnata, Vita Globočnika, Ivana Čarga, Ljuba Ravnikarja, Vladi-mirja Lamuta, Rajka Šubica in drugih. Veliko pa je bilo tudi samukov oziroma samorastnikov, denimo, Slavko Balentin, Franc Boštjančič, Otmar Dreise, Franc Smole, Saša Krump itd. Na ogled so v Potrni tudi njihova dela. Dva meseca poleti leta 1942 je v taborišču Gonars obstajala celo slikarska šola. Slušateljev je bilo od 20 do 30. Rajko Pirnat je predaval akt, brata Vidmar portret in perspektivo ter Mirko Lebez umetnostno zgodovino. »V nemških taboriščih je bilo umetniško ustvarjanje prepovedano, v italijanskih pa ne. Fašisti se niso skrivali in so se celo pri znanih umetnikih dali portretirati, denimo pri prvaku slovenske risbe Nikolaju Pir-natu. Z materialom zato ni bilo preveč težav, mnogi so ga smeli dobivati tudi po pošti od doma,« je Durja- Ob odprtju razstave va pojasnil nenavadno in drzno slovensko umetniško udejstvovanje za rešetkami zaporov in žico taborišč italijanskih fašistov. Durjava je še dodal, da italijanski fašisti sami niso po- bj bijali taboriščnikov, so pa mirno gledali, kako umirajo od lakote, bolezni in epidemij. Po kapitulaciji Italije so hitro počistili vse materialne ostanke taborišč, fotografij ali filmov pa ta- ko ali tako ni bilo oziroma le malo. »Zato so likovna dela slovenskih umetnikov taboriščnikov, med katerimi je bilo, kot rečeno, nenavadno veliko akademsko izobraženih pa tudi samorastnikov, izjemno pomembna priča in spomenik. Tako v njihovih likovnih delih, čeprav so nema, utripa življenje v barakah in izza njih, na apelu, za žico, v nas pa zrejo mrtvi obrazi starcev, žena in otrok,» je dejal Durjava. Kot je ob odprtju, ki ga je popestril nastop avantgardnega elektronskega dueta Klammer in Grundler, poudarila predsednica Društva sedmi člen za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner, je razstava plod sodelovanja med Pavlovo hišo in Muzejem novejše zgodovine Slovenije iz Ljubljane. Januarja in februarja je namreč v Ljubljani Pavlova hiša že pripravila fotografsko razstavo Branka Lenarta in Elisabeth Arlt o sledeh judovske kulture v Sloveniji. Ob razstavi v Pavlovi hiši je izšel tudi poučen dvojezični (nemški in slovenski) katalog. Uvodni besedi sta zapisala Michael Petrowitsch iz graškega razstavišča Joaneum in Kaj a Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Boris Jaušovec 1 6 Sreda, 13. julija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Udinese bo za tri igralce zaslužil najmanj 64 milijonov evrov Skoraj dvajset let zelo donosnih kupčij Inler, Zapata in Sanchez skupaj stali videmski klub le 3 milijone evrov TENIS - WTA »Gajevki« Nastji Kolar se je »odprlo« VIDEM - V dveh dneh je Udinese praktično zaslužil 64 milijonov evrov. Dan po odhodu Inlerja v Nea-pelj za 16 milijonov evrov (rekord za igralca iz Švice) se je od videmskega kluba poslovil tudi branilec Cristian Zapata (za Udinese je v petih letih odigral 168 tekem v A-ligi), zanj pa je ugledni španski Villareal odštel 9 milijonov evrov. V Španijo se bo bržkone selil tudi najuglednejši igralec Udineseja, to je Čilenec Alexis Sanchez, ki bo v prihodnji sezoni igral za Barcelono. Pogajanja se še nadaljujejo, toda Sanchez hoče oditi v Barcelono, in Udinese tej želji ne nasprotuje. Po pisanju dnevnika As je »nakup« vreden 50 milijonov evrov , kolikor je za Čilenca od vsega začetka zahteval lastnik videmskega kluba Gian-paolo Pozzo. Dejansko naj bi za Sancheza odšteli 39 milijonov evrov, 11 milijonov pa naj bi bil vreden napadalec Suarez, ki naj bi prišel v Videm. Udinese je v Italiji že dvajset let zgled pametnega in predvsem donosnega investiranja v nogomet. Igralce, ki v Videm pridejo včasih celo brezplačno, prodaja klub po nekaj letih za težke denarje. V veliko veselje blagajnika, nekoliko manj pa navijačev, ki so vsekakor razumeli, da je to najboljši način, da se Udinese obdrži na površju. Vse se je začelo daljnega leta 1993, ko je Udinese v enem zamahu prodal Abela Balba Romi, Francesca DellAnna Interju in Nestorja Sensinija Parmi, pri tem pa zaslužil 35 milijard lir, potem ko je vse tri igralce skupaj nekaj let prej najel za 2 milijardi lir skupnih odškodnin njihovim prejšnjim klubom. Res je, takrat je Udinese izpadel v B-ligo, bilo pa je zadnjič, zato pa se klubska »filozofija« odslej ni spremenila. Nemškega napadalca Oli-verja Bierhoffa so leta 1998 od Cesene odkupili za 2 milijardi, Milanu pa prodali za 27, Thomas Helveg jih je leta 1994 stal 500 tisoč lir, štiri leta kasneje pa je Milan zanj odštel 17 milijard. Največja Pozzova kupčija ostaja prodaja Marcia Amorosa Parmi za 64 milijard lir. V zameno je Udinese zanj poleg denarja dobil tudi Stefana Fireja (in ga dve leti kasneje prodal Laziu za 55 milijard) in Giampiera Pin-zija. Vendar je to le vzorec mnogih uspešnih intuicij vi-demskega kluba, ki je izjemno spreten pri odkrivanju talentov. Ne le v Afriki in Južni Ameriki. Kdo je pred njimi na primer sploh vedel za Samirja Handanoviča? In koliko so skupaj stali Inler, Zapata in Sanchez? Tri milijone evrov! BAD GASTEIN - Obetavna slovenska teniška igralka Nastja Kolar, ki je v sezoni 2009/2010 odigrala tudi nekaj tekem za padriško-gropajsko ŠZ Gaja v italijanski ekipni A2-ligi (na sliki), se je gladko uvrstila v osmino finala turnirja serije WTA v avstrijskem Bad Ga-steinu z visokim nagradnim skladom 220.000 dolarjev. V prvem krogu je zlahka, brez izgubljenega niza, izločila kar 233 mest višje rangirano Rusinjo Alo Kudrjav-cevo s 6:1, 6:1.Kolarjeva, ki na svetovni jakostni lestvici WTA zaseda 309. mesto, bo v petek dopolnila šele 17 let, na glavni turnir, na katerem nadaljuje s sijajnimi predstavami, pa se je uvrstila prek kvalifikacij. 23-letna Rusinja, ki je lani osvojila turnir v Taškentu, je klonila že po 55 minutah igre, saj je Kolarjeva povsem do-minirala v dvoboju ter je tekmici prepustila le dve igri. V četrtfinalu se bo Kolarjeva pomerila z Rusinjo Ksenijo Pervak, 65. igralko na lestvici WTA. Vse kaže, da se je mladi Celjanki, ki ji mnogi napovedujejo kariero vrhunske igralke, zdaj res »odprlo«. KOLESARSTVO Na Touru osmo mesto Boruta Božiča PARIZ - Nemec Andre Greipel je s ciljnim sprintom dobil deseto etapo kolesarske dirke po Franciji v dolžini 158 km od Aurillaca do Carmauxja. Odlično se je odrezal slovenski kolesar Borut Božič z osmim mestom. Njegov dosežek je dopolnil še en Slovenec na dirki Grega Bole s 13. mestom. Po deseti etapi razmere na vrhu skupnega seštevka dirke ostajajo nespremenjene. V vodstvu je še vedno Francoz Thomas Vöckler, drugi je Španec Luis Leon Sanchez, tretji pa Avstralec Cadel Evans. V deseti etapi je Greipel v razburljivem finišu premagal Britanca Marca Ca-vendisha, tretji pa je bil Španec Jose Joaquin Rojas. Tretji Slovenec na touru Kristijan Koren je etapo končal na 140. mestu. NOGOMET Maribor uspešen MARIBOR - Mariborski nogometaši so si pred povratno tekmo 2. kroga kvalifikacij lige prvakov prihodnji torek v Luk-semburgu priigrali lepo prednost. V Ljudskem vrtu so premagali F91 Dudelange z 2:0 (2:0). Strelca sta bila Arghus v 36.in Ibraimi v 45. min. Vseskozi so bili boljši nasprotnik na igrišču, vendar pa se kar nekaj igralcem pozna, da še niso v pravi formi. Gostje so v ključnih minutah poskušali z grobo igro, ki pa ni obrodila sadov. ATLETIKA Ruzzier četrti na SP v Sacramentu SACRAMENTO - Na svetovnem prvenstvu za veterane je naš hitrohodec Fabio Ruzzier pozno sinoči na razdalji 10 km dosegel v svoji kategoriji M55 četrto mesto z izidom 50:31,71. Z izidom 46:55,46 je zmagal Američan Jonahan Matthews. Drugi je bil Rus Šipitsin Anatoly (49:24,32), tretji pa Avstralec Heywood (50:11,81). NOGOMET Argentina vendarle v četrtfinalu CORDOBA - Nogometaši Argentine so na tretji tekmi južnoameriškega prvenstva s 3:0 (1:0) premagali Kostariko in se uvrstili v četrtfinale. Dvakrat je zadel Sergio Aguero, med strelce pa se je vpisal še Angel Di Maria. Po dveh slabih predstavah je tokrat vendarle zablestel prvi zvezdnik argentinske reprezentance Lionel Messi, ki se je izkazal z dvema podajama. Aguero je svoj pri zadetek dosegel v podaljšku prvega polčasa, drugič pa se je med strelce vpisal v 52. minuti, ko mu je lepo podal Messi. Aguero je sedaj s tremi zadetki tudi najboljši strelec turnirja. Di Maria je dobro igro Argentine kronal s tretjim zadetkom gostiteljev turnirja v 64. minuti, ko mu je znova podal Messi. Zvezdnik španske Barcelone je tokrat igral za napadalci Di Mario, Gonzalom Higuainom in Aguerom in ne povsem v napadu, kot je bilo na prvih dveh tekmah. »Veseli smo. To je bilo kot finale. Dosegli smo gol in to je bil naš prvi cilj. Zadovoljen sem s svojo igro, igral pa sem za ekipo,« je po tekmi dejal strelec dveh zadetkov. Argentina je z zmago zasedla drugo mesto v skupini A s petimi točkami, vodilna Kolumbija je zbrala dve več. V nadaljevanje tekmovanja napredujejo tri najboljša moštva iz vsake skupine in dve najboljši med tretjeuvrščenimi ekipami. Med četrtfinalisti so že Čile, Venezuela in Peru, ki so si napredovanje zagotovili v nedeljo. KOŠARKA - Slovenija na EP v Litvi vendarle tudi z enim glavnim adutom Erazem Lorbek bo igral Zaplet naj bi nastal okrog zavarovanja - Maljkovič:»Sem slab trgovec, tako da z menoj ni pametno barantati« KRANJSKA GORA - Košarkarska zveza Slovenije in najboljši slovenski igralec na zadnjem evropskem prvenstvu na Poljskem Erazem Lorbek sta hitro zgladila spor, ki je nastal, ko je košarkar v nedeljo tik pred zborom reprezentance odpovedal sodelovanje na EP. Slovenija bo tako v Litvi nastopila v polni postavi.Le en dan je bil potreben, da je Erazem Lorbek spoznal dimenzije svoje odločitve in se javil selektorju Božidarju Maljkovicu, da bi rad sodeloval v izbrani vrsti. Vest, da je v nedeljo le petnajst minut pred zborom ekipe v Ljubljani sporočil Maljkovicu, da ga ne bo v reprezentanci, je močno odjeknila v slovenski javnosti, ki veliko pričakuje od nastopa košarkarjev na evropskem prvenstvu. Kronologijo dogajanja v ponedeljek, 11. julija, je povzel direktor reprezentanc Matej Avanzo. »V ponedeljek dopoldan je Erazem najprej poklical Maljkovica, nato pa še mene. Nekaj časa smo se usklajevali, nato pa se dogovorili, da se slišimo zvečer, ko je dokončno postalo jasno, da bo Erazem prišel na priprave. Tako kot vsem re-prezentantom smo mu zagotovili zavarovanje pogodbe s klubom, na njegovo željo pa smo na Fibo poslali tudi dopis o triletnem zavarovanju, kar pomeni, da bi si zagotovili njegovo sodelovanje v izbrani vrsti do leta 2013. Postavili smo tudi pogoj, da se Erazem udeleži novinarske konference v Kranjski Gori in sam pojasni zaplet,« je dejal Avanzo. Erazem Lorbek (levo) je bil najboljši igralec Slovenije na minulem EP na Poljkem ansa Erazem Lorbek je bil na novinarski konferenci bolj redkobeseden in razen za uradno izjavo ni bil na voljo številnim predstavnikom medijev. »S Košarkarsko zvezo Slovenije smo se dogovorili. KZS mi zagotavlja zavarovanje pogodbe za naslednjo sezono, hkrati pa imam zagotovilo zveze, da bo naredila vse za zavarovanje tudi naslednjih dveh sezon, ki so predmet pogajanj z Barcelono. Prepričan sem, da bo zvezi to uspelo in upam, da je s tem spor med menoj in KZS končan,« je dejal Erazem Lorbek. Tudi selektor Božidar Maljkovic ni hotel pogrevati zapleta in se spuš- čati v podrobnosti, v daljšem in na trenutke čustvenem govoru na novinarski konferenci je poudaril, da v reprezentanci ni prostora za emocije, stare zamere ali osebne koristi. »Sem zelo slab trgovec, tako da z menoj ni pametno barantati. Če je govora o preteklosti, to pomeni, da nekaj ni v redu s sedanjostjo in prihodnostjo. Želim, da v slovenski reprezentanci igrajo najboljši košarkarji, zato sem vesel, da nam bo družbo v Litvi delal tudi Erazem Lorbek, ki je brez dvoma ob Be-nu Udrihu, Goranu Dragicu in Matjažu Smodišu najboljši slovenski igralec,« je dejal Maljkovic. Selektor je zelo zadovoljen s prvimi dnevi priprav v Kranjski Gori, katerih se udeležuje dvanajst igralcev. Jaka Lakovič, Erazem Lorbek, Boštjan Nachbar, Matjaž Smodiš in Samo Udrih se bodo reprezentanci priključili 18. julija na Ptuju, mlada Edo Murič in Klemen Prepelič pa 27. julija v Rogaški Slatini. »Ustvarili smo mešanico mladih in izkušenih igralcev, ki živijo kot vzorna družina. To vzdušje želimo zadržati tudi, ko se jim bodo na Ptuju pridružili ostali reprezentanti,« je dejal Maljkovic. Novinarsko konferenco je KZS izkoristila za podpis pogodbe z novim pokroviteljem, že sedmim letos, skupino Laško. Z njo za navijače, ki bodo potovali v Litvo, pripravljajo praktične pakete, dva srečneža, ki bosta sodelovala v posebni akciji, dostopni na spletni strani KZS, pa se bosta v Litvo odpeljala kar s tovornjakoma polnima piva. (STA) / ŠPORT Torek, 12. julija 2011 17 KONJSKI ŠPORTI - Trec O Irini Pockar tudi najpomembnejši mesečnik o jahanju ODBOJKA Spet spremembe v deželnih prvenstvih Letos šest naših ekip Tekmovalna sezona jahačev Dolge krone bo letos manj naporna, tako da bo glavnina začela tekmovati šele septembra in oktobra, ko bosta na vrsti državno prvenstvo in trofeja dežel. Med tekmovalci, ki že tekmujejo, pa je slovenska jahačica iz Krmenke Irina Po-ckar. Lanska zmagovalka državnega pokala med mladinkami v trecu (kategorija 4) je pred kratkim nastopila na prvi etapi državnega pokala v Toskani, ki je obenem veljalo za evropski pokal. Dvaindvajsetletnica, ki letos prvič nastopa v kategoriji članov, je v močni konkurenci 20 tekmovalcev osvojila zelo dobro 3. mesto. Zdaj načrtuje, da se bo udeležila še tekme v Venetu, ki bo kot prva veljala tudi za evropski pokal. Ali se bo nato udeležila še kake tekme v Avstriji in se tako vključila v skupni seštevek evropskega pokala, pa je še vprašljivo. »Letos treniram manj, skratka, ko utegnem, trikrat do štirikrat tedensko. Nimam pripravljenega programa kot lani. Tudi tekem bo letos manj,« je pojasnila jahačica. Letošnja sezona bo torej tudi za Irino in konja Nabucca prehodna: lani je bil višek sezone evropsko prvenstvo, letos ni pomembnejših mednarodnih tekmovanj, vsi pa že pričakujejo svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto na Portugalskem. Letos se je Po-ckarjeva posvetila predvsem dobrodelnim tekmam na hipodromu za Pokal Corsa delle Stelle, kjer tekmuje z znanimi osebnostmi. Na zadnji tekmi bo skušala osvojiti zmago in se tako uvrstiti v finale pokala, ki bo konec avgusta. KOLESARSTVO Leghissa na Maratonu Dolomitov Na jubilejnem 25. maratonu Dolomitov (Maratona dles Dolomites) je letos nastopal tudi slovenski kolesar iz Nabrežine Christian Leghissa. Gorski kolesar se je v nedeljo preizkusil na cestnem kolesu, s katerim je prevozil 106 kilometrov dolgo traso s 3.090 metrov višinske razlike od La Ville do Corvare. V času 4.14,56 je preko-lesaril prelaz Campolongo, Pordoi, Sella, Gardena, Campolongo in Falzarego. Med 2.722 tekmovalci je bil absolutno 74., enajsti pa v kategoriji: »Na amatersko tekmovanje sem odšel predvsem za zabavo. Startal sem s startno številko 10.781, torej med zadnjimi kar 18 minut za prvimi. S tako visoko številko je bil prvi del proge zelo naporen, saj je bila velika gneča, lovljenje dobrega rezultata je bil zato nemogoč. Skoraj vsi boljši kolesarji so imeli nižje številke,« je povedal 33-letni kolesar, ki se je Maratona udeležil že četrtič. »Maraton je postal zdaj zelo popularen. Vsako leto pošlje prošnjo za nastop že oktobra približno 25.000 kolesarjev, organizatorji pa jih potem izžrebajo približno 9.000. Ker me več let ni bilo na startu, sem imel zelo visoko startno številko; boljšo imajo tisti, ki dosežejo dobre rezultate na zadnjih dveh izvedbah.« Leghissa je letos izbral srednje dolgo progo; kolesarji so lahko izbrali še krajšo, 55 kilometrsko, in maraton, 138 kilometrsko. Na najdaljši preizkušnji se je preizkusilo tudi največ kolesarjev: ciljno črto v Corvari je prečkalo 4.340 tekmovalcev in 251 tekmovalk, skupno pa je dokončalo 8.948 tekmovalcev. Naslednje leto bo Maraton 1. julija, pravilnik pa bo objavljen konec septembra. gMflBflMCT MAIMlTtl - 4.AVAAJ.V HW s- WïilH e» HHI 3- 1VR.V CAVALbe L i rmfEHJWi F S I Î'ÏTH \ i cAc maIhw lull JUG IHA W N ■ m ■ ■ UNIlAIHftttRAIHL * . WMF/ïflJTS Ctl^^V J TZvh* fL* Na Pockarjeve uspehe v trecu in na hipodromu je opozoril tudi najpomembnejši jahalni mesečnik v Italiji Cavallo Magazine. V junijski številki je slovenski jahačici namenil naslovnico (na sliki), na kateri sta Irina in konj Na-bucco. V prispevku, ki nosi naslov »Irina Pockar - Kraljica treca«, je Po- M Junijska številka z Irino Pockar in konjem Nabuccom ckarjeva predstavila sebe, konja Na-bucca, tekmovalno kariero v trecu in letošnje nastope na hipodromu. »Zelo sem vesela, da so mi posvetili naslovnico in pet strani. Novinarka me je obiskala na Dolgi kroni, povedala pa sem ji tudi, da tu živi slovenska manjšina,« je povedala 22-letnica. Deželna odbojkarska zveza je pred pričetkom lanske sezone popolnoma spremenila formulo prvenstev C-in D-li-ge. Uvedba kvalifikacijskih skupin je precej razdelila odbojkarska društva, poleg pohval je bilo tudi precej kritik, letos so se zato odločili za novo vrsto sprememb, nekatere so »lepotne«, v D-ligi pa je spet prišlo do revolucije, saj je bil ženski del prvenstva bistveno razširjen. Skupno bo tako v prenovljenih deželnih prvenstev nastopilo kar 66 moških in ženskih ekip: po 14 v moški in ženski C-ligi, 16 v moški D-ligi in 20 v ženski D-ligi. Podelili so tudi osem posebnih povabil in na ta način zapolnili vsa dodatna prosta mesta, kar si zveza FIPAV lahko šteje v čast. Kar zadeva moške C-lige je glavna novost v tem, da bodo ekipe, ki so se v dveh kvalifikacijskih skupinah uvrstile na 4. oz. 5. mesto, med sabo igrale dodatne tekme za uvrstitev v skupino za napredovanje oz. obstanek. S tem se je zveza skušala izogniti kritikam o neuravnovešenosti skupin, ki so sestavljena na podlagi uvrstitev ekip v prejšnji sezoni. Še naprej bosta na sporedu play-off za napredovanje (če razlika med prvim in drugim po 2. fazi znaša tri ali manj točk) in play-out za obstanek. Novost jet udi v tem, da bo enak sistem od letos veljal tudi za žensko C-ligo, v kateri lani (nerazumljivo) ni bila upoštevana možnost play-offa. V moški D-ligi se bo v skupino za napredovanje skupno uvrstilo šest moštev od šestnajstih, v ženski D-ligi pa osem od dvajsetih. V D-ligi bo torej sorazmerno manj izpadov, čeprav za po- vabljene madinske ekipe velja za dobo enega leta poseben režim zaščite, po katerem ne morejo izpasti. Kar zadeva naše ekipe bodo v moški C-ligi igrali letos Olympia, Soča, Sloga in Val, v ženski C-ligi bo nastopila združena ekipa Zares (pod režijo Sloge), v moški D-ligi ne bomo imeli svojega predstavnika (Olympia je napredovala, Naš prapor je izpadel, Sloga je zamenjala ligo s Fincantierijem), v ženski D-ligi pa bo igrala združena ekipa Zalet (pod režijo Kontovela). Prvenstva se bodo začela 15. oktobra. NOGOMET Turnir Danica na Vrhu V ponedeljek se je zaključil prvi del 16. turnirja Danica v moškem in ženskem malem nogometu. Na betonskem igrišču se je pomerilo 9 moških ekip in šest ženskih. Po ponedeljkovem moškem trobo-ju (razdeljeni so bili v tri skupine) so se v polfinale uvrstile ekipe Gostilna Francet, Sovodnje, Frnažar in Vrh Danica, tekme so odigrali sinoči. Jutri bosta na vrsti ženski polfinalni tekmi in sicer ob 20. uri Do-berdob-Štandrež in ob 21. uri Bum bum lady-Živ texas. Ob 22. uri bo tekma za 5. in 6. mesto med Vrhom Danica in Gor-janskim. Finalne tekme bodo v petek: ob 19. uri za 3. mesto moški, ob 20. uri za 3. mesto ženske, ob 21. uri za 1. mesto ženske in ob 22. uri za 1. mesto moški. Po tekmah bo prisotne zabaval Dj Boško. Peter Sossi v sredini med Francescom Carlettijem (na levi) in Erikom Mozanom GORSKO KOLESARSTVO - Deželno prvenstvo junior masters Peter Sossi najhitrejši Prvi med mladinci-neagonisti in tretji skupno - Dobri izidi tudi na Trofeji Junior bike Mladi Devinov kolesar Peter Sossi (letnik 1994) je v nedeljo dosegel lep osebni uspeh, saj je postal deželni prvak v gorskem kolesarstvu v svoji kategoriji. V Avianu je namreč potekala dirka za pokal Acid MTB Race, ki jo je priredil klub Acido Lattic. Na precej zahtevni in strmi 18 km dolgi progi je v kategoriji junior-master (ne-agonisti), veljavni za deželno prvenstvo masters, zmagal z veliko prednostjo pred drugo uvrščenim iz svoje kategorije. Skupno je nastopilo 8 tekmovalcev, Sossi, dijak mehanske smeri zavoda Jožefa Stefana pa je bil hitrejši tudi od nekaterih agonistov. »Konkurenca ni bila številčna, sem pa zadovoljen, da sem uspešno tekmoval na zelo težki progi,« je povedal peter. Med naraščajniki se je Erik Mo-zan uvrstil na 2. mesto, medtem ko je Francesco Carletti zasedel 4. mesto in tako prvič zaključil to vrsto tekem. Vrsti red: Naraščajniki: 1. Matteo Fadi (Ca-privesi); 2. Erik Mozan (Devin); 4. Francesco Carletti (Devin) Junior master: 1. Peter Sossi (Devin); odstopil Enrico Catania (Devin) Dan prej so se Devinovi gorski kolesarji udeležili preizkušnje za Trofejo Junior Bike v kraju Monte Prat pri Vidmu, kjer je krajevni klub naštel 87 udeležencev. Zaradi zamude pri vključitvi tekme v letošnji koledar, se je dirke udeležilo manj kolesarjev kot običajno, kljub temu so se naši kolesarji kar dobro odrezali, kot je razvidno iz končnih lestvic. Vrsti red: G1:-(nevčlanjeni): 1. Liam Ta-verna (Devin) G3: 1. Valentino Nada-lutti (Team Granzon); 3. Tristan Ta-verna (Devin); 7. Peter Chenda (Devin); G4: 1. Michele Chiandussi (Do-ni);odstopil Jan Godnič (Devin); G5: 1. Manuel Felice (Jam's bike team Buja); 9. Max Zannier (Devin) Začetni-ki/Naraščajniki: 1. Erik Mozan (Devin); 4. Francesco Carletti (Devin); 11. Alberto Di Giorgio (Devin) □ Obvestila PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 17. julija, pohod na Mali Golak. Pohod je primeren za vse. Informacije in prijave na tel. št. 334-9772080. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. ŠZ BOR in ZSSDI obveščata, da še do 15. julija 2011 sprejemamo prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in od 29.avgusta do 2.septembra,kjer bo vsak/a gojil/a športno panogo, ki mu/ji je pri srcu košarko,odbojko,ritmiko,športno šolo poleg drugih aktivnosti.Prijave sprejemamo na tel. Št. 040.51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Za informacije Karin 3406445370 Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 339-3853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763. Nagradni vikend KK Bor v znamenju sprostitve Mesec dni po koncu uspešne športne sezone 2010/2011, v kateri so dosegli nenadejano uvrstitev v polfinale play-offa za napredovanje iz deželne v državno C ligo, so bili košarkarji Borove članske ekipe konec tedna gostje glavnega pokrovitelja Radenske v zdravilišču v Radencih na meji med Štajersko in Prekmurjem. Tradicionalnega nagradnega vikenda, ki v sproščenem vzdušju na domu dolgoletnega zvestega sponzorja že vrsto let zaključuje sezone, v katerih borovci izpolnijo zastavljene tekmovalne cilje, se sicer niso uspeli udeležiti vsi igralci, prisotne pa so spremljali trenerji Boban Popovič, Boris Vascotto in Miloš Kalc ter špiker Rado Šušteršič. Fantje so uživali ob storitvah slovitega termalnega središča in se zabavali v bližnjih Gradcu in Murski Soboti. 1 8 Sreda, 13. julija 2011 POTOPIS Ustnice so bile živo rdeče. Presunilo me je dejstvo, kako je vendar možno, da si vietnamska osemdesetletnica s prav kmečko držo, nanaša na ustnice ličilo. Njeni zobje pa so bili čisto rjavi. Kaj takšnega še nisem nikoli videla. Radovednost mi ni dala miru. Opogumila sem se in svojega gostitelja vprašala, zakaj so babičini zobje tako nenavadni. Poučil me je, da je bil v preteklosti v severnem Vietnamu običaj, da so deklicam iz premožnih družin v puberteti polagali na zobe posebno zmes, ki so jo pridobivali iz lakovega drevesnega soka in limone. Navadno so jo polagali zvečer in tam je morala ostati celo noč, zato so usta deklici otekla in nekaj dni celo ni mogla jesti. Postopek se je moral ponoviti nekajkrat, da so dosegli zaželen učinek, to je trajno počrnitev zob, ki je v starih časih pomenila pripadnost družbeni eliti. Mnoge starejše ženske še danes dosegajo isti učinek tako, da žvečijo liste betelovega oreha, ki s časom trajno obarva zobe v rjavo, ustnice pa zaradi žvečenja te rastline dobijo živo rdečo barvo. Sedaj se mi je razkrila tudi skrivnost rdečih pljunkov, ki sem jih opazila na pločnikih in prav odleglo mi je, ko sem zvedela, da niso v zvezi s tuberkuloznimi obolenji, ampak z betelovimi listi, ki jih ljudje tako radi žvečijo. Prijazni gostitelj me je povabil, da se naslednji dan pridružim njegovi družini, ki Zaradi neznosne vročine vietnamska stanovanja, ki bolj spominjajo na čebelnjake, nimajo zastekljenih oken ali vrat. Največkrat pa ta tudi niso prekrita z zavesami. Zato, ko se tako v poznih urah sprehajaš po uličicah, imaš vtis, da hodiš kar po kuhinjah in spalnicah. Vse stvari so v njih dobesedno nagrmadene, od aluminijastih loncev do starega in skromnega pohištva, od perila, ki se suši na razpetih vrvicah po celem stanovanju, do malih oltarčkov. Prava uganka postane, kako se v njih lahko zbaše mnogo članska vietnamska družina, ko leže zvečer k počitku. Mesto se navdano začne prebujati okrog štirih, s prvimi petelinjevimi kriki ter z velikim vrvežem okrog tržnic, kjer prodajalci dostavljajo blago in nekateri kupci že odnašajo domov nakupljene dobrine. Tedaj se prižgejo radijski in televizijski sprejemniki ter skorajda vsakršna škatla, ki oddaja zvoke v obliki glasbe, in s tem je do poznih večernih ur konec miru, ki ga med drugim rušijo tudi hrupi tisočih kanju stanovanja, denarja in prijateljev, pa jim je bil pločnik edini prostor, kjer so lahko prebili noč v upanju, da jim bo naslednji dan prinesel nekaj več sreče. Iz stanovanjskih okenc in linic je odsevala rdeča svetloba lučk, ki neprenehoma gorijo na oltarjih slehernega vietnamskega doma. Postavljeni so na čast družinskih prednikov, katere duhove treba po starodavni konfucijanski etiki spoštovati in častiti. Na njih so priložene velike črno bele fotografije dedov in babic, pred temi pa sveže sadje, cvetlice in seveda kadila. V svoje skromno gostišče sem se vrnila, ko se je že danilo in, ko se je lastnica, priletna Vietnamka z dolgimi lasmi v beli ohlapni obleki, s kadili v roki priklanjala pred oltarjem svojih prednikov. Smuknila sem v posteljo, si nataknila ušesne zamaške in se tako zavarovala pred hrupom, ki je po bližnjih uličicah naraščal in se spreminjal v pravo norišnico. Ob drdranju dveh ventilatorjev sem zaspala. / 2 k s s? * ¡3 Starček I s krpami I Ko je sonce že močno pripekalo, sem bila na glavni pošti in lepila znamke na razglednice. Tedaj se mi je približal mlad, lepo oblečen Vietnamec in me prosil, če mu lahko posodim pero. To je bila seveda le pretveza, da bi z menoj izmenjal nekaj besed, in tako uril svojo sicer skromno angleščino. Bil je prijazen in olikan, zato sem čez nekaj časa z veseljem sprejela povabilo, da obiščem njegov dom. Z modernim motornim kolesom sva se peljala skozi mesto in prišla do ozke hiše, katere videz je kazal, da je družina dokaj dobro stoječa. Kot večina vietnamskih zidanih hiš tudi ta ni poznala običajnih vrat, ampak čez celo prednjo steno je bila vgrajena roleta tako, da se je z ulice kar naravnost stopilo v dnevno sobo. Samo ponoči so roleto spuščali. Predstavili so mi vse prisotne družinske člane, ki so bili zbrani za mizo. Babica je bila prav takšna, kakršne smo bili navajeni videti stare Vietnamke izpred štiridesetih let. Drobno telesce, ki ga bi močnejši sunek vetra v hipu zvrnil na tla, so pokrivale ohlapne črne hlače, rjava srajca z značilnima bočnima zarezama pa se je oprijemala suhljatega prsnega koša, ki ni kazal niti najmanjše izbokline dojk, kot da bi izginile, potem ko niso več služile svojemu namenu. Črni gladki lasje so bili skrbno povezani v majhen čop na temenu. Ličnici sta močno štrleli na temnem obrazu, ki ga je krasil prav otroški nasmešek. deželi visečih mrežic bo šla na obisk k očetovi drugi ženi, katera živi na podeželju. To me je razveselilo in obenem malce začudilo, kajti nisem pričakovala, da bo v močno tradicionalni kon-fucijansko orientirani družini, bil nekdo tudi zakonsko ločen. »Saj naš oče ni ločen,« mi je brž odgovoril fant »dejansko ima dve ženi in to je v naši družbi splošno priznana stvar.« Res sem se začudila in obljubljeni izlet mi je postal še bolj privlačen. (se nadaljuje) motornih koles z neprenehnim trobljenjem, po majhnih uličicah pa klici krošnjarjev. Okrog treh ponoči tudi to mesto večnega hrupa tone v globok spanec. Če je obisk Pariza nepopoln, če si ne ogle-daš tudi znamenitega Louvrskega muzeja in Eifflovega stolpa, prav tako ostane nepopoln obisk mesta Ho Chi Minh, če se ponoči ne sprehodiš po njegovih ulicah. Velika stenska ura v preddverju mojega gostišča je bila tri. Potiho, da bi ne prebudila svojih šestih sosedov, sem se skobacala iz majhne sobice ter za sabo zapustila drdranje dveh ventilatorjev, od katerih je odvisno dobro počutje slehernega tujca. Ti so zaradi neznosne vročine nepogrešljiv sestavni del pohištva danes že vsake premožnejše vietnamske hiše. Moji koraki so doneli po ozkih in temačnih uličicah bližnjega okoliša, iz katerih je občasno švignila kaka mucka, mogoče pa podgana, in večkrat sem se spotaknila ob luknjo ali kup smeti, ki so se nabirale ob robu cestišča. Tu pa tam je pred hišnimi durmi na slamnatih preprogah spalo nekaj ljudi in, če ne bi pazila, bi jih v temi lahko še pohodila. Ni mi bilo jasno ali so spali na pločniku, ker jim je bilo v stanovanju prevroče, ali pa, ker doma niso imeli dovolj prostora za vso družino. Moji dvomi so se razblinili, ko sem prišla do mestnega parka, prav v bližini enega najmogočnejših modernih sai-gonskih hotelov. Na asfaltu so si začasno spalnico uredile številne družine, ki jih na ulico prav gotovo ni priklicala vročina, temveč sta jih sem pregnala revščina in beda. Prihajali so iz podeželja in v mestu iskali zaslužek. V pomanj- Na sliki zgoraj sorodniki družine Nguye, spodaj podeželska hiša druge žene in v sredini deček iz Saigona / RADIO IN TV SPORED Sreda, 1B. julija 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Čebulne vonjave 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre informacije 12.05 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan.: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Straziami, ma di baci saziami (kom., It., '68, r. D. Risi, i. N. Manfredi) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Montecristo (pust., ZDA, '01, r. K. Reynolds, i. J. Caviezel) 23.45 Film: Keith (dram., ZDA, '08, r. T. Kessler, i. E. Harnois) 0.55 Nočni dnevnik Canale S 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik - Parlament 9.30 Dnevnik -kratke vesti 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 7 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei so-gni - Viaggio di nozze a Madeira (pust., Nem., '08, r. H. Togel, i. S. Rauch) 16.50 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Da Da Da 21.20 Film: Notte brava a Las Vegas (kom., ZDA, '08, r. T. Vaug-han, i. C. Diaz) 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Glasb.: Obiettivo Castrocaro 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Storm - Una tempesta a quattro zamp (dram., Dan., '09, r. G. Campeotto, i. M. Ronnov) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Ricomincio da capo (kom., Nem., '06, i. J. Bandrup) 16.35 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 0.40 Variete: Pape-rissima sprint 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.55 Nan.: American dreams 10.35 Dnevik, Zdravje in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 One Tree Hill 17.50 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 21.10 Film: Il ciclone (kom., It., '96, r.-i. L. Pieraccioni) 23.30 Reportaža: Storie di donne 0.10 Aktualno: Nonsolomoda 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Baywatch 7.50 Film: L'incredi-bile avventura del piccolo Elias (risanka) 9.30 Risanke 10.25 Nan.: Nini' 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.25 Nan.: CSI -Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 22.45 Dnevnik 23.00 Aktualno: Seconda se-rata estate 0.00 Aktualno: La Storia siamo noi 0.55 Dnevnik - Parlament 1.00 Rainotte 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Film: Maciste all'inferno (pust., It., '62, r. R. Freda, i. K. Morris) 10.50 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.00 Dok.: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Dok.: Figu 14.55 Dnevnik - L.I.S. 15.00 Kolesarstvo: 98° Tour de France, 11. etapa 18.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Scia-relli) 23.15 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.20 Aktualno: Tg3 Linea notte estate in vremenska napoved 23.55 Dok.: Doc 3 0.45 Aktualno: Appuntamento al cinema 0.55 Dok.: Gate C u Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Giu-dice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Talk show: Benessere - Il ritrat-to della salute 11.30 Dnevnik in prometne 21.10 Film: Presa mortale (akc., ZDA, '06, r. J. Bonito, i. J. Cena) 22.55 Film: Austin Power - Il controspione (kom., ZDA, '97, r. J. Roach, i. M. Myers) 0.50 Show: Po-kerlmania 1.40 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Cuore Tuareg 9.30 Nan.: Amanti 10.20 Glasb.: Mille voci 12.20 Aktualno: Vi-deomotori 12.35 Šport: Super Sea 13.00 Aktualno: Uomini di successo 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisa-pori 15.05 Aktualno: Piccola grande Italia 15.30 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Free- message - Estate 201119.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: Usanze e tradizioni -Estate 2011 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.50 Aktualno: An-tiche Ville del FVG 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versiliana La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il prossimo uomo (voh., ZDA, '76, r. R. Sara-fian, i. S. Connery) 16.05 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.50 Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Kviz: Cuochi e fiamme 19.35 2.20 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 1.55 Aktualno: In Onda 21.10 Resničnostni show: Sos Tata 0.10 Dnevnik 0.25 Dok.: La storia proibita del '900 italiano 1.25 Nan.: N.Y.P.D. (t Slovenija 1 6.50 22.55 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Lutk. nan.: Telebajski 8.20 Žogarija 8.50 Igr. nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 9.10 Ris.: Polžlegrajske zgodbe 9.20 Zlatko Zakladko (pon.) 9.35 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 10.00 Dok. film: Deborah 10.20 Rodil se je genij 11.00 Na krilih pustolovščine (pon.) 12.00 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.10 Dok. serija: Kulturni vrhovi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.20 Risanke 16.20 Pod klobukom 17.30 23.25 Dok. serija: Zdravje v Evropi (pon.) 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film tedna: Brezuhi zajec 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 0.10 Trikotnik (pon.) 0.45 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (T Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.50 Zabavni infokanal 13.25 Izvir(n)i (pon.) 13.55 5. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije (pon.) 14.30 Bleščica (pon.) 15.00 Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 15.25 Knjiga mene briga (pon.) 15.50 Črno beli časi 16.05 Mostovi - Hidak (pon.) 16.35 Slovenci po svetu - Nova Zelandija 17.05 Eutrinki 17.40 Poljudno-znanstv. serija: Življenje: Ptice (pon.) 18.30 Miss Universe Slovenije 2011 (pon.) 19.45 Žrebanje lota 20.00 Dok. odd.: Obrazi drugačnosti - Življenje in smrt 21.30 Film: Zima v vojnem času 21.30 Film: Zima v vojnem času 23.10 Film: Slovenska jazz scena 23.45 Podoba Slovenije Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.50 Kronika 8.05 21.30 Žarišče 9.00 Redna seja DZ 19.00 Tv dnevnik Tvs120.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.30 Biker explorer 16.00 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.30 22.15 »Q« - trendovska oddaja 17.15 Srečanje z 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Potopisi 20.30 Folkest 21.00 Glasb. odd.: Boben 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione magazin pop Pop TV 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.25 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 9.1010.15, 11.35 Tv prodaja, Reklame 9.25 16.15 Nad.: Grenko slovo 10.45 Nad.: Ko se zaljubim 12.0515.20 Te-reza (dram. nan.) 13.00 24 UR, Novice 13.30 Oprah show (družb. teme) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Poslednja sodba 21.45 Razočarane gospodinje (dramska serija) 22.40 24UR zvečer, Novice 23.05 Zvezde na sodišču (dramska serija) 0.00 Kosti (krim. serija) 0.55 Čistilec (dramska serija) A Kanal A 8.30 10.45 Obalna straža (akc. serija) 9.25 Veveriček (ris.) 9.40 Racman Dodgers (ris.) 10.15 Požeruh (ris.) 11.40 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.35 Frasier (hum. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Sesuti Harry 15.10 23.10 Pa me ustreli! (hum. serija) 15.40 Moja super sestra (hum. serija) 16.10 Teksaški mož postave (akc. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina -CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - Info, promet 20.00 Film: Gola pištola 2 1/2(akc. kom., ZDA, '91) 21.30 Film: Bowfinger 23.20 Pa me ustreli! 23.50 Film: Vpleteni RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Gremenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Čustvena inteligenza: pogovori z Branetom Krapežem; 12.15 Glasbene muze; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak: Prepovedan kruh - 25. nad.; 18.00 Koncert: Gustav Mahler; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accad-de oggi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ballando con Ca-sadei; 9.35 Poletni zmenek; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Cervelli in fuga; 11.33 Tutti frut-ti; 12.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 19.00 La via della Plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Album Charts;21.30 Proza; 23.00 Radio Disco; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20, 17.35 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Sredi poletja; 17.30 Novice; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 13-julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središči a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/32 O 18/25 KRANJSKA G. O W TRŽIČ «¡« 19/30 O KRANJ 0 19/29 S. GRADEC CELJE 20/32 O MARIBOR 018/32 PTUJ O M. SOBOTA O 19/34 O LJUBLJANA 18/32 POSTOJNA O 17/30 KOČEVJE O _ O ČRNOMELJ N. MESTO 17/31 o ^^ ZAGREB 21/37 O v NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo lepo jasno vreme; popoldne bo zmerno oblačno in soparno zlasti po nižinah; ob obali bo prijetnejše, ker bo pihal manj vroč zmorec. Popoldne se bo v Karnijskih Alpah in Predal pah lahko pojavila kakšna ploha. Od večernih ur bo ob morju zapihal okrepljen jugo in v hribovitem svetu bodo nastajale nevihte, ki se bodo lahko pojavile tudi v zgornji ravnini. Kakšna nevihta bo lahko tudi močna. Prevladovalo bo sončno vreme, ponekod bo pihal jugoza-hodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj C. J Anticiklon afriškega izvora se bo zadrževal nad našo deželo do srede zvečer, ko nas bo prešla hitra vremenska fronta, ki bo povečala nestabilnost ozračja. Ob koncu tedna bo začel dotekati nekoliko hladnejši zrak z ^ Atlantika, ki bo povečal nestabilnost ^ozračja. ~ " Nad Balkanom je šibko območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena vremenska fronta je dosegla zahodne Alpe. K nam priteka z jugozahodnimi vetrovi suh in zelo topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 Dolžina dneva 15.25 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.30 in zatone ob 3.36 Ä^AA BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala toplotna obremenitev, postopno pa se bodo krepile tudi druge vremensko pogojene težave in nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 27,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.16 najnižje -72 cm, ob 11.09 najvišje 34 cm, ob 16.16 najnižje -8 cm, ob 21.50 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.49 najnižje -74 cm, ob 11.49 najvišje 39 cm, ob 17.02 najnižje -9 cm, ob 22.28 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........32 2000 m ..........16 1000 m ..........24 2500 m ..........13 1500 m ..........19 2864 m ..........12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9,5, v gorah 10,5. O GRADEC 21/29 CELOVEC O 17/30 TRBIŽ O 15/28 o 17/23 KRANJSKA G. O 19/28 S. GRADEC ČEDAD O GORICA O 11111 O TRŽIČ 20/29 V N. GORICA ttno O KRANJ O LJUBLJANA 20/32 POSTOJNA O 19/29 KOČEVJE O CELJE 21/32 O MARIBOR 0 21/32 PTUJ O M. SOBOTA O 22/35 N. MESTO 21/34 O REKA 22/30 ZAGREB 22/37 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno; pihali bodo zmerni južni vetrovi. Nekoliko manj soparno bo v primerjavi s sredo. V hribih bo spremenljivo s plohami in kakšno nevihto, ki bo verjetnejša popoldne. Posamezne nevihte bodo možne tudi v nižinskem pasu. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo sončno in vroče, pihal bo jugozahodnik. Predvsem v gorah bo nastala kakšna nevihta. V petek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, vročina bo popustila. WIKILEAKS - Prizivni postopek na višjem sodišču v Londonu Assange na sodišču izpodbija odločitev o izročitvi Švedski Julian Assange ob prihodu na londonsko sodišče včeraj ansa ZDA - Rekordni porod Teksaška mamica povila 7,3 kg težkega otroka Le dva tedna prej v isti bolnišnici rojeno je 0,4 kg težko dete AUSTIN - 39-letna Janet Johnson iz Longviewa v Teksasu je bila minuli petek skupaj z zdravniki presenečena nad svojim novorojenčkom, za katerega je sicer pričakovala, da bo velik, a nihče si ni mislil, da bo tehtal kar 7,3 kilograma. Ameriški mediji so novico o rojstvu "orjaškega" JaMichaela Browna posredovali v ponedeljek. Zdravniki so pričakovali, da bo otrok, ki so ga spravili na svet s carskim rezom, tehtal med pet do šest kilogramov. Gre za najtežjega otroka, rojenega v bolnišnici v Longviewu, in to le dva tedna po tem, ko so spravili na svet le 0,4 kilograma težkega otroka. Najtežjega otroka v zgodovini naj bi sicer rodila ženska v Ohiu konec 19. stoletja, tehtal pa naj bi kar 10,7 kilograma. Nov protikadilski zakon tudi v Belgiji BRUSELJ - Zaradi uveljavitve protikadilskega zakona, ki prepoveduje kajenje v vseh belgijskih gostinskih lokalih, grozi zaprtje kar 960 lokalom v državi, ugotavlja belgijska organizacija Syndicat Neutre pour Independants (SNI) na podlagi raziskave, ki je vključevala 651 gostinskih lokalov. Več kot 57 odstotkov lastnikov gostinskih lokalov pravi, da se je njihov dobiček že zmanjšal za četrtino, osem odstotkov pa se jih boji, da bodo morali v prihodnjih šestih mesecih zapreti vrata. V Belgiji je 12.000 lokalov, kjer ne strežejo tople hrane, kar pomeni, da grozi zaprtje približno 960. Raziskava je pokazala tudi, da je prepoved kajenja povzročila več sporov med sosedi lokalov in gosti, ki kadijo na ulicah. Novi protikadilski zakon, ki prepoveduje kajenje v vseh gostinskih lokalih je začel veljati 1. julija. (STA) LONDON - Na višjem sodišču v Londonu se je včeraj začel prizivni postopek, s katerim skuša ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange preprečiti izročitev Švedski zaradi obtožb o spolnem napadu. 40-letni Assange izpodbija februarsko odločitev sodišča o izročitvi in trdi, da bi bile s tem kršene njegove človekove pravice. Avstralec, ki je od aretacije decembra lani v Londonu v hišnem priporu, trdi, da so obtožbe proti njemu politično motivirane. Obravnava bo potekala še danes, kdaj bosta sodnika objavila odločitev, pa še ni znano. Assangea zastopa vodilni britanski odvetnik za človekove pravice Ga-reth Pierce, ki je že napovedal, da bo primer posredoval Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Če bo Assange izročen, bo moral na Švedskem odgovarjati na obtožbe o spolnem napadu in posilstvu na dve ženski, ki naj bi ju zagrešil avgusta lani v Stockhol-mu. Assange je konec lanskega leta povzročil pravi vihar z objavo ameriških diplomatskih depeš na spletni strani Wiki-Leaks, ki med drugim razkrivajo podrobnosti ameriške vojne proti terorizmu in odnose med velesilami ter pikantne podrobnosti o posameznih politikih. (STA) PAKISTAN - Po poročanju angleškega časnika Guardian CIA organizirala lažno cepljenje da bi ujela Osamo bin Ladna LONDON - Ameriška obveščevalna agencija Cia je v pakistanskem mestu Abotabad, kjer se je skrival letos ubiti vodja mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden, sprožila lažno akcijo cepljenja, da bi pridobila vzorec DNK bin Ladnove družine, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na britanski časnik The Guardian. Cia je lokalnega zdravnika, ki je organiziral kampanjo cepljenja, najela potem, ko je v Abotabadu izsledila bin Ladnovega kurirja. Kurir je bil namenjen v poslopje, za katerega se je kasneje izkazalo, da je skrivališče vodje teroristične mreže Al Kaida. Pred začetkom tvegane operacije proti bin Ladnu je CIA želela opraviti analizo DNK oseb, ki so skupaj z njim živele v poslopju, in rezultate analize primerjati z vzorcem krvi bin Ladnove sestre. Da bi bila akcija cepljenja čim bolj prepričljiva, jo je pakistanski zdravnik Shakil Afridi organiziral v najrevnejšem predelu mesta Abotabad, nato pa jo je prestavil v mestni predel Bilal Town, kjer se je skrival bin Laden. Afridija je kasneje aretirala pakistanska obveščevalna služba. Po besedah uslužbenca pakistanske obveščevalne službe je bila akcija precej nenavadna, saj je Bilal Town premožnejše območje, zato je bilo nelogično, da bi tam nekdo zastonj cepil prebivalce. Neki medicinski sestri je uspelo priti v bin Ladnovo poslopje, vendar po navedbah pakistanskih virov ni uspela dobiti vzorcev DNK, še poroča Guardian. Osama bin Laden je bil ubit 2. maja v napadu ameriških posebnih enot, zaradi katerega so se zaostrili odnosi med ZDA in Pakistanom. Potem ko je pakistanska vojska v ponedeljek sporočila, da v boju proti terorizmu ne potrebuje pomoči ameriških vojakov, se je Washington odzval z ukinitvijo 800 milijonov dolarjev vredne vojaške pomoči Pakistanu. (STA) Cattelanovi golobi izzvali zaščitnike živali BENETKE - Pred vhodom na beneško razstavišče Giardini, kjer je na ogled razstava v sklopu 54. likovnega bienala, so se zbrali zaščitniki živali. Njihovo jezo so zbudili nagačeni golobi, ki jih je umetnik Maurizio Cattelan namestil pod strope osrednjega paviljona. Pod plakatom bienala je visel napis: »Iluminacije? Bienale je narodna sramota!« Okoli 2000 nagačenih golobov je razstavljenih v več kot desetih dvoranah osrednjega paviljona v beneških Giardinih, vključno z vhodno dvorano, kjer je na ogled delo velikega beneškega slikarja Tintoretta. Cattelan je sicer znan po svojih kontroverznih postavitvah. V preteklosti je javnost preizkušal s prikazi obešenih otrok in pa s podobo Papeža, ki ga je zadel meteorit. (STA)