List 6.
Gospodarske stvari.
Iz občnega zbora družbe kmetijske Kranjske
29. januari j a t, L
Čeravno je mesec januarij neugoden zborovanju, se je vendar zbralo 39 udov in med njimi večina vnanjih in mnogi predstojniki podružnic kmetijskih.
Gosp. predsednik baron K. Wurzbach je ˇ začetnem govoru pozdravil zbrane gospode in še posebno c. k. deželnega predsednika gosp. grofa Auersperga za-hvalivŠi se deželni vladi za prijazno pospeševanje namenov družbinih; zahvaljuje se tudi c. k. minister-•tvu kmetijstva za denarno pripomoč, po kteri so se dosegli -že očitni dobri nasledki v nekterih razdelkih našega domačega kmetijstva; dalje priznava hvale vredne •klepe deželnega zbora o vinski šoli na Slapu in kmetijski na Dolenskem; navdušuje naše gospodarje, naj pošljejo v letošnjo Dunajsko razstavo, kar imajo lepega
f>ridelka, dalje se spominja med drugimi udi, ki jih je ansko leto nemila smrt družbi vzela, še posebno mno-gozasluženih gospodov župnikov Janeza Zalo kar j a in Blaža Potočnika, in konečno imenuje gospode, ki so jih druge kmetijske družbe danes za zastopnike svoje izvolile. — Ko se gosp. c. kr. deželni predsednik zahvali za prijazni pozdrav, obljubi tudi vprihodnje po svoji moči podporo družbi kmetijski.
Ker je poročilo glavnega odbora o delovanji družbe kmetijske po poslednjem zboru bilo v natisu (slovenskem in nemškem) pričujočim udom izročeno, se je opustilo branje.
Družbe tajnik dr. Jan. Bleiweis je zdaj na kratko (slovenski) poročal o 16 različnih razdelkih, za ktere je kmetijska družba državno podporo prejela ter razložil, kako je družba to denarno podporo obrnila. — Ko je končal poročilo, je poprijel besedo vitez Gut-mansthal, kije ravnokar iz Dunaja prišel iz skupščine vinorejcev, ktero je sklical minister kmetijstva, in iz obravnav ondašnjih naznanil sledeče sklepe o 5 vprašanjih: 1) potreba vinorejskih šol (vitez Gutmans-thal je priporočal take šole posebno še za Kranjsko in Goriško) in potovanj sk o podu če vanje se je priznalo; 2) priporočala so se mala vi no rej s k a društva v posamesnih krajih in povdarjala korist, da se državna podpora za vinstvo v prihounje loči od podpore za sadjerejo; 3) za celo deželo staviti red bendime (trganja), se ni odobrilo, dovoli naj se pa občinam, da po dogovoru z vinorejci svojega kraja odločijo začetek trganja; predrugačenja postave za poljsko varstvo z ozirom na vinograde je želeti; o 4. vprašanji, namreč:  ali naj se odpravi colnina za vino na nem-
ški meji in sicer tako, da brez colnine smejo nemška vina v naše cesarstvo, pa tudi vina našega cesarstva na Nemško,  se je skupščina razcepila na dvoje:   večina
J*e bila za to, naj se odpravi colnina, manjšina, med :tero je stal vitez Gutmansthal, pa je — in to prav po Eravici na korist mnogim našim vinskim deželam — ila za to, da ostane colnina, sicer našim vinom žuga huda konkurenca nemških vin, ako se brez cola dova-žajo v naše dežele; colnina za Dalmatinska, Isterska in Tržaška vina pri vvažanji v Avstrijsko-ogerske dežele naj prestane; 5) bila je velika korist Kloster-neuburške vinske poskušalnice pripoznana in priporočano, naj se poleg nje tudi v druzih krajih napravijo pripomočne poskušalnice.
Nanašaje se na državno podporo za občinske trtnice (Gemeinderebschulen) dr. Bleiweis vpraša v zboru pričujočega gosp. Riharda Dolenca: kaj on misli o tem, ali je naprava občinske trtnice v Vipavi še tudi potem potrebna, ko se ustanovi vinorejska šola na Slapu? Gosp. R. Dolenec stavi na to vprašanje predlog: naj občni zbor sklene, da vsa državna podpora za občinske trtnice naj se obrne na veliko trt-nico na Slapu, ki, kedar se šola ondi začne, bo izreje-vala vsake sorte trte in ž njimi oskrbovala celo deželo. Dr. Bleiweis se sklada s tem mnenjem, vendar opomni, da občni zbor ne more konečno sklepati o državnih subvencijah, ki so po obstoječih pravilih r rokah posebnega „subvencijskega odbora", ki je sestavljen iz vladnega zastopnika, iz zastopnika deželnega odbora in iz glavnega odbora družbe kmetijske.
O državni podpori za predivstvo poroča gosp. Rihard Dolenec, da je ravnokar prišel iz Bohinja in Vodic, kjer so njegovi nauki o ravnanji lan d in prediva našli prav veliko ukaželjnih gospodarjev, ki so kar v par dnevih si naročili kakih 40 mernikov Ruskega lami. Očividno je bilo, da ta poduk bo zdatno pospešil umno predivstvo po načinu Belgijskem; zato je zbor sklenil, naj odbor kolikor mogoče vstreže predlogom, ki jih je stavil g. Dolenec, čegar poročilo je zbor pazljivo poslušal, namreč: naj se nekoliko novega orodja d& v Bohinj in Vodice; naj bi po dozorelem lanu še enkrat šel v te kraje djansko jim pokazat pravo ravnanje; naj se, ako je mogoče, v imenovana dva kraja pošlje nekoliko družbinega letopisa, v kterem se nahaja poduk v predivstvu. Soglasno je bil sprejet tudi njegov predlog, da družba kmetijska gosp. župniku Mesarju v Bohinj in gosp. župniku Kajdižu v Vodicah zahvalo izreče za krepko podporo, ki jo je on našel pri popotnem nauku v imenovanih krajih. Isto tako pa je zbor izrekel zahvalo gosp. Dolencu za njegov trud, s kterim na več strani pospešuje napredek domačega kmetijstva.
r*
Nanašaje se na poročilo o državni podpori za živinorejo potrjuje vitez Gutmansthal prodajanje živine po poti dražbe, ako se živina na prodaj postavi za polovico cene, za ktero se je kupila, rekši, da za to, kar kdo kupi, veliko več skrbi, kakor za to, kar kdo darovano dobi; vendar je želeti, da se živina ne prodaja samo v Ljubljani, teinuč tudi drugod po deželi po nasvetu podružnic. Ta predlog je bil sprejet, in po takem vsaj deloma tudi to, česar je želela podružnica Novomeška. Senožeska pa želi, naj se živina n e prodaja, ampak junec in telica istega plemena naj se brezplačno dasta gospodarjem, kajti v dražbo se ne more vtikati ubogi kmet. Dr. Bleiweis je razjasnil predlog podružnice Senožeške, da želja njena je sicer dobrotljiva, al namen živinorejski se s tem ne doseže, če živina pride le kot milošnja v revni hlev revnega kmeta; namen je visi, namreč: dober zarod v domači deželi; kedar imamo dobre živine domd že za-rejene, pride tudi manj premožni kmet lahko do nje; prve roke morajo dobre roke biti.
(Konec prihodnjič.)
------ 42 ---
50
Iz občnega zbora družbe kmetijske Kranjske
29. januarija t, l.
(Konec.)
Ko se je razpravljal sklep glavnega odbora, da — kakor drugod tako tudi pri nas — bo koristnejše za po-vzdigo živinoreje, ako se plemenni biki v prihodnje ne dad6 brezplačno, ampak prodado za polovico kupnine na deželo, je prof. Konšek stavil vprašanje: kako pa bode potem s tarifo za spuščanje, ker dozdanja tarifa je znašala 10 kr., dokler so gospodarji bike zastonj dobivali? — Gosp. predsednik mu odgovori, da že lansko leto je subvencijski odbor tarifo od 10 kr. povzdignil na 30 kr.; če pa bode gospodar kupil bika, kupi s tem tudi pravico tarif o vanj a. —
Namesti po opravilih na Dunaji zadržanega gosp. dr. Coste poroča v imenu odborovem gosp. Solmajer o osnovi loterije, ktera ima namen, pridobiti družbi kmetijski toliko dohodka, da more na svojem vrtu na Poljanah zidati primerno poslopje za zbirko kmetijskega orodja in druge potrebne prostorije, kterih stroški so preračuni eni na 20.000 gold. Odbor predlaga , naj se naredi 200.000 srečk (lozov), ena za 20 novih kraje.; dobitki naj bodo lepa živina, mašine, poljedelsko, vrtnarsko , gozdarsko orodje, semena itd., pa tudi hišna oprava; — ti dobitki naj se pridobijo po trojni poti: po prostovoljnih darovih za povzdigo kmetijstva zavzetih domoljubov, po podpori, za ktero se naprosi min isterstvo kmetijstva, in po nakupu druž-binem. Pred izsrečkanjem dobitkov leta 1874. naj se napravi v Ljubljani razstava vseh dobitkov. — Gosp. dr. Dolar nas ve tuje, naj se srečke narede po 40 kr. in naj se jih isda le 100.00.0; gosp. Dež man želi, naj se določi družbinemu odboru denarni znesek, čez kte rega ne sme seči pri nakupovanji dobitkov. Vitez dr. Gutmansthal se sklada s tem in nasvetuje, naj se ta znesek odloči na 5000 gold. Dr. Dolar meni, da taka določitev bila bi nezaupnica odboru, ktere ne zasluži. Po daljein razgovoru je obveljal sklep : naj se družbinemu odboru prepusti na prosto voljo, za koliko da nakupi dobitkov, ter se sprejmejo vsi drugi predlogi odborovi. —
Gosp. Peter Kozler poroča o tem, kaj je družba kmetijska dozdaj storila, da bi kmetijstvo bilo vredno zastopano pri veliki razstavi Dunajski, ki se začne maja meseca. Ona namreč hoče v skupni zbirki razstaviti pridelke gorenske, dolenske in notranjske in je zato že najela razstavni potrebni prostor, za kterega je plačala 122 gold. 25 kr. Zelja je zdaj le ta, da vsi naši domoljubi, ki so bili na-prošeni že 1. julija lani, kar hitro pošljejo odboru, kar imajo za razstavo nabranega. Gosp. poročevalec Kozler se nadja, da se bode to zgodilo, in prosi pričujoče ude žive podpore. —
Potem dr. BI ei vre i s na kratko poroča o srečnih skušnjah učitelja Breznika, iz semena p ri del o vat i krompir (v ,,Novicah" že naznanjenih) in prosi zbrane gospode, naj ogledajo Brežnikovo razstavico, ki bode tudi na Dunaj šla v razstavo. —
Ker so predlogi podružnic bili že obravnavani pri državnih subvencijah, ostalo je le še poročilo podružnice Vipavske, ktera toži o pokončevanji gozdov na Nanosu. Sklenilo s^ je poročilo izročiti c. kr. gozdarskemu nadzorniku, v čegar opravilstvo spada skrb za gozdarstvo. —
Zdaj želi grof Bar bo besede za dvojo stvar: Prvič ponudi rn urborej cem, ki se pečajo s svilorejo, 300 petletnih murbovih dreves brezplačno. Zbor hvaležno sprejme to dobrotno ponudbo. (Družbeni odbor je naprosil vredništvo „Novic", naj grofov o ponudbo oglasi po ,Novicah", da se gospodarji obrnejo brž in naravnost do gosp. grofa v Rakovnik na Dolenskem; to storijo s tem oklicem); drugo je bilo to, da je grof Bar bo stavil predlog, ki je bil enoglasno sprejet, naj se družba obrne do mini-sterstva finančnega za uovoljenje , da smemo na Kranjskem tobak pridelovati, ker imamo zdaj cigarnico v Ljubljani, ki potrebuje tobaka, za kterega je naša dežela prav pripravna.
Dr. Ahačič toži, kako nemarno je v Ljubljani sejmišče živinsko; o deževnem vremenu živina in kupci gazijo v blatu; živina se ne stavlja v noben red, nevarnost za ljudi je zato velika. Župan g. Dež man skuša zagovarjati sejmske napake; al tudi od druzih strani se pritrjuje dr. A h a č i č e v i pritožbi, in skoro enoglasno je bil sprejet predlog: naj se mestnemu magistratu želja izroči, da se odstranijo grajane napake.
Družbeni račun za leto i871. in proračun za leto 1873. zavoljo pomanjkanja časa nista bila na drobno brana; rečeno je bilo, da račun za leto 1871. je gosp. Jan. Steska, c. kr. računarski svetovalec, pre-iskal in ga popolnoma v redu našel. — Dohodki so znašali 8338 gold. 41 kr., stroški 7443 gold. 16 kr., tedaj je ostalo 895 gold. 25 kr. — Bilanca je kazala stan celega premoženja na 34.073 gold. 62 kr. — Proračun za letošnje leto je stavljen s 38d3 gold. v dohodkih, s 3759 gold. 63 kr. pa v stroških, po takem utegne ostati  103 go]d. 63 kr. konec leta.
Po podružnicah za posiavjenje s častnim pismom priporočanim murbo- in svilorejcem, sadje- in Čbelorejcem so bile pohvalne diplome priznane.
Gospodje M. Pregi, vitez dr. Gutmansthal, Solmajer in Debevec so bili zopet izvoljeni za odbornike glavnega odbora.
Razstavila v zboru sta se le k r o m p i r po skušnjah Breznikovih in pa velikanska latnata rž od gosp. Scheirerja, predstojnika podružnice Kateške. Iz Dolen-skega samo za poskušnjo prineseni siivovec: ali bi bil za Dunajsko razstavo pripraven ali ne, je bil dober spoznan. Kdor je hotel še kaj videti, videl je lahko v pisarnici družbe kmetijske.