Vtiivcr-Itctrtn &it*nlc<6 KJE SI. ZIMA BELA...? Poštnina plačana v gotovini Ljublfana /brezni./ Leto XI, — Štev. 3. ■ W. Ljubljani, 16. januarja 1955 »Polet« — ureja uicu..^—_____ govorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo tn uprava v Ljubljani — Uredništvo: BČkozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 662-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193, 30-2« ln 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din Ljubljana, 16. jan. — Vče raj in danes je bil odigran v prostorih Železniške direkcije republiški namiznoteniški turnir, kate-regn so se udeležili vsi najb oljši igralci iz Slovenije. Po udeležbi je bil ta turnir eden najbolj obiskanih, saj je nastopilo okoli 100 tekmovalcev, ki so se pomerili v 9 disciplinah. Pohvalno je, da so se tokrat odzvali tudi tekmovalci iz Maribora. Turnir je organiziral NTK Ljubljana. še we^8i@ w formi Bogatajevo, nato pa v finalu še Dolenčevo in osvojila prvo mesto. tog81:« ™uhastc zime, kot je imamo le-nei’o in 6 De pomnimo. Smučarji kol-krtm Se nestrpno ozlro po oblakih, športnim njto. Padlo, pa tudi nam, vzroča . no7nar-iem’ to vreme že po-dn): e kajti če bo šlo tako Zadnje ® Utegne ““"j*641 »dela«- za t6 se moramo pošteno praskati sezoni v- dobimo v tej »zlmsko-Ietnl« tako nam^ n° aktualno fotografijo. In len . ,e pred dnevi prišel v roke ta sveta so.1 ™otlv 12 našega gorskega zaoorim5,-, bo ob tel SUM morda kdo mino J31: P3 nam vzbujate sko- sneea cedlmo debele sline! Toliko s je bilo samo v tistih dobrih, starih. časih . , .« No, po pravici povedano, nikogar nismo hoteli s to sliko dražiti, našim smučarjem želim prav toliko blagoslova kot ga je na fotografiji. Sedaj pa še nekaj zaupnega! Pozanimali smo se pri meteorologih, pokukali v stoletno pratiko in Izvedeli, da lahko v kratkem pričakujemo obilico snežnih padavin. Čeprav bo malo pozno, upamo, da bodo naši smučarji v februarju ln marcu lahko pošteno nadoknadili vse tisto, kar so doslej zamudili. Torej počakajmo še nekaj dni, da bomo videli, če lahko kaj verjamemo meteorologom in pratiki... V soboto je bilo na sporedu ekipno tekmovanje. Pri moških je nastopilo 19 moštev. Število je precej visoko, ker so nekatera društva nastopila z več moštvi. Tako je prireditelj nastopil kar s petimi. Kot običajno, tudi tokrat ni šlo brez presenečenj. Največje je seveda poraz Jesenic proti Ljubljani. Domači so zmagali 5:3. Največ zaslug za ta uspeh ima Ošaben, ki je premagal vse tri nasprotnike Jesenic — Stano, Jerama in Štrumbla. Moštvo Ljubljane se je s tem uvrstilo med najboljše v SV veniji, in to zasluženo, saj je premagalo ekipo iz prve jugoslovanske lige. Ljubljana je nato za vstop v finale podlegla Triglavu z rezultatom 5:2. Tudi tokrat je bil Ošaben najuspešnejši, saj je sam osvojil obe točki. Zmagi nad Reboljem in Ahačičem zanj nista malo pomembni. V finalu Odred ni bil uspešen in je zmagal Triglav z rezultatom 5:1 ter tako osvojil prvo mesto NEPRIČAKOVANA ZMAGA ODREDA Pri ženskah ekipno je tokrat presenetil Odred, ki je v postavi Po- Karm - Izvrsten rezultat Stamejčičeve v skoku v daljino °dreda prvo atletsko tek-Vanii, J,edvorani- o današnjem tekmo-rih „^hk° rečemo, da je v vseh ozi-jalo ru,6 KakSn111 200 gledalcev je vztra-terem im0”?3 triumeSa sporeda, v ka-številn r. ?*.lahko videli na delu večje to v časua3Č?1:,-Ših slovensHh atletov, in n1e« =li„t 111 Slcer slovi kot zimsko »spa-kažala ,?V' DanaSnJa prireditev je po-že nrirow- P°dobna tekmovanja ka-koliko itu v, P°sebno še> če bi še ne-tel-mnv1 ^°ljŠa11 ®P°red 511 Pripustili na Cep^ ?*».. le najkvalitetnejše atlete, šne* vrstp6 i1110 t0 tekmovanje prvo tak-In lahv ’ , orSanlzacija nadvse uspela ob toi •16 ^estitamo atletom Odreda OD tej prireditvi. čaVrtov°Ija'* vseb disciplinah smo bili pri-nrimo- ^ntmtvim borbam in v večini unnst °V tudl solidnim rezultatom, če postevamo p0g0je za tekmovanje, ki so vajeniVtd~a m”ogo 61665,1 kot smo jlh na" v toni. 113 odPTtih igriščih. Rezultatov tua!tim-Se-Veda nC kaže Prlmerjati: kališču, — --vcua ne rezultati na istih progah na te- zultoti °lS?' P.resene6ajo pa nekateri re-niti r,r a skokib- Tu bi bilo treba ome-mpi«jedVSem rezultat Odredovke Sta-kdaikn?iVe’ kl le. skočila danes več kot na no- Preb Njen današnji rezultat je 5 5n m ™al,nem skakališču vreden gotovo tekmo ekoliko več smo pričakovali od ši™ r? ln tekmovalk v skoku v vi-vedoro nj,lhovo opravičilo pa lahko na-da 50 se precej težko odrivali, sat t je tudi psihološki moment, i« , bil° videti, da je letvica mnogo . kot je bila v resnici. Pri ženskah „ skoku v višino ugodno iznenadila n!, “Meščanka Svetličičeva, ki je resno rPr°Zl3a Simo* Tudi slovenski rekorder pez le imel kaj hudo borbo, preden n Je ysPelo osvojiti prvo mesto. Med tp enečenja lahko štejemo tudi neka-e rezultate v tekih. Tako se ni Černe na 30 m uvrstil niti. v polfinale. Pa tudi na isti progi z ovirami ga je premagal Kovač. V plasmaju tekmovalcev v finalu na 30 m je bilo precej diskusije ln različnih mnenj, saj so prispeli prvi trije na cilj v prav »milimetrskih« razdaljah. Nekateri so videli kot prvega Kopšeta, drugi Kovača, tretji pa zopet Petroviča. Tudi pri ženskah je bilo na 30 m kaj veselo. Nekatere najhitrejše slovenske atletinje, kot Jagrova ln Knezova, niso uspele priti v finale, kjer je pripravila glavno presenečenje mala Sušteršičeva. Stamejčičeva je predstavljala razred zase, kljub temu, da je dokaj slabo star-tala, razen v predteku. Metalci krogle (isto velja tudi za tekmovalke) so ugodno iznenadili. Nekaj se jih je postavilo celo z novimi osebnimi rekordi, tako na primer Dolenčeva in Hudobivnikova. Slovenski rekorder Penko je s svojim rezultatom pokazal, da je tudi v »mrtvi« sezoni v dobri formi in da lahko letos pričakujemo novih rekordnih rezultatov. Vsega skupaj je nastopilo 59 tekmovalcev in tekmovalk, članov Kladivarja, Železničarja (Maribor), Svobode, Ljubljane, »Partizana« - Črnomelj in Odreda. Tehnični rezultati: 30 m: 1. Kovač (KI) 4.0, 2. Kopše (KI) 4.0, 3. Petrovič (O) 4.0, 4. Fangeršič (Sv) 4.1; 30 m ovire: 1. Kovač (KI) 4.7, 2. Černe (O) 4.8, 3. Vukovič (Lj) 4.8, 4. Breznik (ZM) 5.0; višina: 1. Cerpez (ZM) 165, 2.—3. Zupan (Lj) in Draksler (ZM) 165, 4. Novak (O) 160; daljina: 1. Kolnik (O) 6.23, 2. Janežič (O) 5.99; troskok: 1. Kolnik (O) 12.74, 2. Janežič (O) 12.22, 3. Vukovič (Lj) 12.04; krogla: 1. Penko (Lj) 14.49, 2. Miiller B. (O) 13.63, 3. Plut (O) 11.47; mladinci — 30 m: 1. Valant (O) 4.1, 2. Kolnik (O) 4.2, 3. Arh (O) 4.2; ženske — 30 m: 1. Stamejčič (O) 4.6, 2. Šušteršič (Sv) 4.7, 3. Perišič (O) 4.7, 4. Pe-tauer (KI) 4.8; višina: 1. Sima (O) 140, 2. Svetličič (Sv) 140, 3. Železnik (KI) 135, 4. Škerjanc (O) 130; daljina: 1. Stamejčič (O) 5.25, 2. Perišič (O) 4.84, 3. Gojkovič (Sv) 4.37; krogla: 1. Celesnik (KI) 11.91. 2. Hudobivnik (O) 11.82, 3. Dolenc (Sv) 10.52, 4. Usenik (O) 9.96. Marko Rožman Najboljši slovenski metalec krogle, Penko Igor, je danes brez težav osvojil prvo mesto v svoji disciplini Fanedlsva družina najbiljša ped Uršlja Rayne 16. jan- Domači Fužinar je da_ tekn iUub9ki nasto-p v smučarskem 25 Slal0mu- Na startu se je zbralo vanitkm°ValCev’ ki so se 23 to tekmo-P° svojih močeh kar dobro pri-,avi' Proga za slalom je bila dolga 3(1 m Z- vl®insko razliko 60 m ter je imela vratič. Progo so prevozili člani, članice dincl. dvakrat. medtem ko so imele brn™nke ln Pionlrke nekoliko krajšo u go' Snežne razmere so bile še dokaj . zato 50 tudi rezultati kar za-8 km ”V1,' . <"lanl 60 se Pomerili tudi na miarr P^Si, medtem ko so morali dosZn=‘PreteČi le 6km- L®p uspeh je kar r družlna Fanedl, saj je nastopalo lanov te družine z očetom in ma- oro terjo na čelu. Pohvaliti pa moramo tudi gluhonemega tekmovalca v slalomu tov. Kotnika, ki je dosegel častno tretje mesto. Rezultati: člani: 1. Cesar 1:18.0, 2. Fanedl 1:20.9, 3. Kotnik I. 1:23.4, 4. Kokalj 1:24.2, 5. Kotnik II. 1:29.8; mladinci: 1. Fanedl Drago 1:25.5, 2. Krivograd 1:34.0; članice: L Kumar 2:10.0, 2. Fanedl Anica; mladinke: i. Fanedl Krista 1:59.0; pionirji: ,1 ,^an®dl Lojze 51.0, 2. Arcet 1:02.2, 3. Volčanšek 1:24.4, 4. Verdinek 1:08.8, 5. Favaj 1:10.4; pionirke: 1. Fanedl Milka 1:30.4; teki: člani: i. Robač 39:28, 2. Ose-njak 45:13, (Urnaut Maks iz nerazumljivih vzroko ni nastopil). Mladinci: 1. Hecl 39:34. Vlodiga gačar in Preša osvojil prvo mesto. Že v prvem kolu je Odred gladko premagal prvo postavljeno ekipo Triglava. V.drugem kolu sta odlično razpoloženi igralki Odreda odpravili še drugo ekipo Triglava. Tudi v finalnem srečanju Pogačarjeva in Preseva nista odpovedali in premagali ekipo >Partizana< iz Kočevja ter tako osvojili prvo mesto. Odred je v vseh srečanjih zmagal z rezultatom 5:1. Pri mladincih in mladinkah sta bili uspešni ekipi Triglava, ki sta osvojili prvi mesti. Mladinci so v finalu premagali Kočevje 5:2, mladinke pa Ljubljano 5:2. LEPE BORBE PRI POSAMEZNIKIH Danes se je tekmovanje nadaljevalo v disciplinah posamezno. Pri mladinkah je presenetila Plutova, ki je premagala klubsko kolegico, prvo postavljeno, Teranovo. V finalu se je srečala z Dolenčevo, vendar je izgubila, z 2:1. Mladincev je nastopilo 51 in sta se v finale uvrstila oba postavljena igralca Teran in Priča. Finalna borba je bila naravnost dramatična. Prvi set je osvojil Teran. V drugem pa je Priča iz Kočevja vodil že z 20:14 vendar Teran ni klonil. Boril se je za vsak poen in najprej izenačil, nato pa zmagal in zasluženo osvojil prvo mesto. V B-skupini je slavil svoj »come-back< Ferluiga, ki je po treh letih zopet nastopil. Že v predtekmovanjih je premagal Zezlino, nato v polfinalu Uraniča in se uvrstil v finale. Tudi Kočevar Konte ga ni mogel zadržati in tako je Ferluga zasluženo osvojil prvo mesto. V tej skupini se je odlikoval še pionir Mrgole, ki se Bo z resnim treningom verjetno razvil v dobrega igralca. V finalni igri pri ženskah je Pogačarjeva že v polfinalu premagala ZAGRIZENOST — ODLIKA PRI MOŠKIH Seveda so bile igre najlepše pri moških posamezno v A skupini. Tudi tu ni šlo brez presenečenj, saj so se med 8 najboljših uvrstili kar 5 tekmovalci, ki niso bili postavljeni. Prvo presenečenje je napravil Ošaben, ki je že v II. kolu gladko premagal Podobnika. Prav tako je mo dar je izgubila z 2:1. Štrumbl Ahačiču. Na svoj račun so prišli gledalci pri borbah za vstop v finale, kjer sta gotovo najlepšo igro na turnirju pokazala Rc >1 j in Ahačič. Slednji je bil uspešnejši in je zmagal s 5:1. V drugem srečanju je bil Hlebš tildi tokrat mnogo boljši in je zasluženo premagal Kocjana 5:0. V finalni igri sta Kranjčana pokazala gledalcem lepo igro. Oba sta bila odlična v obrambi in napadu in Hlebš tudi tokrat ni zatajil in je zmagal 5:2 in osvojil prvo mesto. Ob koncu pa je treba pohvaliti še odlično organizacijo na turnirju, pa tudi nagrade, katere je organizator pripravil, so bile prav lepe. Rezultati: Moštveno — moški polfinale: Triglav :Ljubljana 5:2, Odred : Kočevje 5:1; finale: Triglav: Odred 5:1. Ženske polfinale: Odred: Triglav II, 3:1, Kočevje : Železničar Mrb. 3:2; finale: Odred Kočevje 3:1. Mladinci — finale: Triglav : Kočevje 5:2. Mladinke — finale: Triglav: Ljubljana 3:2. Posamezno ženske: polfinale Dolenc : Errath 2:0, Pogačar :Bogataj 2:1; finale: Pogačar : Dolenc 3:0. Mladinke — polfinale: Plut : Teran 2:1, Dolenc : Trampuž 2:0; finale: Dolenc : Plut 2:1. Mladinci — polfinale: Teran : Česen 2:0, Priča : Stana 2:0; finale: Teran : Priča 2:0. Moški B. — polfinale: Konte : Mrgole 2:1, Ferluga : Uranič 2:1; finale: Ferluga : Konte 3:2. Moški A. — četrtfinale: Hlebš : Ošaben 3:0, Kocjan : Tigerman 3:0, Rebolj : Priča 3:1, Ahačič : Oblak 3:0; polfinale: Hlebš : Kocjan 3:0, Ahačič : Rebolj 3:1; finale: Hlebš : Ahačič 3:2. M. G. iiialinji posvet! za „Partizat Celje, 16. jan. Včeraj Je načelnik »Partizana« Zveze za telesno vzgojo Slovenije tov. Savnik Tomaž z okrajnimi načelniki in načelnicami razpravljali o tehničnih pripravah za pokrajinski zlet »Partizana« v Celju, danes dopoldne pa je bila širša konferenca vseh predsednikov in tajnikov društev celjskega okraja s predstavniki Okrajne zveze »Partizan« iz Celja, kjer so prav tako obravnavali vprašanja v zvezi s pokrajinskim zletom. Izredna aktivnost kaže, da je v partizanskih organizacijah v Celju vse na nogah za čim dostojnejšo izvedbo prireditve pokrajinskega zleta, ki bo konec meseca maja. Jug Slaba skupščina v Šempetru Šempeter, 16. jan. V Šempetru v Sa-vinjski dolini je bila danes skupščina društva »Partizan«, na kateri je bilo prisotnih le okrog 20 članov. V skromnih poročilih je bilo videti le nekaj uspehov dela društva v letu 1954, vendar pa lahko opazimo, da v društvu vlada kriza in sta nastala med članstvom dva tabora. Brez dvoma bo nujno dvigniti delavnost društva in poravnati ta trenja, tako, da bo društvo zaživelo kot v preteklih letih. IN TESNA ra ZMAGA ITALIJE ITALIJA : BELGIJA 1:0 (1:0) Bari, 16, jan. — 40.000 gledalcev je do zadnjega kotička napolnilo stadion v Bariju, da bi prisostvovali srečanju italijanske in belgijske nogometne reprezentance. Madžarskemu sodniku Harangozu sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: Italija: Viola, Magnini, Gia-comazzi, Bargamaschi, Ferrario, Moltrasio, Boniperti, Ricagni, Galli, Bassetto, Frignani; Belgija: Meert, Dries, Van Brandt, IIuysmans, Carre, Mees, Lem-brechts, Givord, Coppens, Houf, Mermans. Prvi del 9. srečanja »rdečih vragov«, in »azzurrov« je potekel v dokaj izenačeni igri. Obe moštvi sta igrali spočetka precej raztrgano in obrambi sta uspeli zaustavljati na- sprotnikove napade že preden so prišli napadalci sploh do strela. Ta-so sta imela v prvem polčasu oba vratarja kaj malo dela. Lahko rečemo, da je bil Viola nekoliko bolj zaposlen od Meerta. Šele proti koncu polčasa so prevzeli iniciativo Italijani ter izsilili kar tri kote, drugega za drugim. Dve minuti pred koncem prvega dela igre pa je kapetanu italijanske reprezentance Bonipertiju uspelo z neubranljivim strelom premagati čuvarja belgijskega »svetišča«. Ne bi se preveč zmotili, če bi trdili, da rezultat 1:0 v korist Italije po prvem delu ne odgovarja stanju na terenu. Mnogo bolj pravičen bi bil neodločen rezultat. Začetek drugega polčasa je pripadel popolnoma Italijanom, ki so nekaj minut nevarno ogrožali Meerta. Toda Belgijcem je kmalu uspelo igro zopet izenačiti in tudi drugi polčas je potem potekal v bolj ali manj izenačeni igri, pri čemer so imeli mogoče Italijani nekoliko več zrelih priložnosti za dosego gola. Zadnje minute so pripadale zopet Italijanom, zadnji napad pa so izvedli Belgijci, ki so sicer izsilili kot, ki pa ni dal nobene spremembe v rezultatu. Nato je sodnik je odžvižgai konec tekme in Italijani bodo lahko zapisali v svojo knjigo uspehov dokaj poceni pri-služeno zmago. Zmaga Italije sicer ni nezaslužena, saj so imeli le malo več ugodnih priložnosti od svojih nasprotnikov. Pri zmagovalcih so bili najboljši Magnini, Bergamaschi, Ferrario in Boniperti, pri Belgijcih pa so se odlikovali zlasti Meert, Huys-mans, Carre in Coppens. M&Mf smucsefi končno na snegu 1 Takšne nagajive zime, kakj-šno imamo letos, se najbrž tudi največji pesimisti niso nadejali. Smo že sredi januarja in za nami je le ena mednarodna prireditev, in sicer v smučarskem teku, ki je bila prejšnjo nedeljo na Pokljuki. Zaman so se skakalci in alpinci zaskrbljeno in hrepeneče ozirali na gorenjsko stran, od koder navadno pride prva pošiljka snega. Medtem ko drugod po Evropi že pridno tekmujejo, nimajo naši skakalci in alpski vozači za seboj prav nobene tekme ali specialnega treninga na snegu, razen onega v novembru, ko so se povzpeli na vrh Triglava. Naše tehnično vodstvo se je končno le odločilo, da pošlje tekmovalce v tiste kraje, kjer je vsaj nekaj snega. Mimogrede rečeno, po našem mnenju bi vsaj skakalci lahko imeli za trening na 35-metrski skakalnici že v decembru, bodisi v Planici, ko je bilo 10 cm snega, ali pa v zadnjem času na Pokljuki, ko vemo, da ga je bilo okoli 40 cm. Premalo elastičnosti je bilo pri naših organizatorjih, saj prav za trening skakalcev ni potrebno kdo ve koliko snega. Te dni so odšli na pot tekači, skakalci in alpski vozači. Na treningu v Kitzbtih-lu se trenutno nahajajo vod vodstvom Francija Čopa in Maksa Završnika, naslednji alpski etkmovalci: Mulej, Lukane Matevž, Dornik, Križaj, Krmelj Janko, Janc, Šober, Prestar, Ulja, Budinek in od žensk Zupančič Slavica. Pred dnevi je prišlo obvestilo Francija Čopa, da se naši tekmovalci temeljito pripravljajo, v precejšnji formi pa je Zupančičeva, ki pa si je tudi že polomila smuči. Včeraj pa so odpotovali pod vodstvom trenerja Priboška v Chamonix skakalci Rogelj, Polda, Zidar, Gorišek in Podlogar. Vsi ti tekmovalci bodo ves prihodnji teden trenirali na 60-metrski skakalnici v zimskošportnem središču Francije, nato pa se bodo prihodnjo nedeljo pomerili z drugimi predstavniki Zahodne Evrope. Verjetno bodo odpotovali še na turnejo po Švici, vendar o tem zaenkrat na Smučarski zvezi še ne vedo kaj točnega povedati. Tudi tekači bodo imeli v Cha-monixu svoj drugi mednarodni nastop. Pod vodstvom trenerja Jožeta Knifica so odpotovali v Chamonix Kordež, Pavčič Janez, Rožič in Hlebanja. V Chamonixu bo namreč od 18. do 23. t. m. tradicionalni smučarski teden v vseh smučarskih disciplinah. Odpovedana pa je večja mednarodna smučarska prireditev v Maria Zellu v Avstriji, ker tudi v teh predelih naših sosedov ni snega. Po vsem tem seveda ne smemo pričakovati od naših smučarjev ne vem kakšnih zvenečih rezultatov. Morda lahko pričakujemo presenetljiv uspeh tega ali onega posameznika. Na splošno pa so naši smučarji lahko zadovoljni, da bodo vendarle na inozemskih smučiščih lahko s svojimi očmi ugotovili, v kakšni formi so najboljši inozemci, ki se resno pripravljajo, za bodoče olimpijske igre v Gortini d'Ampezzo. L. M. Pred svetovnim akademskim prvenstvom v smučanju Takšno dM&O &0. šara® blamaža Slovenija je — tako smo se učili v šoli — zibelka smučanja. Doslej je za vsakovrstna tekmovanja vzgojila najboljše smučarske tekmovalce. To velja tudi za akademike, ki so že večkrat po osvoboditvi dosegli odlične rezultate. V naših vrstah imamo svetovna akademska prvaka Razborska in Goriška, pred leti pa smo imeli med najboljšimi tudi tekače, ki so ponesli sloves jugoslovanskih akademikov širom sveta. V začetku meseca marca bo na Jahorini svetovno akademsko prvenstvo v vseh smučarskih disciplinah. V ta namen je bil v Beogradu ustanovljen organizacijski odbor, ki ima dolžnost, da poskrbi za celotno organizacijo. Ta komite je že izdal prvo številko biltena (sestavljen v angleščini in francoščini), dalje znak, skrbi pa tudi za druge malenkosti, da bi svetovno prvenstvo čim lepše izpadlo. Sestavo in trening reprezentance pa so poverili Akademskemu smučarskemu klubu iz Ljubljane. Do tu je vse v redu, od tu naprej pa se začne kriza ali »megla«, kakor pač hočetel Naša reprezentanca potrebuje opremo, enotno smučarsko obleko, dobre smuči itd. Naši akademski reprezentanti bi morali v tem času tudi pridno trenirati. Vse to je menda razumljivo. Da pa jc mogoče to izpeljati, potrebujejo akademiki tudi nekaj denarja. Tudi to jc menda razumljivo. Za tiste pa, ki ta denar imajo, verjetno to ni povsem razumljivo. Potem ko so akademiki brez uspeha pisali organizacijskemu odboru, so poslali zastopnika, da se kar osebno pogovori o vseh težavah okrog nujno potrebnih priprav. Da prežene »meglo«, jim pojasni vso zadevo in tudi izroči proračun. Slišal je nekatere po- ' misleke, češ: >Mi (org. komite) mislimo, da trening ni potreben, ker se bodo tekmovalci preveč izčrpali!« In spet druga pripomba: >Na enotno opremo nismo mislili, menda boste vendar poskrbeli, da bo vsak pač imel kakšen pulover.« Končno je podpredsednik tov. Nišavič obljubil, da bo na seji odbora izposloval to, kar naši tekmovalci nujno potrebujejo. Obljubil je, da bo tudi poslal telegram, kako so njegove pripombe odjeknile. Res, ni šala svetovno prvenstvo! Vsa elita je namreč že prijavljena, treba je vso zadevo nujno urediti. Telegram smo poslali mi, ko obljubljenega telegrama ni bilo od nikoder. Čakali smo še en teden, če bo morda na naš telegram prišel odgovor. Toda, telegrama do danes še vedno ni. . . Dolga je pot za takšen odgovor, kajneda? In vendar ga je treba poslati, kajti zadeva je nujna, ker ne vemo, kako naj začnemo s pripravami. Toda, mi ne moremo venomer pošiljati brzojavnih sporočil, ker telegrami so predragi za našo blagajno. Ne samo, da nas letos pomanjkanje snega ovira pri delu, da imamo resne težave pri nabavi smučarske opreme, da ni kvalitetnih smuči, tudi s takšnimi problemi se moramo tekmovalci boriti. Prosili smo za navodilo, kakšna naj bo naša oprema ob prihodu na Jahorino. Saj bomo vse stvari ganizatorji so se zavili v skrivnosten molk... sami nabavili, in vendar obvestila ni . . . Or-in izdajajo biltene. Ti so sicer pomanjkljivi, a končno — bilten je bilten! Takšno nerazumevanje za naš smučarski šport — rekel bi že tradicionalno — se vleče od tedna do tedna, od seje do seje in ima neuničljivo vztrajnost ... S. M. friif Avstrijcev v KiRiiiiii Kitzbiihl, 16. jan. - Včeraj se je začelo v avstrijskem letovišču Kitzbiihlu veliko mednarodno smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah. Dopoldne so se merile tekmovalke iz osmih e držav v smuku na 2500 m dolgi progi, ki je imela 500 m višinske razlike in 18 vratič. Med 35 smučarkami je zmagala Švicarka Bcrthod v času 2:52.? pred Francozinjo Thiolicr 2:59.5, Avstrijkama Hochleit-ner 3:00.5 in Blattl 3:00.9 ter Nemko Lanig 3:03.8. Jugoslovanska tekmovalka Zupančičeva je s časom 3:46.8 zasedla 26. mesto, druga naša predstavnica Antičeva pa 29. mesto s časom 6:04.3. V smuku za moške so triumfi-rali Avstrijci, saj najdemo med 10 prvimi kar 6 avstrijskih smučarjev. Proga je bila dolga 3200 m in je imela 800 m višinske razlike. Skupno je nastopilo 60 tekmovalcev iz 10 držav, toda mnogo jih je na dokaj težki progi padlo, med njimi tudi nekaj favoritov, kot Spiess, Sailer, Rokne, Brooks in drugi. Domačin Anderl Molterer ni imel resne konkurence. Ni samo zmagal v odličnem času, temveč je dosegel tudi nov absolutni rekord proge, 1.7 sekunde boljši od prejšnjega. Rezultati: 1. Molterer (A) 2:46.2, 2. Schuster (A) 2:50.0, 3. Duvillard (Fr) 2:52.3, 4. Hin-terseer (A) 2:53.1, 5. Oberaigner (A) 2:53.2, 6. Ricder (A) 2:54.1, 7. Vuarnet (Fr), 8. Julon (Š), 9. Pasquier (Fr), 10. Leitncr (A). jem (56.5, 58.5 m) in Hansenom (57, 47.5 m). Najboljši Nemec Sepp Hohenleitner se je uvrstil na sedmo mesto. Vesti iz nogometa Rezultati nekaterih važnejših mednarodnih nogometnih tekem: Independiente (Buenos Aires) : Chaux de Fonds 6:1, Ali Starš (Los Angeles) : Grasshoppers 1:11, Sevilla : LASK 2:1, Libertad (Costa-rica) : Wacker 0:0, Penarol : Chaux de Fonds 4:0. V Rangunu sta se srečali nogometni reprezentanci Burme in Japonske. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Penarol lz Montevidea je letos zopet osvojil prvenstvo Urugvaja v nogometu. Končni vrstni red je takšen: Penarol 29, Danubio 22, Nacional 20, Rampla Juniors 17, Cerro 15 itd. Po 17. kolu nogometnega prvenstva Brazilije vodi na lestvici Flamengo 21 pred Fluminense 28, Vasco de Gama 28, America 27, Bangu 27 in Botafogo 23. Po 15. kolu nogometnega prvenstva Italije so bili najuspešnejši strelci Nor-dahl in Schiaflino (oba Milan) 10, Arma-no (Internazionale) in Bonafin (Bologna) 7. Po 6 golov je doseglo 1,0 igralcev. Partizan : Amsterdam 2:0 ifesdes zmagal $ Osla Olimpijski zmagovalec v smučarskem teku Albeir Brenden je zmagal na velikih smučarskih tekmah v Oslu. Sodelovali so najboljši smučarji nordijskih držav. Lanski zmagovalec Finec Backman se ni plasiral niti med prvih 10. Tehnični rezultati (15 km): 1. Brenden (N) 1;08:05, 2 Jarnberg (Š) 1; 08:26, 3. Samuelsson (S) 1;08:45, 4. Hiiva (F) 1;09:03, 5. Brusveen (N) 1;10:00. Na skakalnih tekmah v Hammarbyju na Švedskem, na katerih so sodelovali norveški, švedski in nemški skakalci, je zmagal Šved Petterson s skokoma 58.5 In 57.5 m, pred Norvežanom Falkanger- Beograjski Partizan je dosegel v nadaljevanju svoje turneje v Amsterdamu pomembno zmago. Partizan je premagal mestno reprezentanco Amsterdama po mnogo boljši igri z 2:0 (0:0). Beograjčani so dosegli še dva gola, vendar ju sodnik zaradi dozdnevnega offsidea ni priznal. Za Partizana fcta bila uspešna Borozan in Jočič. Sailer najboljši v tekmovanju za »Zlato smučko« Vse članstvo Pariški športni list »L,Equipe« je tudi letos razpisal nagrado za »Zlato smučko«, kjer tekmujejo najboljši alpski smučarji Evrope. Upoštevajo se seveda samo največje mednarodne tekme. Ena od teh je že za nami. To je bil »Lauberhomren-nen« v Wengenu. Po tem tekmovanju iz-gleda plasma za »Zlato smučko« takole: moški: Sailer (A) 16, Molterer (A) 14, Julen (Švd) 12, Duvillard (Fr) 10, Perret (Fr) 9, Oberaigner (A) 8; ženske: Ber-thod (Švi) 30, Blattl (A) 27, Minuzzo (I) 16, Neviere (Fr) 15, Hochleitner (A) 14, Marchelli (I) in Jaretz (A) 12. na zboru v P@tltseli 2e sedmič po osvoboditvi so se pretekli teden zbrali na občnem zboru člani te-lesnovzgojnega društva »Partizan« iz Podpeči. Udeležba je bila zelo razveseljiva, saj je bilo zbrano skoraj vse članstvo. V teku na 16 km na mednarodni smučarski tekmi v Les Roussenu v Franciji je zmagal Finec Hartikainen v času 1;09:20 pred Lonkilo (Finska) 1;10:03, Mer-metom (Fr) i;io:52 in De Florianom (I) 1;13:46. V zadnji disciplini mednarodnega tekmovanja v Grindelwaldu, v tekmovanju v smuku je zmagala Švicarka Berthod v času 2:24.6 pred Italijanko Marchelli 2:24.8 in Avstrijko Hochleitner 2:25.0. V kombinaciji je pripadla končna zmaga prav tako Berthodovi z oceno 0.55 pred Avstrijko Blattl 1.88 in Italijanko Minuzzo 2.04. Skupni plasma mednarodne skakaške turneje, v okviru katere so bila tekmovanja v skokih v Oberstdorfu, Garmi-schu, Innsbrucku in Bischofshofenu, iz-gleda takole: 1. Silvennoinen (Fin) 878, 2. Kirjonen (Fin) 875.2, 3. Kallakorpi (Fin) 851.1, 4. Bradi (A) 831.1, 5. Knarvik (Nor) 824.3, 6. Plank (A) 817.9. Na mednarodnih skakaških tekmah v Morezu (Francija) je zmagal Finec Oska-nen z 227 točkami (62, 64 m) pred svojim rojakom Mčmojem 219.5 (61, 64 m), Norvežanom Nilsenom 219 (61, 62 m) in Avstrijcem Steineggerjem 216.5 (63, 62 m). To marljivo podeželsko društvo v okolici Ljubljane je v lanskem letu doseglo lepe uspehe. Število članstva se je dvignilo od 70 na 138, vsi oddelki so imeli vse leto redno telovadbo. Društvo se je ude-žilo v lanskem letu 32 tekem in nastopov, prirejali so doma tekme v atletiki, orodni telovadbi, odbojki, smučanju, nogometu in namiznem tenisu. Pohvalno je tudi to, da društvo sodeluje s šolo in ji pomaga pri telovadbi učencev in organizaciji »športnih dnevov«. Lani si je članstvo uredilo telovadnico in telovadišče, pri čemer sta društvo podprla občina in Okrajni ljudski odbor. Razveseljivo je tudi, da to društvo daje iniciativo vsem društvom v bližnji okolici. Za letošnje leto so na občnem zboru sprejeli obširen program tekem, nastopov in tečajev, s sosednim Preserjem pa bodo gradili novo 30-metrsko smučarsko skakalnico. Najboljši člani so na zboru prejeli za priznanje diplome. Ob koncu bi omenili še to, da na vseh sedmih skupščinah kljub vabilom doslej še ni bilo delegata iz okrajnega odbora, niti zastopnika LMS. Trnovemu se obetajo lepši časi V petek zvečer je bila skupščina partizanskega društva Trnovo. Kot je znano, deluje to društvo približno leto dni, kajti njegov dom je dolga leta uporabljal »Triglav-film«. S ponovno vrnitvijo telovadnega doma svojemu namenu se je telesnovzgojno življenje v tem delu Ljubljane spet močno razmahnilo. Društvo je v lanskem letu doseglo precej uspehov, zlasti pri pridobivanju novega članstva, čeprav je bila telovadnica usposobljena za vadbo šele pred nekaj meseci. Na skupščini so sprejeli obširen program dela in proračun za 1. 1955, predvsem pa bodo dokončno uredili telovadni dom in telovadišče. To prav gotovo ne bo težko, saj so že doslej pokazali društvu vso naklo; njenost in polno razumevanje naši najvišji predstavniki ljudske oblasti, kot tovariši Marinko, Kraigher.1 dr. Brecelj, dr. Dermastja, Polič itd. Novoizvoljeni 19-članski upravi predseduje tov. Trček Stane. 1 VICU BODO LETOS RAZVIL! PRAPOR Predniaški zbor agilen - v upravi pa mrtvilo Ljubljana, 16. jan. Ko je dosedanji predsednik »Partizana« Vič tov. Paternost na današnji letni skupščini v uvodu pozdravljal navzoče, med katerimi so bili kot gostje tudi načelnik ZTV »Partizan« Slovenije tov. Savnik, zastopnik Okrajne zveze »Partizan« major Lisjak ter pred- čarskih skokih ter Horvatova, ki je zelo uspešna plavalka. Živahna razprava stavniki SZDL, Društva prijateljev niteta ZKS, mladine, Rajonskega komiteta ZKS, DPD »Svoboda« ter prijateljskih partizanskih društev Narodni dom, Bežigrad in Trnovo, je med drugim ugotovi,!, da skupščina skoraj ne bi mogla biti sklepčna, če ne bi statut predvideval drugače. Toda v teku podajanja poročil se je v mali lutkovni dvoranici »telovadnega doma na Viču zbralo že približno 100 članov in mladine, ki so pozorno poslušali vsa poročila o delu v preteklem letu. Tov. Paternost je v svojim poročilu samokritično priznal, da je bil upravni odbor v primeri s prednja-škim zborom precej mrtev in da je delo tega odbora viselo predvsem na nekaj članih, ki so čutili toliko požrtvovalnosti do društva, da so »vlekli« za vse druge, ki so se lani dali v odbor samo izvoliti, potem pa dostikrat niso prestopili praga telovadnega doma. Zato je izrekel tembolj zasluženo pohvalo vsem 'V razpravi so se dotaknili nekaterih pomanjkljivosti in ugotovili, da je nujno potrebno zgraditi nekaj novih objektov, kot otroško plavališče, predvsem pa so se ogrevali za to, da bi mladini nudili čim več možnosti za taborenje, kar je skupščina toplo pozdravila. Na tapeto je prišlo tudi lutkovno gledališče, katerega je društvo po enoletnem odmoru obnovilo in je mnenja, da bo le-to mnogo pripomoglo k vzgoji najmlajših. Govorniki so poudarjali nujnost vključitve delavske in kmečke mladine v društvene vrste, prav tako pa so se resno zavzeli, da bodo čim uspešneje sodelovali v tekmovanju za pokal »Ljudske pravice«. Načelnik ZTV »Partizan« Slovenije, Tomaž Savnik, je dal društvu v imenu Zveze posebno priznanje za letošnje uspešno delo ter pohvalil članstvo zaradi sodelovanja pri republiškem zletu, poudaril pa je, da je društvo na pravi poti, ker se odraža v njegovem delu pestrost, kar je še posebne pohvale vredno. In bodoče delo? Tudi to je precej obširno. Društvo namerava s svojimi oddelki sodelovati na vseh tekmah okrajne in republiške zveze ter na državnem prvenstvu. Organiziralo bo slavnostno akademijo in teden slovesnosti v čast desetletnice osvoboditve, kar bo združeno s telovadnimi in športnimi prireditvami' Priredili bodo več pohodov in izletov ter taborenje za mladino. Posebno slovesno pa bo tedaj, ko bodo razvili svoj društveni prapor, kar bo največji društveni praznik. Tudi spominu žrtvam NOV se hočejo oddolžiti z odkritjem spominske plošče. Po izvolitvi novega 45-članskega odbora, ki mu predseduje tov. Pod-; logar in mu pomagajo kot načelnik tov. Hvale ter načelnica tov. Hartmanova, je skupščina z burnim odobravanjem sprejela predlog, da se posebej zahvali dosedanjemu predsedniku tov. Paternostu, ki je v svojem šestletnem delu storil vse, kar je mogel, da bi to društvo dostojno delalo in živelo. Žrtvoval: je mnogo prostega časa v prid društvu, sedaj pa se hoče posvetiti razvoju lutkovnega gledališča, za katerega so mnenja, da je na tem delu Ljubljane zelo potrebno. Tone Bančič vodnikom in vodnicam, ki so s svo- V tretji tekmi na južnoameriški turneji je doživela Crvena zvezda precej težak poraz. V Buenos Airesu jo je premagal Independiente s 3:0 (1:0). Več uspeha sta imela Dinamo in Sarajevo. Zagrebški Dinamo je v drugi tekmi v Siriji v Beyrutu premagal moštvo Momet-nea s 4:1 (2:1). Sarajevo pa je v Carigradu opravilo z reprezentanco turške vojske z 1:0. jim delom pripomogli do vidnih uspehov tega zares marljivega društva na zahodnem koncu Ljubljane. Ugotovil je, da je bil društveni odbor delaven predvsem v določenih sektorjih dela, t. j. pri gradnjah nekaterih novih objektov in da so s pristopom balinarjev v to društvo številčno pridobili na članstvu. Sicer je imelo društvo zelo dobro povezavo s terenskimi organizacijami, predvsem pa s šolami, kjer ima sedaj v šolskih odborih tudi svoje zastopnike in kjer prosvetni delavci opravljajo precejšnje pionirsko delo za vključitev mladine v vrste telovadečega članstva. Mnogo obširnejše, zato pa tudi zelo zanimivo, je bilo poročilo načelnika tov. Hvaleta, ki je dejansko prikazalo pravo sliko o življenju v telovadnici in izven nje ter o napredku ali pa tudi o napakah posameznih oddelkov. Društvo je imelo redno organizirano vadbo, ki so se je člani vseh oddelkov vestno udeleževali, tu in tam pa je le primanjkovalo vodnikov, sicer bi bilo delo popolnejše in uspehi vidnejši. V pretekli sezoni se je udeleževalo vadbe 26 članov, 16 članic, 42 mladincev, 24 mladink, 78 pionirjev, 45 pionirk, 78 moške dece ter 110 ženske dece in cicibanov. Pri tem je bilo opravljenih 1231 rednih vadbenih ur z izrednimi vred — pri katerih so se posamezne vrste pripravljale na prvenstva — 1870 ur. Res, da so na reden obisk telovadbe vplivale razne zunanje okolnosti, kot poleti deževno vreme, pozimi pa večkratne prekinitve toka in še druge objektivne težave, toda kljub temu so posamezne vrste društva beležile lani prav lepe uspehe. Toda društvo se ne omejuje samo zgolj na telovadbo, ampak goji tudi nekatere športne panoge, s čemer izpodbija ozkost trditev, da je vzgoja v partizanskih društvih enostranska. Nekateri člani društva so zelo upoštevani športniki, kot Podlogar, ki je državni reprezentant v smu- Tudi na Taboru so pregledali plodno delo Ljubljana, 16. jan. — V veliki dvorani na Taboru je imel »Partizan« Tabor danes svoj 6. lotmi občni zbor. Ker je v vrstah članstva precej mladine iz bližnjih internatov, obisk ni bil ravno najboljši. Zaradi semestralnih počitnic je večina dijakov in dijakinj zapustila internate in ni mogla prisostvovati zboru. Predsednik društva tov. Gestrin je v svojem poročilu na kratko orisal delo društva v lanskem letu. Omenil je, da je bila najvažnejša naloga povezava s terenom, ki pa je tudi uspela, kar pričajo pohvale, ki jih je uprava prejela. Vendar nekatere organizacije niso pravilno razumele te povezave, saj so si to predstavljale le v tem, da jim je uprava nudila na razpolago svoje društvene prostore. Pobuda za povezavo je na žalost prihajala le s strani društva. Kot primer koristne povezave je tov. predsednik navedel sodelovanje z učiteljiščem. Dijakinje so v prostorih društva prirejale lutkovne predstave, obenem pa pomagale cicibanom pri telovadbi in se tako pripravljale za bodoči poklic. V preteklem letu je imelo društvo precej težav z izposojanjem dvorane za razne prireditve. Tako so na primer gledalci ob nastopu japonskega namiznoteniškega igralca napravili na inventarju za 18.000 din škode. Društvo je zaradi tega sprejelo sklep, da dvorane v bodoče ne bo izposojalo v uporabo pod takimi pogoji. Glede socialnega sestava članstva uprava šc vedno ni dosegla dobrih rezultatov. Kljub novemu dotoku članstva, se ta še vedno ni spremenil, saj imajo v svojih vrstah le 4,4 odst. delavske mladine. Sicer so nekaj delavske mladine izgubili, ko so v Mostah ustanovili novo društvo, vendar to društvu ni opravičilo. V načelniškem poročilu se je tov. Borko zavzemal za organizacijo večkratnih "ostankov, katerih bi se najprej udeleževal ožji krog, ki pa bi se kasneje razširil. Tako bi Članstvo lahko podalo svoje predloge, obenem pa bi društvo dobilo Člane, ki imajo veselje do organizacijskega dela. Na roditeljske sestanke bo treba povabiti tudi «tar-šc mladine, ki šc ni vključena v društvo. S tem bi vzbudili najprej zanimanje pri star- ših, ki bi spoznali koristi telovadbe in po' šiljali mladino v društvo. Spored dela za letos je precej obsežen is vsebuje poleg redne vadbe še precej tečajev,, izletov in nastopov. Seveda pa niso pozabili ■ na tekmovanja in proslave v počastitev 10-letnice osvoboditve. Marjan Gogala Šoštanjski smučarji na delu Pred kraitikim je smučarski klub »Usnjar« iz Šoštanja priredil tridnevni smučarski tečaj na Slemenu, katerega se je udeležilo 53 članov-Ob zaključku so se tečajniki pomerili v slalomu, kjer je med člani zmagal Šumer, meri mladinci Fonda, pri pionirjih pa Zakeršniik. Slovensko zdravniško društvo — sel cija za športno medicino obvešča v: svoje člane in ostale zdravnike, da lahh obiskujejo telovadbo ob sredah od 19.—2 ure v telovadnici na Taboru. Začete rednih vaj je bil v sredo, 12. t. m. K( sta na razpolago dva prostora, je vadt za moške in ženske istočasno. Vadba : pod strokovnim vodstvom. Rokometna sekcija ŠD Odred bo imela svoj občni zbor v četrtek, 20-t. m. ob 19. uri v prostorih ŠD Odred v Ljubljani, Kidričeva ul. 9' Vabljeni člani in nečlani. UČITE SE BOKSA Vsakdo lahko postane spreten in dc boksar, če se vpiše v boksarso sek 2TAK Ljubljana. 2TAK Ljubljana -v svojo boksarsko sekcijo vso mladi ki imajo veselje do tega športa. r ningi so vsak ponedeljek, sredo ln č tek od 17. do 19. ure v prostorih ob kleni dvorani Železniške direkcije (v Iz Pražakove ulice). Vabljenll IZ ORGANIZACIJE ifeifem Železničar bo vfcljnčil še več delavske mladine Marljivo partizansko društvo Že-Jezničar v Mariboru je na svojem nedavnem občnem zboru podalo Pregled uspešnega celoletnega de-Društvo šteje danes pri vseli odrskih 738 telovadečih, kar dokazu-J?>.da se društvo vztrajno bori za suino svojih vrst. Vendar pa Železničar s tem številom še ni zado-v°ljen in bo skušal v letošnjem le- Nedvotštani itajboljši , Prejšnjo nedeljo je bil v Medvodah odbojkarski turnir partizanskih društev za prvenstvo Okrajne zve-Ze,»Partizan«. Med 4 moštvi so bili najuspešnejši domačini, ki so vse tekme odločili v svojo korist in pokazali lepo vigranost. Tudi moštvo H Jarš je pokazalo solidno igro. — Končni plasma: 1. »Partizan« Med-' vode 6 točk, 2. Jarše 4, 3. Tabor 2, •Grosuplje 0. Partizanski društvi iedvode in Jarše se bosta srečali 3 ki na^nem turnirju za prvenstvo Tubijanskega okraja z moštvom rknike in Črnuč. tu pi .egniti v svoje vrste čimveč delavske mladine. Društvo ima 12 prednjakov, vendar je to število za tako močno društvo premajhno, zato so vsi vaditelji' pri svojem požrtvovalnem delu močno obremenjeni. V lanskem letu so se člani »Par-tizanac Železničar udeležili kar 32 prireditev in tekmovanj, na katerih so zasedli vidna mesta, zlasti pa so se izkazale mladinke z osvojitvijo prvenstva Slovenije. Društvo je lani priredilo dve kvalitetni akademiji s tremi ponovitvami. Letos bo društvo praznovalo 25-letni jubilej kot naslednik telovadnega društva Maribor I. Za požrtvovalno delo v društvu sta bila izvoljena za častna , člana marljiva delavca tov. Cotar Rajko in Cilenšek Vitomir. Novoizvoljenemu odboru znova predseduje neumorni društveni delavec tov. Krajnčič Lavo-slav. Naročajte se na „POLET" Krim zre v lepšo bodočnost V sredo zvečer je imel svojo red-l morajo celo mladinci sicer 3k °,a Prostem. Klub se je na, rp0t>rml s prošnjo na »Partiza-kmt tpj0^0.’ da bi dobil vsaj dva-eensko po eno uro prostor v telovadnici, toda brez uspeha. Nasprotno pa ima NK Krim s »Partizanom < Rakovnik in s tamkajšnjo šolo zelo dobre odnose in v letnem času odstopa svoje igrišče v uporabo gimnaziji, pa tudi članstvu »Partizana«:. Od tod črpa tudi največ mladega kadra za izpopolnjevanje svojih vrst, čeprav se je v zadnjem času mladina v tem delu mesta začela bolj ogrevati za rokomet in košarko. Iz poročil je izzvenela tudi tiha tož,ba, da nadrejeni nogometni forumi niso naklonjeni Krimu in mu doslej niso nudili nobene pomoči, nosprotno, marsikdaj je NK Krim dobil kakšno »klofuto«. To se je posebno videlo v zadnjem delu jesenskega tekmovanja, ko so nekateri predstavniki nogometnih forumov nastopali proti težnjam Krima. Beseda je bila sprožena še O »KAPRANJU« IGRALCEV Udeleženci skupščine so zatrdili, da je bil hrup, ki je nastal ob prestopu nekaterih igralcev NK Krim, neutemeljen, ker Krim ni poizkušal z nobenim podkupovanjem, temveč so se igralci sami odločili za ta prestop. Zato je skupščina odločno zavrnila vsa šušljanja in se je izrekla, naj tisti, ki največ govore, najprej pometajo pred svojim pragom. Ker se Krim pripravlja v novi sezoni na to, da bi se povzpel na čelo slovenske lestvice kot republiški prvak in morda tudi prišel v consko ligo, so sprejeli vrsto sklepov, predvsem za delo z mladino. Organizirali bodo mladinsko nogometno šolo, nadalje pokalno tekmovanje na vseh šolah v okolišu kluba ter se borili za to, da bodo za prvo moštvo pripravili čimveč doma vzgojenih igralcev. Prepričani so, da bodo s svojimi sklepi in željami uspeli, zato je novi odbor, ki mu znova predseduje tov. Lan-coš Dimitrij, sklenil vložiti v prihodnjem letu vse sile v to, da bi Krim v čim krajšem času postal tretji najboljši klub v Ljubljani. V Se nekaj zapiskov s Pokljuke Kljub slabim snežnim razmeram 3 iz Hrvatske, 1 iz Srbije in 43 iz so na Pokljuki uspešno končali tek- Slovenije. Mazanje ni 'bilo p rob lemo valni tečaj smučarjev tekačev, matično, ker je bil sneg enakomer-Edina omembe vredna nerodnost se no zmrznjen in ni bilo pričakovati je zgodila zadnjega dne, ko sta se vremenskih sprememb. Ugotovili trener in traser tekmovalne proge smo, da se večji del tekmovalcev vpričo tečajnikov tako hudo spo- že razume na ogrevanje, česar pred rekla, da se je vse tisto, kar ime- leti še ne bi mogli trditi. Grajati nujemo avtoriteta, lojalnost itd. pa je treba dejstvo, da niso imeli huda zameglilo ... vsi predpisanih potrdil glede zdrav- Zai lahko ugotavljamo tudi med niških pregledov. Tudi smo opazili, smučarskimi strokovnjaki nepotreb- da ne znajo vsi pravilno startati. na nasprotja, zaverovanost vase, Počakati je treba do povelja »smuk« tendence klubastva itd. Kako malo jn naj0 odbrzeti s hitrostjo, kakršno je strokovnjakov, ki bi priznavali pag zahteva taktika tekmovanja, kvalitete tudi konkurenci! Kako redki so tisti, ki z isto dobrohotno- Precej pozornosti je vzbudilo dej-stjo ali kritičnostjo gledajo na pri- ' stvo, da je bil Janez Pavšič, eden padnike vseh smučarskih klubov! naših najzmogljivejših in športno Toda vrnimo se v duhu na Pok- najvrednejših tekmovalcev, diskva-ljuko! lificiran. Kaj je bilo na stvari? Med Knific je kot trener uspešno progo je bil precej težaven smuk, opravil svojo dolnžost. Tekmovalci o katerem so tekmovalci v naprej so bili^ v dobrj formi. Vsi so cenili vedeli, da ijm bo delal preglavice. Matevža Kordeža kot favorita. Tudi Hlebanja je padel, se potolkel in Smolej je uspešno opravil svojo izgubil precej dragocenih sekund, nalogo: izpeljal je tekmovalno pro- Kordež se je na cilju pritoževal ^°,,a, r,r° Pač snežne razmere do- zaradi nekega kola, ki je ležal na puščale Med tekmovalci je bilo si- progi. Če ga ne bi v smuku presko-cer glede proge nekaj godrnjanja, čil, bi verjetno padel. Tekmovalne-cesar pa jim ne štejemo v dobro. mu razsodišču je prispela prijava, da se je nekdo poslužil med smu- Kako je bilo s Pavčičem? k°m usodnega kola Pavšič je brez oklevanja priznal, da mu je trener V teku na 15 km je nastopilo 61 Knific pripravil kol, to pa zaradi tekmovalcev, od teh 14 inozemcev, tega, ker ima prešibke oziroma po- Bilo je lani 7. novembra na stadionu Ljubljane v Šiški. Dve nogometni enajsterici — Ljubljana in Trešnjevka — sta se v hrvatsko-slovenski ligi boril; za točke... Naenkrat se je po stadionu razleglo navdušeno ploskanje... Kaj mislite, komu so gledalci aplav-dirali? Morda prodornemu napadalcu, ki je dosegel gol za domače moštvo? Morda prodornemu napadalcu, ki je dosegel gol za domače moštvo? Ali pa bravurozni paradi vratarja? Niti prvemu niti drugemu! Gledalci so ploskali odločnim in docela objektivnim odločitvam sodnika tov. Logarja Viktorja. O sodnikih v naših poročilih redkokdaj zasledite kakšno vest. Včasih smo o njih več pisali in jih zdaj grajali, zdaj hvalili. Toda ta hvala in graja sta povzročili (ni važno po čigavi krivdi), da je med novinarji in sodniki prišlo do »bojnega stanja«. In tako smo sklenili — da ho »volk sit in koza cela« — opustiti vsako ocenjevanje sodnikov. Ali je to bilo prav ali ne, o tem sedaj ne bi razpravljali, morda kdaj drugič. Toda ime sodnika Logarja se je v lanski sezoni med pogovori tolikokrat omenjalo, da smo ga tokrat morali vzeti na piko. Katere so tiste odlike, s katerimi se je tov. Logar (vsaj po našem skromnem mnenju) v lanski sezoni uvrstil med najboljše slovenske sodnike? Po našem mnenju je tov. Logar eden tistih redkih sodnikov, ki zna bistveno ločiti in pravilno uporabljati pravila, ki uživa na igrišču popolno avtoriteto, k; ve, kdaj je treba upoštevati prednost — skratka, pozna vse tiste finese v nogometni igri, v katerih je doma vsak dober nogometni sodnik. Razen tega je tov. Logar pokazal tudi precejšnjo organizacijsko dejavnost, saj je predsednik Odbora nogometnih sodnikov Ljubljane in član Izvršnega odbora Zveze nogometnih sodnikov Slovenije. Pa še eno zelo lepo lastnost ima tov. Logar: pohvaliti moramo namreč njegovo veliko željo po neprestanem zpopolnjevanju. Kot so nam povedali njegovi tovariši, je dovzeten za vsako dobronamerno kritiko, katero skuša analizirati in potem na igrišču praktično uporabiti. Kot so nam povedali nekateri strokovnjaki (med njimi je tudi nestor naših nogometnih sodnikov in priznani strokovnjak tov. Macoratti), je tov. Logar v lanskem letu izredno napredoval in je danes eden redkih slovenskih sodnikov, ki se mu obeta še velik razvoj. Seveda, tu in tam so še opazne njegove pomanjkljivosti, toda prepričani smo, da bo znal tudi te slabosti z nenehnim delom in izpopolnjevanjem odpraviti. Upamo, da nam teh skromnih vrstic ne bo nihče zameril, upamo, da ta skromna hvala ne bo vznemirila duhov ali znova vzplamtela »bojnega stanja«. Upamo pa tudi, da bomo v letošnjem letu lahko še o ostalih sodnikih napisali marsikaj pohvalnega, to, kar smo povedali o tov. Logarju. P. L. cene palice (neprimerne za »jahanje«, to je za zaviranje). Tekmovalni pravilnik za smuški tek ne prepoveduje jahanja palic zaradi zaviranja (to se dogaja tudi na drugih mednarodnih tekmah), prepoveduje pa uporabo drugih sredstev ali pomagal razen smuči, maž in palic. To je bil razlog, da ie razsodišče Pavšičev rezultat (6. mesto s časom 54:36) diskvalificiralo. Gorenjska jedro kvalitete Med tekmovalci je bilo 28 Gorenjcev, od katerih so najboljši dosegli v jugoslovanskem merilu prva štiri mesta: 1. Matevž Kordež, 2. Gašpar Kordež, 3. Rožič, 4. Hlebanja. Tudi organizacja tekmovanja pod vodstvom GSP je bila vzorna. Ob tej priliki so razdelili na Pokljuki prospekte za III. gorenjski smučarski zlet, ki je preložen na čas od 20. do 23. t. m. (Seveda, če bomo takrat že deležni snežnega blagoslova — op. ur.) Obnova sankaškega športa Ljubiteljem enostavnejših zimskih športov, kakor tudi tistim, ki jim je smučarska oprema zaradi visokih cen nedostopna, so storili Gorenjci nemalo uslugo, ko so uvedli v svoj zimskošportni program tudi sankanje. Tako bodo pritegnili k zdravemu udejstvovanju v naravi veliko število novih pristašev. V okrilju gorenjskega zleta bo kakor je znano, tudi mednarodno sankaško tekmovanje na obnovljeni progi v Bohinju. Na Pokljuki smo imeli priložnost za razgovor s predsednikom Mednarodne sankaške zveze g. Bertlom Isatitschem. Povedal je, da je v tej zvezi včlanjenih že 15 držav in da so sprejeli na olimpijskem kongresu v Atenah nov način sankanja tudi v program zimskih olimpijskih iger. Glede naših razmer smo prepričani, da bo dobil sankaški šport veliko prijateljev zlasti iz vrst delovnega ljudstva. Zato nikakor ne gre podcenjevati obnove sankanja, ki je bilo pri nas pred uvedbo smučanja že močno popularno. Novost v izboru nagrad Pri nas se je povsem po nepotrebnem razpasla navada, da kupujejo za nagrade tekmovalcem razne tovarniške pokale, ki so jih uvedli v inozemstvu proti koncu preteklega stoletja. Navadno gre za tipizirane industrijske izdelke, ki nimajo vrednosti niti kot umetnina niti kot material. In tekmovalci, ki si jih naberejo v teku let deset ali dvajset, niti ne vedo kam z njim. Gorenjci pa so se tokrat odločili za izdelke umetnega kovaštva iz Krope. Tako smo videli po dolgem času spet mizo z okusnimi in ne predragimi nagradami, ki so v ponos naši domači umetni obrti. Posebej omenjam še ročno izdelano srebrno kupo (dar delovnega kolektiva »Plamen« v Kropi), ki jo je dobil zmagovalec Matevž Kordež. Slišal sem, da se je tudi SZS odločila, da bo v Kropi naročila nekaj nagrad za »Kup Kogsberg«, to je za veliko mednarodno skakalno tekmovanje, ki bo letos 5. in 6. marca v Planici. D. U. Tudi rekord Na tekmi med nogometnima reprezentancama Italije in Argentine, ki je bila 5. decembra v Rimu, je bil dosežen tudi nek evropski rekord. Nov rekord je namreč zabeležila blagajna. Nič manj kot 108 milijonov lir so plačali navdušeni italijanski ljubitelji nogometa, da so lahko zopet enkrat prisostvovali eni zmagi svojih ljubljencev. deri 1 fm°ram, da sem zelo nero-pri t)iJ. ™Pljenju krompirja. Tudi bolje ? enlu nogavic mi ne gre nič ke (n fna. Pravi, da imam prekrat-pra.o 0 ■ ’ ker imajo pač največ Pose6nna&a-,na^' Zafo so si vzgojili košarka*-raso košarkarjev — io je res neJe?~?elikan°V' Ti ljudje so Pripet 7 l]etno Prebrisani. »Koš je brez nn fi °i msoko. Kdor ga doseže stirn i: ka’ ima prednost pred ti- PoloviLtoora v to svrho skočiti vsaj Videl• tako elastično kot bolha.t Potrkal S° naši južni bratje, se §lave‘ o R° čelu in ker so odprte d čašo n- brez vsakih ceremonij dali kine: oglas nekako takšne vse- ugotovi'81 tisti dvonožni mladiči, ki absoluil0’ da je njihova relativna in dneh msinska kota približno pri ščini ,„rih m čutijo d svoji notranj-Pet dekagramov nagnjena Boštjanov oglas za rekrutacijo športnikov do izdelovanja košev, naj se prijavijo v spodaj podpisano košarkarsko društvo.« In niso prav nič zardeli zarai tega oglasa. Zato pa so imeli tudi temu primeren uspeh. Kakor bi z očesom trenil, je bilo tu deset ducatov mladeničev lojterskih dimenzij, pripravljeni, da ponesejo slavo in čast košev »južnoslovanskega« izdelka po celem svetu. Pa je zapeklo nas Slovence tam nekje pri podplatih. Ali naj mi res ostanemo s prekrižanimi rokami in gledamo, kako nas drugi prehitevajo v slavi in časti! Ne in ne in stokrat ne! če znajo na jugu tako, znamo mi še vse drugače. In so se spomnili. Čemu imamo Boštjana, ki je specialist vseli specialistov na vseh športnih področjih? Pa so mi na športni zvezi naročili, naj izdelam osnutek oglasa za rekru-mladine v razne vrste športa. Odločilne za sprejem naj bodo telesne razsežnosti, oblika in fizikalna svojstva udov. Po že običajnem trodnevnem pra- skanju po pleši sem sestavil oglas naslednje vsebine: >Pri na dnu podpisani Zvezi naj se z obratno pošto čimprej prijavijo vsi tisti, ki ustrezajo spodaj naštetim pogojem, zaradi osebnega udejstvovanja v eni od spodaj navedenih športnih vej. Norme za sprejem so naslednje: ZA ATLETE: Dolžina — kakršna pač je. Širina ramen — minimum 100 cm .(lahko tudi Datirana, ker je najvažnejši izgled na promenadi!) Specifikacija: Za tekače in skakalce je zaželen odnos nog do ostalega telesa v razmerju 3:1. Za metalce naj bo razmerje obratno. Metalci diska naj imajo čez trebuh širino 130 cm zaradi večje centrifugalne sile pri obratih. ZA NOGOMETAŠE: Obseg stegen — 80 cm. Stopala št. 33. Širina v pasu 23, d ramah 30 cm. Roke čim krajše, da so čim manj v napoto. Vsebina glave ne odloča. Fizikalna trdota kosti od 8 do 10. Debelina lobanje pri kandidatih za vratarja je najmanj 13 cjn. Trdotna stopnja 10. ZA SMUČARJE: Dolžina koraka — 2 m. Obseg bodlnov — 30 cm. Teži-šče kolikor mogoče nizko (zaradi kri-stijanijl). Sedalo torej parterno. Kosti — gumijaste. Specifikacija: slalomisti naj imajo telo grajeno v obliki črke S, skakači naraven predklon, minimum 43°. ZA PLAVALCE: Dolžina rok in nog — poldrug meter. Stopala in Sake morajo imeti obliko lopat (najbolje tistih za kidanje snega!). Glava naj ima obliko jajca za boljše rezanje vode. Telo hidrodinamično! ZA VESLAČE: Potrebna minimalna višina 190 cm. Pljuča morajo imeti obliko kovaških mehov. Prostornina 3 m3. Predpogoj — znanje matematiko. Vsak kandidat mora znati šteti do deset. Imeti mora tudi prirojen občutek za ritensko vožnjo! ZA DRSALCE: Splošni pogoji isti kakor pri smučarjih. Specialni pogoji: podplati morajo biti ploski (Plalt-fuss), da se drsalke čimbolj prilegajo nogi. Drsalci ne smejo biti vrtoglavi, hokejisti naj imajo čim manjšo glavo (da je ne zadene puck). Vratar naj bo širok 160 cm. ZA BOKSARJE: Mera čez prša 180 cm. Prsni koš mora imeti obliko koša za seno. Roke dolge poldrug meter, sake iz debelih kosti (zaradi tršega udarca!). Nos ploščat, izraz oči — srep. Višina čela maksimum 3 cm. Trdota glave 10. Psihična lastnost: velika ljubezen do bližnjega. ZA JAHALCE: Dopustna višina kandidata 130 cm. Noge — obliko črke O. Zadnjica trpežna (koža na njej primerno ustrojena). Dobro je, če je kandidat specializiran v izvajanju salto-mortalov. ZA SABLJAČE: Prednosti imajo majhni in suhi, da jih nasprotnik teže zadene. Telo mora biti navajeno na tuš. Noge naj imajo obliko črke Z (zaradi širšega stava). Leva roka naj bo raščena nazaj s primernim vpogibom navzgor. Kandidati morajo biti spretni v ritenskem poskakovanju. Sploh morajo imeti smisel za umikalno strategijo. Evo! To je moj predlog oglasa. Prepričan sem. da bi s tem oglasom v najkrajšem času dosegli n šnortu — kakor pravi moj prijatelj Mirko — zblaznet uspehe. Boštjan Zafrkant Judoisti so pripravljeni za republiško prvenstvo ' E. /X V' /X FN J E Dne 22. t. m. bo v Ljubljani prvo republiško prvenstvo posameznih kategorij v judo in judo-do. To prvenstvo bo pokazalo, da judo šport pri nas napreduje hitro, tako v širino, kakor po kvaliteti. Pred vojno smo sem in tja nekaj slišali le o policijskih prijemih in šele med vojno je pokojni Bauin-gartner zanesel v Ljubljano idejo o jiu-jitsu. Svoje znanje je podelil kakšni deseterici Ljubljančanov, ki so se privatno učili »mehke umetnosti«. Iz te šole so že izšli nekateri poznejši učitelji, ki so vlili poguma ljubljanskim študentom, da so se osamosvojili in ustanovili svoj klub ^JK. Z nastankom tega kluba je bil v Jugoslaviji uradno priznan nov šport — judo.. Le-ta pomeni prenos j.iu-jitsa na blazine in oplemenitenje s stoletnimi prizadevanji Japoncev, da dajo človekovim mišicam novo možnost za vsestransko razgibanost. Prizadevanje AJK je vzpodbodlo še nekatere, tako da so danes ustanovljene še judo sekcije pri ŽTAK Ljubljana ter pri Braniku in Železničarju — Maribor. Danes so dani vsi pogoji za republiško prvenstvo in zdi se nam celo, da je do te prireditve prišlo razmeroma pozno. Seveda lahko najdemo opravičilo v številnih težavah, predvsem materialnih, s katerimi se mora boriti tako AJK kot Težkoatlet-ska zveza Slovenije, primanjkuje pa tudi izkušenih sodnikov, prostorov za treninge, rekvizitov itd. Vse te WEPEO ISIJ4 PESE Plavanje in skoki vedno boijj v senci walerpola BI ovire pa marljivih ljubljanskih študentov ter mariborskih dijakov in delavcev, ki so se navdušili za to športno panogo, niso zavrle v njihovih prizadevanjih. In tako bomo prihodnjo soboto v Ljubljani videli najboljše predstavnike .mehke umetnosti« v borbi za naslove republiških prvakov. »Naša skupščina je zgodovinsko znamenita že zaradi tega, ker vsako leto menjava sistem tekmovanja za prvenstvo FLRJ v vaterpolu,« je bil del govora nekega diskutanta na letošnji skupščini Plavalne zveze Jugoslavije, ki je bila pretekli teden v Beogradu. In res se ta diskutant ni mnogo zmotil, kajti zopet smo ovrgli staro in osvojili nekaj novega. Skoraj 90% vsega govora na skupščini je spet zavzemala debata o našem vaterpolu in še ta je bila usmerjena v khibaški smeri, saj se ni drugega razpravljalo, kot le o tem, ali naj uvedemo ligo z 8 člani ali s 6. Značilno je tudi to, da smo konec koncev osvojili v prvenstvu vaterpola prav tisti način tekmovanja, ki LEPIN DANIJEL: »Pri nas ni mesta profesionalizmu« smo ga imeli že leta 1953, in je bil pozneje 1954 obsojen na »smrt« kot najslabši način tekmovanja. Prav gotovo se lahko resno vprašamo, ali PSJ v problematiki jugoslovanskega plavanja res ne vidi prav nobenih drugih problemov kot samo to, ali bo v vaterpolo ligi sodelovalo 6 ali 8 klubov .Čeprav je v ta tok zapeljala diskusijo delegacija hevatske zveze, bi vendarle morala Zveza Jugoslavije imeti nek odrejen cilj in nanizati na dnevni red skupščine tudi marsikatere druge pereče probleme tega športa. Edina pozitivna stvar v diskusiji vaterpolo prvenstva je bila morda to, da je skupščina odredila že sistem prvenstva tud za leto 1956 in 1957, tako da bodo klubi imeli pred seboj le neko perspektivo. Toda tudi ta sistem ni zagotovljen, saj je bilo letos večkrat v debati izrečeno, da je skupščina popolnoma suverena in da lahko ovrže tudi sklepe prejšnje skupščine. Pod takimi pogoji nam seveda nihče ne more jamčiti, da ne bodo prihodnje leto spet ovrgli sklepa letošnje skupščine. Za nas Slovence »Vesel sem, da v imenu ŽSD Ljubljana polagam obračun dela za preteklo leto. V naših vrstah imamo disciplinirane športnike, vzgojene v pravem športnem duhu,« takole je otvoril pretekli četrtek redni občni zbor ŽSD Ljubljana predsednik društva tov. Lepin. Občnega zbora so se udeležili poleg različnih predstavnikov športnih društev in množičnih organizacij tudi člani Zveze športov Slovenije s predsednikom tov. Kresetom na čelu. Kakor je začel pripovedovati v uvodnih besedah predsednik društva tov. Lepin, tako tudi mi lahko z veseljem ugotovimo, da je temu društvu vendarle glavni cilj vsestranska vzgoja naše mladine! Seveda pa so lahko člani Ljubljane zadovoljni tudi z vrhunskimi rezultati. ki so jih dosegli v preteklem letu. V svojih vrstah imajo državne nrvake, kakor žensko odbojkarsko ekipo, težkoatletskj kolektiv s posa-menziki. mladinskega državnega prvaka v skokih v vodo in še vrsto drugih odličnih posameznikov, ki > pravzaprav samo v okras težnjam in delu celotnega društva. Tovariš Lepin je še posebej pohvalil težko-itlele, odbojkarje, plavalce in atle-re, ki so največji in najboljši klubi matičnega društva. Izrekel je pohvalo trenerjem in požrtvovalnim funkcionarjem ter poudaril, da se je disciplina v društvu znatno dvignila. Odpravili so vse težnje profesionalizma in khibaštva, ki nimata v tem društvu prostora. Ko je govoril o bodočih nalogah, je povedal, da bo verjetno do jeseni že zgrajena kolesarska steza, kjer bodo lahko nastopali tud j motoristi. Projekt je že izgotovl jen in v jeseni upamo, da bomo gledali prve tekme. Iz drugih poročil, kakor sekretarja tov. Zupančiča, tehničnega vodje tov. Lukežiča in poročila tov. inž. Funtka. ki je govoril o gradbeni dejavnosti, smo zvedeli, koliko truda. skrbi, požrtvovalnosti in samo-odpovedi je bilo pri društvenih funkcionarjih v preteklem letu. Danes hn-a ŽSD Ljubljana 1471 aktivnih članov, in to je tolikšna množica, KOŠ Po težkih kvalifikacijskih borbah so košarkarji mariborskega Železničarja končno le postali člani I. zvezne lige. Na javnem sestanku so pokazali, kakšno je bilo njihovo dosedanje delo in kakšne so priprave pred novo sezono. Tehnični vodja tov. Bračko je orisal način njihovega treninga, pri katerem jim je v zadnjem času pomagal z bogatimi izkušnjami tudi državni reprezentant Kristančič, član AŠK iz Ljubljane. Na prvenstvenem tekmovanju bodo morali košarkarji prepotovati okoli 7300 km. Nov sklep, da bodo doma sodili samo domači sodniki, pa jih je prisilil k temu. da bodo morali izboljšati sodniški kader in bodo zato 3 sodniki odšli na zvezni seminar v Beograd. Uredili so si tudi košarkarski stadion v središču Maribora — na razstavišču »Mariborskega tedna« pri Partizansk' cesti. Novi športni prostor, kjer bo tudi dovolj prostora za odbojkarje, boksarje in sabljače ter druge, bo oivorjen 28. junija, ko bo gostovalo v Mariboru moštvo Crvene zvezde iz Beograda. Na novem igrišču bo dovolj prostora za okoli 2500 gledalcev. Odbor kluba je že danes pridno na delu ter pripravlja vse, da bo začetek tekmovanja čim lepši in uspešnejši. da lahko upravičeno trdimo, da je to društvo najmočnejše v naši republiki. Tov. Lepin je v poročilu in v debati pribil, da mora vsak klub Ljubljane imeti v svojem sestavu pionirsko in mladinsko oz. tudi žensko vrsto. Slišali smo tudi, da so bili posamezni klubi precej samoiniciativni pri zbiranju finančnih sredstev, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so se zanašali na upravni odbor matičnega društva, ki naj pač po njihovem mnenju dela »čudeže« in nabira denar, kjerkoli ga pač lahko dobi. Že bližnja bodočnost pa bo pokazala, da se morajo posamezni klubi še vse bolj osamosvojiti in biti pri vzgoji najmlajšega naraščaja skrajno vestni, točni in požrtvovalni. V ta namen so še posebej^ pohvalili nekateri govorniki najmlajši, to je drsalni klub, ki jma že danes v svojem sestavu toliko mladine in tudi toliko dela za seboj da je lahko v ponos matičnemu društvu. K besedi se je oglasil tudi predsednik Zveze športov Slovenije tov. Krese, k; je toplo pozdravil lepe uspehe kolektiva Ljubljane in poudaril, da je vsa dejavnost na pravi osnovi, saj prav to društvo iz množice zajema med drugim tudi kvaliteto. Zato po njegovem mnenju zasluži Ljubljana ne samo vse priznanje športnih forumov in ljudske oblasti, ampak tudi največjo finančno podporo. Na koncu je novoizvoljeni predsednik društva tov. Lepin izrekel pohvalo najbolj zaslužnim članom društva in jim izročil tudi lične pla- je v tem water-polo sistemu morda majhna svetla kete, ter praktična darila. Novoiz- h>čka v tem, da bo v letu 1956 orga-voljeni športni svet ŽSD Ljubljana tudi druga waterpo!o liga bo, kakor doslej, tudi v novem letu napel vse sile Za pravilno vzgojo svojega članstva in obenem tudi za kvaliteten dvig posameznih športnih panog. Marjan Lipar Na skupščini ŽSD Ljubljana so izbrali za najboljšega športnika društva večkratnega drž. prvaka v dviganju _ uteži, Tinčka Rozmana. Ta izbor je prav gotovo dober, saj je Rozman znan kot vsestransko dober in skromen športnik, v šoli pa je prav dober dijak Iisgoslovnni razočarali Priprave novega iigaša Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Francije v Parizu so prištevali Jugoslovane, zlasti Vogrinca, med favorite. Toda Jugoslovani so vsi kot eden odpovedali. Vogrinca je Izločil Francoz Erlich z 21:9, 21:18, 18:21 in 21:18. Isto usodo je doživel Gabrič, ki je izpadel prav tako v šestnajstini finala, kjer ga je premagal Francoz Hagenauer. Se najdalj je prišel naš tretji igralec Grujič, ki je izgubil v osmini finala proti Francozu Roothooftu, Gabrič in Grujič tudi v Igri parov nista imela nobenega uspeha. V četrtfinalu sta izgubila od manj znanih Francozov Cafiera in Šale v 5 nizih. Vesti iz tenisa V finalu mednarodnega teniškega turnirja v pokritih prostorih v Parizu je Amerikanec Patty po več kot dveurni borbi premagal Jaroslava Drobnega z 11:9, 6:2 in 12:10. V tekmovanju dvojic je zmagala amer-iško-danska kombinacija Patty-Nielsen, ki je v finalu premagala dvojico D>robny-Stewart (Eg,—ZDA) s 6:4, 6:4, 6:4. teiitorslia tekstilna tmmm, Heribnr Predilnice — Tkalnice — Barvarne — Marna — Apre.ure \ PROIZVAJA: bombažno prejo, sukanec za šivanje in vezenje, hlače-vino, klote, bombažno in umetno svileno podlogo, flanele, popeline, cefirje, kertone, tiskanine iz bombaža in stnnične volne ter tkanine v imitaciji shantunga. Vse naše tkanine iz stanične volne, kakor tudi shantung so apretirane proti mečkanju in opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju. IZVAŽA: sukanec za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, popeline, cefirje, kretene ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke. UVAŽA: barve, kemikalije, utenzilije itd. Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in izredno nizkih cenah. Mariborska tekstilna tovarna, Maribor Poštni predal št. 9. Brzojavni naslov: »Tekstilstvo«; — telefon štev. 24—32; NB podr. Maribor številka 6403-T-12 Zmago na turnirju za prvensvto Južne Avstralije v Adelaidi si je priboril Sei-xas (ZDA), ki je v finalu premagal Šveda Bergelina s 6:3, 7:5 in 8:6. Skupaj z Avstralcem Roseom je Seixas zmagal tudi v igri dvojic, kjer sta v finalu premagala Angleža Backerja in Barreta z 8:10, 6:8, 7:5, 6:3 in 6:3. Teniška reprezentanca Beograda je v Monte Carlu premagala reprezentanco Monte Carla s 5:2. istočasno. V zveznem koledarju pa so najvažnejša tekmovanja bila razporejena takole: mladinsko prvenstvo FLR j v tvaterpolu od 3. do 5. avgusta v Splitu, mladinsko prvenstvo FLRJ v plavanju 9. do 11. avgusta v Kotoru, od 1. do 5. septembra bo kvalifikacijski waterpolo turnir za II. ligo v Zagrebu, državno prvenstvo v plavanju bo od 16. do 18. septembra v Zadru. Za prvenstvo v skokih so bili določeni le kraji, in sicer bo mladinsko prvenstvo v Ljubljani, člansko pa v Hrvatski (Zagreb ali Zadar), medtem ko bodo datumi določeni naknadno. Državna reprezentanca bo imela letos samo eno srečanje, in sicer z Nizozemsko 30. in 51. julija v Nymwegenu. M. P. | N4MIZ N I T»ENIS SINDIKALNO PRVENSTVO MARIBORA (nekateri jo tudi zaradi bolj zvenečega naslova imenujejo I. B-ligt^, za katero bodo letos kvalifikacije. Že danes bi morala naša najboljša vaterpolo društva misliti na to in se v teku vse sezone resno pripravljati na ta turnir, ki bo izbral poleg že sedaj določene osmerice najboljših klubov v državi še štiri nadaljnje klube. Medtem ko se že več let na skupščinah PSJ skoraj nič ne govori o skokih v vodo, se letos že skoraj nič več ni govorilo niti o plavanju. Ker je pozna ura močno priganjala skupščino k čim hitrejšemu delu, je bila predzadnja točka dnevnega reda (priprave za olimpijske igre 1956) hitro končana. Referat tov. Lambuša je v nekaj besedah iznesel stališče V dobri organizaciji podjetja »Elektro - Kovina« je bilo pred. l kratkim zaključeno prvenstvo Maribora v namiznem tenisu, katerega j se je udeležilo okoli 50 tekmoval- I cev. Med neregistriranimi člani je zmagal Mat el a pred Perhavcem, Stojnkom in Ribičem. Pri članicah je zmagala Lebanova pred Kolman-čičevo in Orešičevo. Rezultati med registriranimi člani so naslednji:.. 1. Štern, 2. Klajnšček, 3. Friedrich, 4. Gojkovič. — Mladinci: 1. Zidar, 2. Pirc, 3. Godina. Med neregistrirani- ; mi moštvi je zmagal Dom I. pred Dom II., med registriranimi pa je Branik premagal Železničarja 5:2. Zveze, kako naj bi se pripravljali naši najboljši wa.terpolisti in plavalci na olimpiado v Melbourneu, in s tem je bilo vse zaključeno. Mislim, da je bila ta točka dnevnega reda kaj skromno obdelana, saj v tistih pripravah niso bili niti poimensko določeni kandidati, ki jih moramo prav gotovo že danes poznati, niti niso bile podrobno izdelane priprave za vso periodo dveh sezon. Skupščina je sprejela tudi nov statut Zveze, disciplinski in registracijski pravilnik, v katerem je med drugim izzval dokaj burno debato člen, ki daje tekmovalcem pri prestopanju iz kluba v klub neomejeno svobodo brez kakršnegakoli prestopnega roka ali odpovedi nastopov. V koledarju za leto 1955 je bilo načelno sprejeto, da izvedejo vse republike svoja republiška prvenstva HLEBS najresnejši kandidat Ker že dalj časa nismo objavili rezultatov tekmovanja za »Poletovo namiznoteniško nagrado«, je bilo pričakovati večjih sprememb na lestvici. Medtem je bilo namreč več tekmovanj, med najvažnejšimi seveda državno prvenstvo. Vendar se vrstni red prvih 5 tekmovalcev nj spremenil, le Hlebš je prejšnjo razliko 4 točk od Jerama povečal kar na 33. Tak naskok si je priboril predvsem z uspešnim nastopom na državnem prvenstvu v Ljubljani. Glede na njegovo odlično formo je pričakovati, da bo na bližnjih tekmovanjih to razliko še povečal, in je seveda s tem eden najresnejših kandidatov za osvojitev »Poletove« nagrade v letu 1955. Jeram je kljub temu, da je na vseh tekmovanjih osvojil vsega le 1 točko, še vedno trdno na drugem mestu. Moral pa se bo na ostalih turnirjih bolj potruditi, če bo hotel to mesto tud; obdržati. Ker smo mnenja, da za ocenjevanje moštev ni prevelikega zanimanja, pa tudi preveč realno ni, smo se odločili, da v bodoče tega ocenjevanja ne bomo več objavl jali. Vrstni red: 1. Hlebš 72, 2. Jeram 39, 3. Petrovič 20, 4. in 5. Rebolj, Štrumbl 19, 6. Kocjan 18, 7. Podobnik 15, 8. Priča 13, 9. Modrijan 12, 10. Ahačič 11, 11. Uranič 6,5, 12. Ošaben 5.5, 13. Sedej 5, 14.-15. Levstik, Oblak 2,5 in 16. Zajc 1. Še čtokced: M® i@ boljil? Kot odgovor na članek» Kdo torej boljši?«, ki je bil ob- javljen v »Slovenskem poročevalcu« lani 27. decembra, smo prejeli od ŽAK Ljubljana naslednji članek: »Čeprav smo mnenja, da se tudi v atletiki zmage dobivajo le na teka-lišču, ne bo odveč, če slišimo obe plati zvona. Nikjer in nikdar ni vodstvo ŽAK Ljubljana trdilo, da je boljše od mestnega rivala. Da pa je poudarjalo svoj plasma v zveznem in istočasno v republiškem merilu, ki si ga je klub priboril častno in ne morda zaradi odstopa bolje plasiranega, je povsem razumljivo. Nihče nam ne more oporekati velikega napredka v zadnjih letih, še manj pa trditi to, da merimo svoj dvig po nazadovanju drugih, saj obstajajo v atletiki dovolj objektivna merila. To so liste rezultatov, povprečki, tabele rekordov, pa tudi disciplina, prostovoljno delo, vključitev mladine, prava športna vzgoja in še marsikaj. Vodstvo kluba se zaveda, da zanj ni bistveno lokalno prvenstvo v atletiki, ampak predvsem splošen dvig atletike. Eden od načinov, da to do- sežemo, pa je tudi resnično prijatelj' stvo in pomoč vsem drugim kolektivom, ki pa morajo drag drugemu dosežene uspehe tudi priznati. Da pa bi enkrat za vselej razčistili »skrivnosti« okoli plasmaja Odreda oziroma Ljubljane v finale lanskega ekipnega prvenstva v atletiki, pa navajamo dopis Atletske zveze Jugoslavije našemu klubu: »O vi m Vam zvanično pot vd j ujemo, da se vaša ekipa plasirala na 7. mesto za finale ekip. prv. FNRJ — seniori, jer je ista imala veči broj bodova od AK Odreda i AK Vojvodine.« Ne bi radi dajali kakršnihkoli nasvetov, čudi nas pa to, da hoče klub, ki zanika naš velik napredek, izvo- . je vati prvenstvo s pomočjo časopisja, istočasno pa nas poziva na dvoboj. Po našem mnenju bi morali stremeti za tem. da ponovno osvojijo svoje nekdanje mesto, ki je precej pred nami. ne pa loviti onih za seboj. ■ Uspeh jim želimo iz vsega srca iD smo pripravljeni tudi pomagati, toda ne s pričkanjem za »zeleno mizo«, ampak s pomoč jo. ki bi koristila ljubljanski atletiki. ŽAK Ljubljana 6 cdieUki K naši anketi o problemihslooenske atletike, katero smo pripravili za bližnjo skupščino Atletske zveze Slovenije (dne 23. t. m. v Celju) nam je za današnjo številko »Poleta« poslal svoj prispevek tov. Premelč Bogo, predsednik Atletske zveze Slovenije in sekretar Zveze športov Slovenije. Premelč Bogo: Vse sile za vzgojo novih kadrov »Odgovoriti na prvo postavljeno vprašanje »Kaj je osrednji problem, ki zavira razmah slovenske atletike?« ni enostavno, ker je pravzaprav več osnovnih problemov, ki so med seboj povezani, se pa različno pojavljajo v posameznih organizacijah. Od najvažnejših problemov je potrebno izluščiti predvsem naslednje: 1. problem strokovnih kadrov, pri čemer so mišljeni inštruktorji, trenerji, sodniki in organizatorji, 2. problem naprav in objektov za atletiko, 3. finačno-materialno vprašanje. Osnovno vprašanje, ki ga postavljam na prvo mesto, je predvsem Pomanjkanje strokovnih kadrov, - 21.3 Shenton (VB) 21.3 Krauss (Nem) 21.3 Goldovanyi (M) 21.3 Hass (Nem) 21.3 Janeček (CSR) 21.3 Carlsson (Šved) Jovančič je z 21.7 na 34.—12. mestu 400 m: 46.1 Ignatjev (SZ) 46.6 Lea (ZDA) 46.7 Hass (Nem) Jones (ZDA) 47.0 Mashbum (ZDA) Hellsten (Fin) 47.1 Gosper (A) 47.2 Youtsey (ZDA) Geister (Nem) Griffln (ZDA) Evropa: 47.5 Goudeau (Fr) 47.6 Ulzheimer (Nem) Adamik (M) Hegg (Svi) 47.7 Bromberger (V. Nem) Moens (Bel) Ombomvan (Fr) 47.8 Degats (Fr) BrenstrSm (Šved) SchrOder (V. Nem) Deseterice napeli! atletov na svetu in v Evropi v 1.1954 Deseterice sestavil Marko Rožman 800 m: 1:47.1 Szentgald (M) 1:47.3 De Muyncl« (Be) 1:47.4 Johnsson (VB) Boysen (Nor) 1:47.5 Moens (Be) 1:47.9 Nlelsen (D) 1:49.4 Agejev (SZ) 1:49.6 Stracke (Nem) 1:49.7 Leva (Be) Lueg (Nem) Mugoša je z 1:50.8 na 29. do 31. mestu 1000 m: 2:19.5 Boysen (Nor) 2:20.9 Landy (A) 2:23.8 Ivanov (SZ) 2:23.9 Djian (Fr) 2:24.0 Lueg (Nem) 2:24.3 Mugoša (FLRJ) 2:24.4 Brenner (Nem) Dohrow (Nem) 2:24.6 Lavvrenz (Nem) 2:25.2 Karlsson (Šved) Kontio (Fin) Tabori (M) 1500 m: 3:41.8 Landy (A) 3:42.2 Bannister (VB) 3:42.4 Iharos (M) 3:42.8 Santee (ZDA) 3:43.4 Jungvirt (CSR) 3:44.2 Boysen (Nor) 3:44.4 Nlelsen (D) 3:45.0 Eriksson (Šved) 3:45.4 Chataway (VB) Lueg (Nem) Evropa: 3:46.2 Johansson (Fin) 3:46.4 Dohrcnv (Nem) Mugoša je s 3:47.8 na 15.— 16. mestu 1 milja: 3:58.0 Landy (A) 3:58.8 Bannister (VB) 4:00.6 Santee (ZDA) 4:04.4 Halberg (N. Zel.) Chataway (VB) 4:04.6 Ferguson (Kan) 4:04.8 Wood (VB) 4:05.0 Milligan (VB) 1:05.2 Plrie (VB$ 3000 m: 7:59.6 Iharos (M) 8:05.4 Jungvirt (CSR) 8:05.8 Kuc (SZ) 8:06.6 Garay (M) 8:06.8 Tabori (M) 8:08.8 Chromik (P) 8:09.4 Landy (A) 8:10.6 Taipale (Fin) 8:10.8 Haikkola (Fin) 8:12.0 Szabo (M) 8:14.6 Krizskowiak (P) Mihalič je z 8:21.0 na 24.— 25. mestu 5000 m: 13:51.2 Kuc (SZ) 13:51.6 Chataway (VB) 13:57.0 Zatopek (CSR) 14:08.2 Kovacs (M) 14:10.0 Gude (Nem) 14:11.0 Hanswijck (Be) 14:12.2 Iharos (M) 14:13.4 Garay (M) 14:13.8 Taipale (Fin) 14:14.2 Schade (Nem) Haikkola (Fin) Mihalič je s 14:19.6 na 24. mestu 10.000 m: 28.54.2 Zatopek (CSR) 29:09.0 Kovacs (M) 29:21.4 Kuc (SZ) 29:27.6 Sando (VB) 29:30.0 Schade (Nem) 29:35.4 Norris (VB) 29:37.6 Mihalič (FLRJ) 29:44.6 Anufrijev (SZ) 29.45.4 Basalajev (SZ) 29:45.6 Ivanov (SZ) lio m ovire: 13.6 Davis (ZDA) 14.0 Barnard (ZDA) 14.1 Thompson (ZDA) Wright (ZDA) Monahan (ZDA) Wood (ZDA) 14.2 Dubleday (A) Gardner (Jam) . 14.3 Anderson (Kuha) Carneiro (Br) Toye (ZDA) Daniel (ZDA) Constanttoe (ZDA) Lorger (FLRJ) Stoljarov (SZ) Bulančik (SZ) Opris (Ro) Evropa: 14.5 Bogatov (SZ) Clsen (Nor) Popov (SZ) 14.6 Parker (VB) Steines (Nem) Petrov (SZ) 400 m ovire: 50.5 Juhn (SZ) 50.8 Litujev (SZ) 51.5 Mildh (Fin) 51.5 Bonah (Nem) 51.7 Cury (Fr) 51.8 Kane (VB) 51.9 Iljin (SZ) 51.9 Erdkson (Šved) 52.0 Culbreath (ZDA) 52.2 Aparicio (Kol) 52.2 Savel (Ro) 52.3 Filiput (I) 52.3 Shaw (VB) Steeple-chase: 8:41.4 Karvonen (Fin) 8:46.0 Rintenpaa (Fin) 8:49.0 Kadjajkin (SZ) 8:49.4 Kurčavov (SZ) 8:49.6 Rosznoy (M) 8:50.6 Jeszensky (M) 8:50.8 Marulin (SZ) 8:52.8 Soderberg (Šved) 8:53.2 Larsen (Nor) 8:53.4 Vlasenko (SZ) Segedin je z 9:01.4 na 27. do 28. mestu. USP1S1M EBI&&693A mariborske nogometne podsveze Maribor, 16. jan. Danes je bil v bila tudi debata o talko imenovanem Mariboru dobro obiskan redni letni neamatarskem vprašanju. 'Vsi »Partizan« Gomilsko naj bo zgled vsem ostalim organizacijam Celje, 16. jan. — Preko 100 udeležencev se pa je brez dvoma najboljše. Kljub tem uspe- in za vsakega kmečkega človeka posebej, da občni zbor Mariborske nogometne soglasno obsodili to kot neprimeren ie danes zbralo v dvorani Betona na Gomilj- hom pa društveni delavci niso bili zadovolj- ga pritegnejo v krog aktivnih tolesnovzgojnih ipodzveze. Iz obširnih poročil je bilo način, ki samo moralno škoduje skem k obračunu letnega dela društva >P,ar- ni. Značilno za podeželsko društvo, ki dela delavcev.« Ob zaključku je zaželel društva tizan«. Med njimi je bil tudi okrajni sokre- v kmetskem okolju, je dejstvo, da od 151 tar Zveze komunistov in SZDL Celja tov. članov ne prevladujejo po socialnem sestavu Simonič F rane. videti, da je podzveza uspešno opra- naši mladini, vila svoje naloge v preteklem po- Izvoljen je bil novi odbor s pred-slovnem letu. V podzvezi je včlanje- sednikom Steblovnikom kot prednik 17 klubov, ki imajo registri- sednikom in tajnikom Rajbenšujem, mnogo uspehov v letu 1955. Po plodni diskusiji, v kateri je razprav-kmetje in kmečka mladina, pač pa delavci Ijalo večje število članov, so bili med dru- Skrbno pripravljena poročila, vsebinsko bo- *n dijaki. S težavo prepričujejo društveni girni sprejeti sklepi, da se izvrše priprave ranih 466 igralcev, od teh 122 mla- tov. Rajbenšu pa bo za vestno delo gata in polna uspehov v zadnjem letu ter delavci kmečko mladino o koristnosti telesne gradnjo novega telovadnega doma, za grad dincev. Vsi kluba podzveze so od- prejel še posebno darilo, igrali skupno 305 tekme, od teh 239 na domačem terenu in 64 drugje. Ustanovljen je košarkarski klub Uspehi na tekmovanjih so bili prav Triglav plodna diskusija, to bi bile glavne karakte- vzgoje. To vrše s propagandnimi nastopi na njo igrišč, da se organizira svečana akade- ristike skupščine tega podeželskega drušlva. vasi, z akademijami, s tekmovanji v odbojki. Predsednik tov. Vitanc je uvodoma omenil atIctiki. nogometu in smučanju ter odpirajo mija za proslavo 10-letnice osvoboditve, dalje propagandni nastopi na vasi, vrsta tekmo- nspehe društva pri vzgojnem prizadevanju, kmetski mladini pravilne poglede na to ak- vanj v atletiki, odbolki in nogometu ter is- dobri. Prvenstvo podzveze je OSVO- Kranj, 16. jan. Košarkarji »Par- Vse del° društva je prevevala tendenca po tivnost. V društvo je vključeno tudi kulturno leti v kraje, znane ; NOB, ter da se član- T1 I o n i v ft/1 n enlr /v Woil\o 1 n tyi I o _ , • • rr . •* . _ - i - . • v »» - , , . . A ..1« 1-1 n« d 1 .. . 1 v . _ ■ l t 1 »• z"-v 1 • 1 , ji la Sobota iz Murske Sobote, mla- tizaea« iz Kranja so se priključili socialistični vzgoji. Načelo eno dins.ko iprvenstvo olovcnije Železni- novo ustanovifenemu društvu »Tri- vzs°jc kljub športni aktivnosti on v* rr\v OTI i 1. r* |r.o nnfroncltro vlovTAnirA 1 » - . " _ . 1 , .. ... socialistični vzgoji. Načelo enotnosti telesne prosvetno delo, ki pa se ne odraža le v stvo polnoštevilno udeleži Okrajnega zleta ni bilo naj- dramatiki in pripravi krajevnih proslav, pač Partizana v Celju. Novoizvoljenemu odbora Čar, pionirsko prvenstvo Slovenije glave. N.a današniem občnem zboru mani okrnjeno, saj je vladalo zdravo gleda- Pa tudi T prirejanju izletov članstva v tiste znova predseduje marljivi delavec tov. Id r ciirtnl/’ X/ TOilrrozv tto n r n -v o rv/v lr«v j rvv n ... '* . _ - .v ,, . . ... . 1 - — — L 1-1 .... n N ^ ^ ,1v r' , T Brainiik. V tekmovanju za pokal ma- , ,. , - , - so pregledali uspehe od ustanovitve - , ... , , riborske m celjske podzveze pa je jn ugotovili, da je bil dosežen velitk sredstev in metod. Vse to je pripomoglo osvobodilno borbo m kraji, ki so znani po nje na telesno vadbo in izkoriščanje vseh kraje, ki so tesno povezani z našo narodno- Vitanc. dosegio prvo mesto B-moštvo Bra- napredek, saj so danes člani nilca. Tudi reprezentanca Maribora slovenske lige. Izvolili so si svoie 80 okrajno prvenstvo v krosu, odbojki, za las TA riin.« A.trl a |p,nA n c n aha Hrvm« i n v i . • ° . » . J — _ • . »i. _____.... .i ,-i . xr . « društvu do zmag na tekmovanjih. Osvojili prirodnih lepotah ter sc na ta način krepi naša domovinska zavest. Društvo se lahko ležni vsestranskega razumevanja. Jesenice, 16. jan. Medtem ko v različnih krajih širom Slo- zamejstvu, saj ni izgubila nobenega srečanja, V živahni in plodni diskusiji, v katero so posegli posamezni delegati kot tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije tov. Gerbec in tajnik tov. Lavrič, ter odposlanec Celjske podzveze tov. Presinger, so bili obravnavani tekoči problemi. Diskutanti so največ govorili o problemih partizanskih društev, ki naj bi v bodoči sezoni ne smela več sodelovati v prvenstvu. Zastopniki teh društev pa so pojasnili, da bi še nadalje tekmovali, sicer pa se bodo osamosvojili kot nogometni klubi. Dokončno rešitev tega je prevzela Nogometna zveza Slovenije, ki bo skupno z zvezo »Partizane skušala stvar zadovoljivo rešiti. Za napredek trenerskih kadrov r j • • -i. .v- jcaciuaiu uu-tvejititi, k.a marljivo bodo organizirali tečaje v večjem vadijo pod vodstvom trenerja Eggerja obsegu, posKrbeli pa bodo tudi za iz Celovca, so od tekme do tekme boljši, inštruktorje za podeželska društva. V borbi s Celjani je druga garnitura Je-Večja skrb bo posvečena množic- senic prekosila sama sebe, kajti največji nesti v nogometu in pravilnemu optimist sl ni predstavljal, da bodo delu z mladino. Izvedli bodo tudi Jeseničani pregazili Celjane. Pred- poseben seminar za delegate na no- no se. gostie zavedli, so že imeli v , h . ‘ rnrpv- nplrei tmlnTr Tv/riodlt tn ^,-,1 KI j u b d ežj u S3SSSU. pa jim je ušlo prvenstvo v atletiki. V tek- P°na$a tudi s požrtvovalnimi delavci iz vrst movanju za pokal »Ljudske pravice« je do- mladine, kot tajnikom tov. Natekom, Kozme-seglo društvo osmo mesto, v celjskem okraju bem, načelnikom, graditelji 25 m skakalnice Kramerjem in Drakslerjem, atletoma Žilnik Vido in Jankom ter predanim starejšim delavcem Topolškom, ki lahko služi za zgled vsej vaški mladini. Skupščino je pozdravil tudi sekretar Zve- Celjska mladina be zgradila 25 igrišč Celje, 16. jan. Včeraj je bil na Svetu za prosveto in kulturo OLO Celja sestanek zastopnikov Sveta, Okrajnega komiteta LMS in »Partizanam, na katerem so razpravljali o vratni tekmi uspelo v zadnjih minutah doseči neodločen rezultat. Jeseničani so ki t=hSZdDvthCetia=!zIti'ftmkei delovnih akcijah, kd jih bo izvedla iskrene čestitke k društvenim uspehom in mladina v letošnj-em letu. Po obširni analizi stanja na terenu je venije in države toplo vreme o vi- bili ves čas tekme v vodstvu, nekai mi- dejal, da društvo lahko služi s svojim de- 1,1 **• . JV ra drsalce in hokejiste pri nji- nut nred koncem na sn ra 1 mrcini ■mtq_ Wn ™ evMni amcrim krnrp-v-nim orrrn- bilo izbranih 2y krajev v celjsik.eni nut pred koncem pa so se Igralci Mla- lom za svetal zgled drugim krajevnim orga-hovem udejstovar.ju, imajo ven- dosti poslužill posebne taktike: zaigrati nizacijam, ker jih daleč prekaša po svojih k?el° npko^ro CtV\eflen° pl”SkeT’ 80 s šestlml igral=l brez vratarja In tako uspehih in delu. Tovariš Simonič je v raz-kjer nekatera moštva, predvsem se Jim je posrečilo rezultat Izenačiti. • nadaiieTaj- »Problem vzroie ie teža-pa domačini, pridno trenirajo in rcr. mi, „ i - „ i„____________________ Pratl nadaljeval, »rroniem vzgoje je teza okraju, kjer bodo zgradili objektei, igrajo prijateljske tekme, v pe- sfrani^ostov tudi'^čkrat o!tra ^mero® ven Partizan Gomiljsko pa se je krepko za-tek je drugo moštvo Jesenic igralo Igrišče je bilo pod vodo, ker je deževalo, =r,zel T to del° m Hspežno izvršuje te naproti Celju in zmagalo z' visokim medtem ko je bila ledena ploskev dobra! loSc- Zat<> bi naJ Partizan Gomiljsko kot naj- Strumbelj Celjski športniki pomagajo »Partizanu« rezultatom. bljša in najuspešnejša organizacija bil po- Celje, 16. jaln. V zvezi z izvedb® pokrajinskega zleta »Partizana« T Celju je pokazalo nogometno drn- JESENICE B : CELJE 14:4 (6:1, 5:1, 3:2) Zbor slovenskih vuuttv budnik boljšega dela v SZDL in mladinski štVO »Kladiva!« veliko aktivnost pri organizaciji. Društvo bo brez dvoma doseglo pripravi Športnega igrišča na Gla- še lepše, uspehe, če bo tesno povezano kmečkimi ljudmi in zato je v interesu drn- ziji. Še lepšo potezo pa je pokazalo atletsko društvo »Kladivar«, ki je štva, da se izboljša delo tudi v drugih mno- ponudilo Okrajni zvezi »Partizan« na razpolago brezplačno svoj atletski stadion z vsemi potrebnimi re- žičnih organizacijah. SZDL in Zveza ko Ljubljana, 16. jan. Tretjo letno celjskega okraja bosta nudili skupščino Veslaške zveze Slovenije, bodo5e Partizanu Gomiljsko vso pomoč pri kvizih. AD »Kladivar« bo na tem ki je bila danes v Ljubljani je otvo! njegovem delu, vendar nalagata društveni tekmovanju postavilo tudi 40-član- a°ra®tni.h,,: te.k™.-h’ P,a_:Jbo m^tokitt)0Žii^%ebluirtod^ ril tov. Boris Kocijančič. Po pozira- “ v_sf™_u da -adal^ večje vrednotenje telesne vzgoje skii sodnisiki zbor, ki bo vodil vsa tekmovanja v atletskih disciplinah. Kolesarska dirka »Po Egiptu« dana tudi večja pomoč S1 80 bui v napadu nezadržni, saj so vu delegatom klubov in zastopniku bom'ta organizaciji, t redstavnilk Odbora neprestano ogrožali vrata gostov, medtem Veslaške zveze Jugoslavije sekretarja telesno vzgojo pri Ml,O Maribor ko so Celjani le redko prodrli pred na- ju tov .Devrnfi je v svojem poro-je poleg drugega sporočil tudi ugod- sprotnikova vrata, v zadnji tretjini so Čilu ugotovil, da se je veslaški šport no vest,- da so v novem šolskem se Celjani nekoliko opomogli in nuditi T Sloveniji v preteklem letu precej učnem načrtu za višje razrede pred- zadovoljiv odpor. razširil Znatno se je povečalo šte- videm tudi elementi nogometa m Ljubljana : celje 6:o (3:o i:o z-ot vi,<> članstva, zlasti mladine. Usta- jc prosil za strokovno podporo pre- n_n„„ „ . , . ’ ’ novi j en a sta bila dva nova kluba da vatel jem telesne vzgoje. Uvedeno tri pri ladjedelnati »Boris Kidrič«, Piu Kairo, 16. _ jan. - Po prvih dveh etapah pensom (Belg) 3;5i:46. Petrovič je prispel Petrovič zmagal v S. etapi ,.... -" , — ' ' ■ ; 11 bolidom sestavu h™, ; u, pn laujeuomiu »uvns jviunct, ril- ™—» — >— -- r--- --- 1 -D, ,t , v L L u, tudi Stalno^telcmovan je srednje^- odpravila mo5tvo lz Celja s 6:0. Lju^ ran,in »Nautil.us« V Kopru, Odnosi kolesarske dirke »Po Egiptu« e™ mogli cilj v večji skupini Jer je zasedel 51. mesto. šolskih moštev v spomladanski in jesenski sezoni. Prav živahna je Ijančanl so biti hitrejši, boljši drsalci m'ed klubi ter Veslaško zvezo JugX> povedati o naših kolesarjih mnogo pohvalne- p0 tcj etapi se je Petrovič v skupnem pla- . __ ' - 1 • • ■ .1 i • v ,v . x "r. __— TT_______J,1Im 2 no oa noo! rxT-r»r1 . , ...v — x v*. i In tudi njihova igra Je bila popolnejša. Obračun gorenjskih nogometnih sodnikov Kranj, 16. jan. Gorenjski nogometni sodniki so danes polagali na rednem občnem zboru obračun dela v preteklem letu. Ugotovili so, da so vsi, 14 po številu, sodili kar 275 tekem, predvsem na Gorenjskem, več pa tudi drugih republiških sre-čani. Sojenje je bilo uspešno razen ni wec Um 5e$@č»icaBiom Jeseniški hokejisti so sprejeli v J 1l^lu2. ki se je uvrstil na 9., in Ješič, ki je bil 13. Po 5 etapi vodi v generalnem plasmaju Ro- goste tudi moštvo Mladosti iz Za- imamo za sedem olimpijskih disci- * * ~ vodila od „ S,™ I slavijo SO se preče1} izholjšalli. Ni 6®* "V nadaljevanju dirke pa se naši pred- smaju uvrstil že na 5. mesto. Se večji uspeh pa bilo pravega zanimanja za do- stavniki vse bolj uveljavljajo. Tretja etapa go dosegli Jugoslovani, predvsem Veselin Pe- poLnilne Športe, precej se je zane- ie v0 prostor in se pri tem kvarijo. Ponižanja reševali proteste, večja „ . f tvn.rtnrti to n. Xnlnn»nn. v T uran Dumitrescu s časom 18;52:37, pred Mo-radinom (Libanon) 18;52:41 in Petroviče* (Jug) 18,'53:26. mantkani8dnovfhnSi ciljni T 1vtodaI° velilco se Je ki bi drugače razpadla in'zgradili Dane, je bil v Kitzbiihlu na sporedu spe- Na čelu je »u ton, sp.ess, m se ,e oa, nSla ki l' „ ! !br?to na. lg!:išč" nad 1000 gledalcev. V novo v N”vem mestu. Lansko leto Tak® pri m0$kih kot pn hotel oddolz.t, za včerajsuj, neuspeh. Spi, Za prvi nastop Mladosti je na Jeseni- pravili bodo čolnarno v Ljubljani Spiess stmlboBIši v slalomu Danes je bil t Kitzbiihlu na sporedu spe- Na čelu je bil Toni Spiess, ki se je dan« da bodo za bodočo sezono kar naj- ti v- ■ v • .v , . . - prvi tretjini je Zagrebčanom uspelo do- so bile dotrraiene na Bledu tribune skah boljše pripravljeni, pričakujejo pa seči neodločen rezultat, v ... uograjene aa meuu irimme, več pomoči od klubov in igralcev samih. Časopisni kritiki niso nasprotni, kadar je objektivna in brez osebnega merila. popolen uspeh slavili Avstrijci. Pri je bil potem tudi v drugem teku najbolj# Hs:TSHEtBE sjtas; ?«r~t pa ob koncu tekme! ko' Je prišla do jena še reprezentativna čolnarna na (Avstrija). Lamgovo (Nem), Mauncejevo (Fr) Hmtersee, (A), 4. Perret (Fr),_5. Obcraigner nega izraza sijajna kondicija domačinov: Bledu, kjer bo prihodnje leto evrop- m' ^č!č M ^ Igra je bila živa in je navdušila številne Siko prvenstvo V veslanju. Veslaška Pan£l6 86 le plasirala s časom 1:26.4 na 29. ■..........................gledalce. Od Zagrebčanov se je odliko- zveza Slovenije je uvozila iz Italije mesto. V kombinaciji je zmagala Avstrijka iNo“'mmrin-i nrvenstvn t-vrnneLib ^al ediP0 Maočka, ki je tudi sam dva- tekmovalni četverec, ki ga lx> upo- J ~~ ™ nogometna prvenstva evtopskin krat potresel mrežo Jeseničanov, za je- rahljal yK Savica iz Ljubljane držav NEMČIJA — Juž. liga — 18. kolo: Mann-heim — Regensburg 8:0, Karlsruhe : Fiirth 7:2, Offenbach : Augsburg odpadla, Frankfurter SV : Bayern prekinjena pri stanju 2:0, Kassel : Schweinfurt odpadla, Schwa-ben : VfB Stuttgart 1:2, Niirnberg : Reutlin-gen 2:1, Kickers : Eintracht 1:1. — Lestvica: Eintracht 24, Karlsruhe 20, Offenbach 20, Schvvabcn 20, Reutlingen 20, Franfurter SV 18, Niirnberg 18. ANGLIJA — 26. kolo: zaradi slabega vremena je bilo odigranih le nekaj tekem. Blackpool : Wolverhampton 0:2, Everton : Burnley 1:1, Manchester City : Leicester 2:2, Portsmouth : Aston Villa 1:2, Sheffield Wed-nesday : Sunderland 1:2, Tottenham : Arsc-nal 0:1. Lestvica: senice pa so bili uspešni: Turnšek In Noč po dvakrat ter Dolinar, Novak ln Domjan po enkrat. Hockleitner pred Lanigovo, Blattlovo in Sehdpfovo. Po prvem teku v slalomu za moške so zavzemali Avstrijci kar prvih 6 mest. 194.86, 55. Ilija 209.28, 56. Lukane 213.12. Prva štiri mesta v kombinaciji so osvojili Avstrijci Molterer, Schuster, Hinterseer iB Obcraigner. JESENICE : MLADOST 5:5 (2:2, 2:1, 1:2) Danes popoldne je Zagrebčanom v po- Še dve tekmi Ljubljane Na svoji turneji po Avstriji so Miinchen 1860 je z današnjo zmago nad Victorio (Aschaffenburg) prevzel vodstvo v II. nemški nogometni ligi. V tein moštvu igrata tudi bivša igralca Odreda Lesjak in Pelicon. Mice Miše za 25 kegljev Urugvajsko nogometno moštvo Nacional iz Ps-I mtžškšft v&di Sloveniš# hokejisti Ljubljane preteklo soboto Montevidea je premagalo dunajsko Austno in nedeljo odigrali dve tekmi V 3:0 (1:0). Svojo drugo tekmo na južnoame-Spitalu. Domačini SO obakrat zrna- riški turneji je švedski klub Mal m 6 igral gali, . in sicer 8:7 (2:1, 3:1, 3:5) V Santiagu de Chile proti moštvu Colo-Colo. oziroma 4:2 (2:0, 1:1, 1:1). Zmagali so domačini s 4:1. Zagreb, 16. jan. Danes so se v Zagrebu sestale reprezentance moških in ženskih kegljačev iz Hrvatske in Slovenije, kar je postalo v zadnjih letih že tradicionalno srečanje. ska: Pongrac 836, Smoljanovič 826, Črnič 819, Rajčič 852. Honved : Partizan 100:6? Sunderland 26 10 13 3 44:33 52 W o 1 v e rh a m p to n 26 12 8 6 58:39 32 Ch a riten 25 13 4 8 54:39 30 Chelsea 26 11 8 7 51:59 50 Manchester U. 25 13 4 8 55:45 30 Everton 26 12 6 8 38:36 30 Portsmouth 26 11 7 8 49:35 29 HuddersfieM 25 10 9 6 49:36 29 Vfanckester C. 26 11 6 9 46:49 28 ' Burnley 26 10 7 9 32:36 27 West Bromvvich 25 10 6 9 49:52 26 Preston 24 10 5 9 56:35 25 Newcastle 25 10 4 11 57:56 24 Cardiff 25 9 6 10 42:48 24 Aston Villa 26 9 6 11 38:51 24 Sheffield U. 26 10 3 13 43:58 23 Arsenal 26 8 6 12 43:46 22 Bolton 24 7 8 9 36:40 22 Tottenham 26 8 6 12 41:50 22 Blackpool 26 7 6 13 35:46 20 Leicester 26 5 8 13 44:61 18 Sheffield W. 26 4 6 16 38:64 14 Opomba: 1.—6. tekme 16. kola Italijanskega nogometnega prvenstva, 7.—12. tekme 27. kola angleškega prvenstva. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št Sl 1. Genoa : Novara 2. Juventus : Atalanta 3. Lazio : Triestina 4. Spal : Milan 5. Udinese s Torino 6. Internaztonale : Fiorentina 7. Aston Villa : Blackpool 8. Leicester : Everton 9. Sunderland : Portsmouth 10. Huddersfield : Cardiff 11. Wolverhampton : Charlton Chelsea : Manchester C. ločen naslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Ulica in hišna številka: Najprej so se srečale v dopoldanskem dvoboju ženske v mednarodnem slogu 6 X 100 lučajev mešano in pri tem so Hr- ___ewvewe xt% vatice ponovno pokazale svojo premoč 7* "" x Va7ptkn so nad Slovenkami. Sicer je bila borba zelo ’ 1 napeta, vendar se je dvoboj končal z zanesljivo zmago Hrvatske z razliko 25 kegljev.Hrvatska je dosegla 2278, Slovenija pa 2253 kegljev. BULIČEVA — NAJBOLJŠA Hrvatice so imele v tekmovanju bolj izenačeno ekipo, saj je naj slabša dosegla 353 kegljev, medtem ko so se pri Slovenkah odražale le nekatere. Toda zmago sta priborili Zagrebčankam Buličeva, ki je dosegla najboljši rezultat s 441 keglji Budimpešta, 16. jan. — Včeraj sta se v Budimpešti srečali košarkarski moštvi domačega Honveda in beograjskega Partizana. Madžari so slavili visoko zmago z rezultatom 100:67 (47:28). Beograjčani so igrali do-do 15. minute celo vodili. Najuspešnejši Partizanovi strelci so bili: čurčič 21, Blag^jevič 11 in Marjanu- > vič 7; pri Madžarih pa so se odlikovali predvsem Csyrkan (25), Simon (22), Horn I (22). V Istanbulu je reprezentanca Turčije premagala Madžarsko v rokoborbi grško-rim-skega sloga z rezultatom 5:2. Nemško hokejsko moštvo Riessersee je na- i pravilo danes v Garmischu veliko presenečenje z zmago nad italijanskim moštvom Mi- in Sincekova, ki je dosegla 407 kegljev. lano-Inter z rezultatom 11:10. Milansko mo-Najboljša pri Slovenkah je bila Gradi- štvo smatrajo za najboljše moštvo Zahodne šarjeva s 406 keglji. Rezultati — Hrvatska 2278: Dunovič 353, Simonič 362, Prezelj 358, Jakovec 387, Šincek 407, Bulič 411; — Slovenija 2253: Pirc 353, Gradišar 406, Pelko 385, Zorko 358, Breskvar 353, Erjavec 398. V času poročanja je na sporedu še dvoboj moških reprezentanc, ki pa še ni končan, ker igrajo moški v disciplini 6 X 200 lučajev mešano. Doslej so od vsa- moštvom vojaške policije s 6:0 (1:0). ke reprezentance odigrali 4 tekmovalci nnnrft4no 40uma _ a in vodi Slovenija pred Hrvatelco za 17 f™ med nogometnima repre- kegljev. Rezultati: Martelanc 873, Kara- zcnJancama ln Bolgarije, kr je bila djole 803, Starc 863, Likovnik 816; Hrvat- 7 se je končala 0:0. Evrope. Enajstorica beograjskega Partizaua je včeraj v Arnhemu na Nizozemskem premagala odlično argentinsko moštvo NevvelLs Old Boys iz Rosaria s 4:2 (2:1). Za Partizana so bili uspešni Mi-lutinovč 2, Jocič in Borozan. Sarajevo je premagalo Hadžctepe z 2:0 (1:0), Dinamo pa je v Damasku opravil z