13. številka. V Trstu, v soboto 13. februvarja 1892. Tečaj „E D I N O 8 T" (■fantu dvakrat na teden, vsako sredo in toboto oh 1. uri popolndne. „Edinost" stane: ta vse loto jfl. «.—; izven Avet. 9.— gl. ia polu leta „ 3.—: , „ 4.50 „ » četrt leta „ 1.50; , , 2.25 „ PoRamirne številke He dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po * nov., t Uorloi in v AjiovJčlni po * nov. naročb3 brez priložen« naročnine H ttpravnistvo ne oiira. EDINOST Oglad in oznanila *e račune po 8 nov vra.ica v petita ; za naslove * debelini črkami bo plačuje prostor, kolikor bi gn obeeglo navadnih vrstic. Poilana, Jatu* zahvale, osmrtnic« itd. te račune po pogodbi. Vsi dopisi se po&iljajo nredniStvu Piazza Canerma it. 2. Vsako pisno mora biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema npravnUtvo P Jazsa Canerma it. 2 Odprte reklamaoije o proste pofltninp. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V adiaoat ]• moć. Interpelacija poslancev Spinćića, dr. Laglnje in tovarišev do Njeg. ekncc-lence gosp. pravosodnega ministra. Slovanski, zlasti hrvatski narod ima, kakor znano, tisočletno, po običaju in nekaterih papeževih bulah sankcijonovano pravico, posluževati se lastnega svojega jezika tudi v rimsko-katoliški cerkvi. Narod izvrševal je to svojo pravico sosebno v vseh dijoce/ah dalmatinskih, v dijocezi Senjski, v vseh dijooezah Istre, v Trstu in Kopru, Poreču in Pulju in v dijocezi kriki — kakor svedoČijo nebrojui glagolski napisi, razne glagolske listine in v cerkvah najdene, z glagolskimi sl6vi in v novejši dobi z latinskimi pismenkami pisani misali in rituvali; narod izvržuje deloma ie dan danes to sveto svojo pravico in se jej ni nikdar odpovedal. Že od nekdaj skušali so posamniki in korporacije ugovarjati tej pravici in ovirati nje izvršitev. Nikdar pa ni bil boj proti tej pravici tako silen, kakor zadnji čas v naši monarhiji, kar potrjajo razni dogodki na Reki, v Dalmaciji, v Istri in v dijocezi Poreč-Pulj. V Bvrho, da se zaoži ali uniči ta pra-vioa razpošiljale so se okrožnice po celih provincijah in po poaamnih dijocezah in prepovedovala se je vršitev te pravice splošno ali specijelno od posamnih oblastev, ne da bi bil v to dovolil sv. oče. Toda niti to ni zadoščalo. Hrvatje, katerim hočejo na ta način ukratiti tako važno pravico, ne smejo niti tožiti in ne smejo izreči svojega menenja o teh, njih pravice kršečih ukazih. Časopisi, kakor; „II Diritto Croato", „Naša Sloga" in „Slovanski Svet", se kon-fiskujejo, ker zagovarjajo ohranitev slovanskega jezika v cerkvi ondu, kjer je še v veljavi, ali za ponovitev ondu, kjer so ga zadnja stoletja izpodrinili svojevoljno, in zato, ker dotične nezakonite odredbe objavljajo ali kritikujejo, dočim je italijan- PODLISTEK. Gostilničarkina odurnost. Humoreska (po Gravonreuthu) prosto provel Rudolf Dolenc o. (Dalje.) II. Bilo je krasnega dne meseca julija, solncc je zlatilo vrhunce hribov ter pošiljalo oživljajoče žarke po dolini; srebrno-svitla Ina napajala je okolico ter jej dajala krasoto; cvetlioe vspenjale so svoje nežne glavice kviško, po bližnjih drevesih žvrgoleli so ljubeznjivi ptički ter razveseljevali vso dolino. Vsa narava bila je oživljena in okrašena, vse se je veselilo ljubega poletja. V toj dolini bila je prijazna vasica FiBchbacb. Pred gostilno ustavi so elegantno napravljen voz ; kakor ne manjka nikjer zijal, ki žele napasti svojo radovednost, tako je bilo tudi tu. Brž so zbere tropa ljudi, ki so odprtih oči in ust zevali v prelep, Fischbaohu nenavaden voz. Pred kako dobro uro prispel je v to gostilno kurir (sel) z novioo, da prihaja Nj. Veličanstvo kralj v Audorfski samo- skim listom dovoljeno; da piš6 proti častiti tej starini kar koli hočejo. Uvažujć, tta imajo Slovani, sosebno Hrvatje, pravico, sankcijonovano po tisočletnem običaju in po nekaterih papeževih bulah, posluževati se lastnega svojega jezika v rimsko-katoliški cerkvi, uvažujč dalje, da je — po sodbi najboljših pozna-vateljev razmer — ohranitev narodnega jezika v rimsko-katoliški cerkvi največ pripomogla, da so ostAli Hrvatje v tej cerkvi in ohranili svojo narodnost; Uvažuje dalje, da je ta pravica nedotakljiva in da jo je prištevati po členu 19. drž. zak. št. 142, zajamčenim pravicam vseh narodov, ohraniti in negovati svojo narodnost in svoj jezik, ter uvažuje, da se je s konfiskovanjetn člankov in razprav o tej zadevi razpravljajočih javnih listov, zlasti pa prej imenovanih listov, kršila jasna določba člena 13. istega drž. osnov, zakona, usojajo se podpisanci upra-Šati gospoda pravosodnega ministra: 1. So-li Njega ekscelonci znane to neopravičljive konfiskacije P 2. Kako misli Njega ekscelenca spraviti v soglasje takšne neopravičene konfiskaoije časopisov, kateri na postavni način zagovarjajo po drž. osnov. zak. zajamčeno pravico Hrvatov — rabiti svoj jezik tudi v rimsko-katoliški cerkvi — z jasnimi določbami čl. 13 in 19. drž. osnov. zak. P 3. Hoče li Njega ekscelenca skrbeti, da se v bodoče take, drž. osnov, zakone kršeče konfiskacije ne bodo več vršile P Na Dunaj i, dne 6. februv. 1892. Spinčič, dr. Dvorak, dr. Laginja, Perič> dr. Kaizl, Tilšer, dr. Grćgr, Purghart, dr. Blažek, Tekly, Doležal, Sokol, dr. Kramar, Špindler, Formanek, Čestmir, Lang, Mixa, Krumbholz, Seichert, Ildjek, Add-mek, Eim. Politični stan ; ker slovi pa vaša gostilna z izborno pripravo ribjih jedi, za-to je kralj sklenil, da se hoče v Fiachbachu ustaviti ter se nekoliko okrepčati, gospodinja izvoli mu pripraviti in postreči z ribami ter stim pokazati kuhinjsko Bvojo umetnost. „Kralj pri nas P* zakliče pošteni, od pet do glave preplašeni gostilničar. „Moj Bog, žena, kaj praviš ti k temu P " Žena se presneto malo zmeni za ku-rirjevo to poročilo. Široko sedi pri svojej pinji ter suva pinjino palico vanjo; iz smetane jelo se je uprav maslo narejati. Ne da bi jo to poročilo le najmanje motilo, pinjila je svojo mer. „No P kriči gostilničar, „si li gluha P Liza, taki imenitni gostje nas počaste, da jim rib napraviš, in — — —" „Nimam časa," odgovori srborito go-stilničarka, „dokler ne skončam pinjiti, ne primcm za nobeno drugo delo!* „Oh, moj nebeški oče! javka gostilničar, „žena, tu jo vendar izjema, oe kralj prido P" „Zakaj P naredi mi-li morda kralj maslo P Zakaj ni prej poslal, dokler je bila Še smetana čista P — Zdaj naj le počaka, če hoče; če noče, naj pa gre!* pregled. Notranja delale Državni zbor. Poslanska zbornica nadaljevala je v seji dne 14. tega meseca debato o predlogi, tičoči se po-dunovske paroplovno družbe. Vladni zastopnik je polemizoval proti trditvam poslanca dr. Luogerja. Mej debato spoprijeli so bo često antisemitje in nemški liberalci. — Posl. Burgstaller in to-variši bo predlagali, da se začasno ustavi progresivno višanje davka na stanarino in 5 odstotnega davka na čisti dobiček poslopij vokolioi. V Beji dne 12. t. m. predložila je vlada predlogo, koja jamči d i g n i t a r-jem in rezidenčnim kanonikom kolikor jih pripoznava država, metropolitanskoga, katedralskega in konkatedral-akega kapitelja latinskega, grškega in armenskega obreda minimalni dohodek iz verskega zaklada. V Trstu z okolico za prvega dignitorja 1700 gold., za druge 1600 gld., za navadne korarje 1400 gld. V Gorici-Gradiški bode dobival prvi dignitar 1500, drugi 1400, & korarji 1200 gold. V Istri prvi dignitar 1300, drugi 1200, korarji 1000 gld. Druga vladna predloga povišuje eksponovanim rimsko-katoliškim in gršk o-k a-toliškim pomožnim duhovnikom minimalni dohodek za 150 gld.* V seji tej v sprejeli so v drugem branji dogovor vlade z podunovsko parobrodno družbo ter postavni načrt o subvencijah tej družbi. Odsekovo poročilo glede povišanja plačil diurnistom in pomožnim slugam vsprejeli so z dostavkom Luergerjevim, zahtevajočim povišanje že v tej sesiji. Vnanjs države. V srbski skupštini imeli so te dni viharne dneve. Dne 8. t. m. odgovoril je namreč ministerski predsednik Pašič na interpelacijo dvanajstorioe liberalcev, tikajočo se iztiranja kraljice Natalije. Pašič „Usmiljeni Bog!" kriči gostilničar, sklenivši roke proti ženi svojej, „ti boš še celo s kral j o iu tako odurna kakor z drugimi ljudmi P" „Zakaj pa ne! Je-li kralj kaj boljši od drugih P" zavrne jezno gostilniČarka. „Boljši, boljši! uprav ker je kralj, unaziljenec gospodov in naš deželni oče, za katerega v cerkvi molimo," povdarja žalostno gostilničar. „To je bedarija! če je boljši od dru« gih, in če je pri ljubem Bogu boljšo zapisan kakor nas eden, potem ne potrebuje naših molitev. Pa le pomiri se, jaz že b kraljem vse poravnam, jaz tudi vem, kaj smo svojemu deželnemu očetu dolžni; a ti lenuhi in požeruhi, ki žnjim pridejo, in ki ljubemu Bogu čas kradejo, teh ne morem trpeti, ti bo mi zoperni, tem pa hočem svoje mnenje povedati!" „Liza! Prosim te ea vte, kar ti je drago na svetu, zdrži se vsaj dauoH !" „Molči Jožko! Vzemi rajše tam ključe, pripravi čiste prte, pogrni mize, da bo v sobi Bnažno iu čisto. Ivana pa pošlji na travnik, Micika naj pride domov, da mi bode pomagala; ti pa pojdi k ribiču in prinosi, kar dobiš dobroga ; mej tem naredim je opravičeval naredbo vladino, Češ, da so bila vsa prijateljska prigovarjanja brez-vspešna in da je bila vlada slednjič prisiljena poslužiti se vojaštva. Izdal se je bil sicer ukaz, da ni smeti rabiti orožja* ker pa je množica napadala vojaštvo, bilo je poslednje prisiljeno rabiti orožje v lastno obrambo. Vsa odgovornost pada torej na one, ki so ljudi huj skali proti oblastim. General L j e š j a n i n, ki je odločen pri-jatelj kraljice, odgovarjal je strastno Pa-šiču, očitajoč mu, da je vlada sama prosila kraljico, da ostane v deželi — da za-dobi protitežje proti rovanju Milanovemu — potem pa jo je iztirala. Slednjič je Lješjanin označil Pašiča kot lažnika. Obče je menenje, da vsled teh dogodkov odstopi ali cel kabinet, ali vsaj minister notranjih zadev Gjaja. V zadnjem trenutku nam je došla vest, da je predsednik skupštini K a ti 2 dal svojo odstavko. Katič in vsi drugi radikalni desidenti izstopili so iz kluba ra-dikalcev. D O P I S I. Iz Sežane, dne 9. febr. [Izv. dopis.] Naša štirirazredna mešana ljudska Šola nima — kakor znano — svojega poslopja. To jo velik nedostatek v zdravstvenem, kakor tudi didaktičnem obziru. Uprašanje zidanja pravilnega šolskega poslopja v Sežani je torej poreče. Prepričanje to je obče. Žf v letu 1878. je prosil krajni šolski Bvet sežanski, da se hitro sezida šolsko poslopje ter je sklenil dne 30. septembra istega leta, preskrbeti primeren načrt ter postaviti v proračun za leto 1879. prvo stavbeno rato od 4000 gld. To je bilo leta 1878, k še danes, ko pišemo 1892, nimamo še šolskega poslopja. Zgodovina tega zidanja, odnosno predpriprav zidanju, je pre zanimiva in za naSe razmere karakteristična. Gospodarski svet sežanski je se svo- jaz svoje maslo, in gospodu kralju za dobrodošel se svežim kakor mandelj sladkim maslom lahko precej postrežem." Na to se obrne k kurirju, kateri je ves ta prizor Bmejaje opazoval, z oprašanjem: „Koliko pojedožev pride pa prav za prav s kraljem P" „Pojedežov P* vpraša osupno kurir. „No, dvornih požeruhov, če vam ta naslov bolj vgaja P" „A. ! Gospa misli, koliko gospodov se nahaja v spremstvu z Nj. Veličanstvom," vpraša kurir P „Tako nekako bo," zareži gostilniČarka.* „Z lakaji —je devet OBeb," odgovori kurir. „LakejiP to so pajaceljiP" „Pajacelji P Ljuba gospa, zdi se mi, da imate za vsacega posebno ime." „Da, za vsakega ; ti pajacelji so pravi ptiči, ki kradejo Bogu čas, ki skačejo k vraticara, s katerimi jo voz zaprt, vrte se okrog liki bolhe, če je voz zaprt, stoje na zadnjem delu vozovom tako ošabno kakor bi bili najpošteneji ljudje.* „To so lovci in lakaji," zavrne kurir. (Dalje prib.) jim poročilom do okrajnega glavarstva z dne 20. julija 1879 predložil načrt položaja za šolski vrt namenjenega dela Dele-nove vrtne parcele in nasproti tej parceli ležečega prostora, namenjenega za novo šolsko poslopje. Na poziv okrajnega šolskega nadzornika predložil je z ulogo z dne 20. avgusta 1879. leta privatni arhitekt v Gorici, gosp. Jakob Trom betta, naročeni ■tavbeno-tehnični projekt. Ta projekt je bil sicer proračnnjen za trirazrednico, h imel je tudi za IV. razred potrebni šolski lokal. To poslednjo okolnost treba si je zapomniti, ker priča, da bi bil ta projekt zadoščal tudi za itirirazrednico. Mimo tega imelo bi poslopje po tem projektu v I. nadstropju Učiteljsko stanovanje za voditelja šole. Za izvršeiijo tega, povsem primernega načrta trebalo bi — po prevdarku gospoda Trombette — 9572 gld. 23 kr. Bog sam vedi, iz kakih vzrokov ni prišel ta ugodni projekt nikdar v obravnavo v okrajnem šolskem svetu, dasi se je moralo projektantu iz okrajnega šolskega zaloga izplačati pristojno mu plačilo 40 gld. Pozneje je namestništveni tehnični uradnik Goglia predložil nov načrt, k ta je bil z ozirom na financijelna sredstva okrajnega šolskega sveta prepotraten in se ni niti protokoloval. Jednake usodo je imel istotako ne-protokolovani projekt svoječasnega tehničnega d i u r n j s t a $chamaneka. Vsi ti navedeni trije projekti pntaiili •o se v krogih okrajnega šolskega sveta, ker menda niso ugajali. Nato je nastal daljši presledek glode tega zidanja. V tej dobi so pa kupili del Deleno-vega vrta za šolski vrt ia ceno 550 gld. "V to je pripomoglo visoko c. kr. mini-sterstvo za poljedelstvo s 800 gld., ostalo pa je doncsel okrajni šolski zalog. Isti salog poplačal je tudi svoto 206 gld. 29 kr. za pristojbine kupne pogodbe in za naprave obzidja in železnih vrat. Naravnost po tej pridobitvi, čeravno takrat nibilo konkretnega projekta za šolsko poslopje, sledilo je naroČilo vsega isdelanega kamnoseškega gradiva, koje je preskrbel tukajšnji kamenosek Janez Guštin za svoto 1509 gld. 3 kr. Ta kamenosek izdelal je že leta 1881 naročeni materijal — nedostajajo še le nekatere malenkosti —, ter leži ta dragi m&erijal od takrat neporabljen, in se mora zanj celo • kladnino plačevati. Povsem ne-doumno je, zakaj se je ie leta 1881 — ko vender še ni bilo nikakega konkretnega projekta — naročilo to drago delo, ko vender vsakdo ve, kako je tak materijal podvržen poškodovanju. Istotako se ne da misliti, da bi se ta materijal dal porabiti za nov (četrti) projekt cestnega mojstra B a x a, o katerem hočemo takoj govoriti. Baxov projekt predložilo je o. kr. okrajno glavarstvo visokemu e. kr. deželnemu šolskemu svetu dne 23. marca p. I. in res je stavbeni oddelek te poslednje oblasti odobril ta projekt. Na prvi pogled je pa očividno, da je Baxov projekt p o-p o 1 n o m a jednak zGogliavim, ki ni nikakor odgovarjal radi velike po-tratnosti. Za izvršenje tega (Baxovega) projekta trebalo bi namreč okoli 18.000 QldM torej skorej 9000 gld. več, nego bi ■tal popolnoma primeren projekt Trombette. Iz ekonomičnega stališča zasluži torej neovrgljivo prednost projekt Trombette. Baxov pa je nezjedinljiv z finančnim položenjem okrajnega šolskega zaloga, odnosno davkoplačevalcev tega okraja, ubozega že samega po sebi, & mimo tega tlačenega sedaj še po trtni uši. Nerešljiva uganjka je torej, zakaj se ni vsprejel projekt Trombette, k se hoče izvršiti projekt Baxa. Škoda je dvojna: jjPrvič se je gradba zavlekla za celo desetletje — iz česar sledi škoda v zdravstvenem in didaktičnem obziru — in drugič stane drugi načrt za celo polovico več, nego bi bil stal prvo omenjeni načrt. 9000 gld. je pa številka za naš ubogi, po raznih nezgodah stiskani okraj. Kolikor smo doznali, razposlal je naš priljubljeni in obče spoštovani g. okrajni glavar obširen „ekspozfc'' do vseh članov okrajnega šolskega sveta, v kojim odločno obsoja, tako telo čudno postopanje.5 Slava našemu okrajnemu glavarju! Davkoplačevalci 'smo mu od srca hvaležni. Z Dunaja 11. februvarja (BIeiweisova slavnost). Kakor v Trstu, tako ae vrsti sedaj i tu na Dunaji veselica za veselico. Dunajski in tržaški 8Iovani so si tudi v tem pogledu jednaki- Kadi se poveselć in oddahnejo vsaj jeden krat od dnevnih skrbij in dnevnega napora. Tudi slovenski velikošolci niso zaostali za drugimi tukajšnjimi Slovani, marveč stopili častno v njihovo kolo. Priredili so 8. t. m. Bleiweisovo slavnost s koncertom in plesom, katera se je izvrstno obnesla v vsakem oziru, gmotnem in moralnem. Ta jo pokazala, kako priljubljeni so slovenski velikošolci med vsemi dunajskimi Slovani, kajti počestili so njihovo veselico v ogromnem čtevitu. Cvet slovanske inteligencije bilje ta večer zbran v krasni dvorani pri „Zlatem Križi", katera je bila celo pretesna. Visoki dostojanstveniki počestili so slavnost svojim pohodom, kakor general Stratimirovič, dvor. sov. Jagič in German, nadsov. Sindler, grški in rumunski konzul, stav. sov. Ry-baf, predsed. srb. cerk, občine, g. Ostoič, nekateri slovenski in mladočeski poslanci i drugi. Razven teh bila so zastopana vsa tukajšnja slovanska društva, več slovanskih rodbin kakor ga. vd. Mažuraničeva z g.co hčerko, Tomšičeva, Pajkova, Simoničeva i dr. Bila je sploh ta slavnost ne le slovenska, temveč vseBlovanska, kajti pose-tili so jo zastopniki vBeli slovanskih narodov. Vsa čast in hvala jim, da so toliko pripomogli k sijajnemu vspehu ! A žalostjo moramo spomniti, da smo pogrešali še mnogo mnogo dunajskih Slovencev, katerim bi moralo pač mnogo biti na tem, da nastopijo častno Slovenci pred drugimi Slovani. Ni dovolj, da rodoljub govori, temveč pokazati mora v dejanji svoje ro doljubje, k čemur je bila sedaj jako lepo priložnost. S tem seveda nočem reči, da ni bilo Slovencev, ampak le to, da bi jih bilo Iehko mnogo več, ker je bil namen tako blag: slaviti nepozabnega BIeiweisa. rado-voljne doneske pa izročiti „Podpor, društvu za visokošolce na Dunaju". Koncert se je pričel z govorom predsednika akad. društva „Slovenija". V lepih, jedrnatih besedah je razložil, pozdravivši goste, važnost in zasluge pok. Bleiweisa za Slovence, njegovo mišljenje in delova* nje v korist vseh Slovanov, koje je in mora biti tudi našim programom. Za temi, oduševljeno odobravanimi besedami zapel je moški zbor „Slovenije" krasno pesen „Slovanski brod". Kakor to, tako je pel možki zbor tudi drugo pesen „Za dom med bojni grom" jako precizno, za kar gre hvala so-sebno častnemu pevovodji g. I. Ifiku, kateri se je tudi sedaj, kakor ;že dvajset let sem. mnogo trudil, da so „Slovenijani* častno izvršili svojo ulogo. Operni pevec, g. I. Tertnik, spremljan na glasovirji g. I. Macdkom, žel je burno odobravanje od občinstva za svoje petje iz opere „Jožef" in „Tvoje oči". Moral je ponavljati. Istotako oduševljenje vzbudil je nastop mešanega zbora „Slov. pev. družtva" pod vodstvom gosp. A. A. Buchte. Pel je prekrasno Nedvftdovo skladbo „Nazaj v planinski raj*, kateri je pridal na burno odobravanjo in opetovano željo občinstva še „Po jezeru". Veliko pozornost je vzbudil in pohvalo žel tudi tamburaški zbor akad. društva „Zvonimir*, kateri je sviral „Koračnico hrvatske", .Povračanca" in naš „Naprej*. Po koncertu je bil do pozno v noč ples, katerega se je vdeleževalo do sto parov. Plesala sta se tudi „Beseda* in „Kolo" v velikem številu plesalcev. Sploh bila je zabava izredna in ves uspeh jako sijajen in časten za „Slovenijo" in Slovence. Pa še nekaj je, kar nas je jako veselilo in kar bi priporočali tudi tržaškim Slovencem, ali bolje slovenskim gospicam, v posnemanje. Govorilo se je skoro izključno slovanski, dasi so bili zbrani tako različni slovanski narodi. Rajše kdo ni razumel kako posamezno besedo, nego bi govoril v tujem jeziku. Lep vzgled omenjenim, vendar pa tudi resen opomin slovanski inteligenciji, da naj se poprime (Tu je sledil odstavek, kojega ne moremo natisniti, kajti oblasti nočejo niti čuti o tem, kar diši po „obče..........■ Ta odstavek grajal je odločno tendencijo spisa v „Ljublj. Zvonu" : „Misli s češke razstave" Op. urud.) R.r. Iz Pulja, dne 8. februv. 1892. [Izv. dopis]. Veliki ples naše „Slavjanske Čitaonice" je nekako merilo za to, kako bo slovanski živelj v Pulji razvija in napreduje. Od leta do leta postaja ta ples krasnejsi in glede števila udeležencev impozantnej-ši, a letošnji, kojega je imenovano društvo priredilo dne 6. t. m. v „Politeama Ciscutti", bil je tak6 krasen, da smelo rečemo, da tacega nimamo v Pulji več pričakovati v tej predpustni sezoni. Vsa čast odboru, ki je vsestranski skrbel, da si je že a priori zagotovil sijajen vspeh. Obilo ljudstva privabil je narodni ples „Kolo", ki se je to pet prvikrat plesal v Pulji. Začetek plesa je bil ob 8. uri zvečer; otvoril ga je prireditelj plesa „Kolo" z gospodičino hčerko dičnega našega vodje, gospoda dra. Matka L agi nje. Sviral je močan oddelek pešpolka št. 97. V ime o. kr. okrajnega glavarja došel je na ples g. komisar Rubelli, kojega je primernim nagovorom pozdravil g. dr. Konrad Jane* ž i č. Zastopnik okrajnega glavarstva zahvalil se je v lepi, čisti hrvaščini. Temu govoru odzvalo se je občinstvo naudušenimi živio-klici. Peta točka vzpo-reda bil je ples „Kolo". Impozanten prizor bil je to, ko so plesalci in plesalke priplesali v dorano — prve v belih oblekah, prepasane trakovi v narodnih barvah — občinstvo pa je bilo kar očarano. Ples ta proizveli so kaj precizno in gre vsa čast plesovodji, g. Fakinu. Ko so dovršili, donela je burna pohvala plesalcem po prostranem gledališči, tako, da so ga morali ponoviti. Vse druge točke izvršile so se v najlepšem redu. Lepo je bilo videti, kako so se vrtili častniki — ki so došli v tolikem številu, kakor še nikdar poprej — z okoličankami v narodni noši. Mej odmorom sešli smo se v Čitaonici v tolikem številu, da so bili zasedeni vsi prostori. Po odmoru nadaljevala se je veselica v istem lepem redu in se je na občo zahtevanje še enkrat plesal ples „Kolo". Zadnjo ka-driljo plesalo je 64 parov. Druzega dne bilo je Čuti le hvalo; ugodni sodbi pridružili so se celil Italijani. To pa so vsi pravici, kajti vse je izvršilo uprav uzorno. Sedaj pa reči še kdo, da smo Slovani suroveži! ! Različne vesti. Dr. vitez Defacis, umirovljeni predsednik višjega dež. sodišča, umrl je pred-učerajsnjem ob 5. uri zjutraj. Pokojni je bil kot jurist na dobrem glasu in je bil prvi državni pravdnik na Primorskem, ki je Bvoječasno — kot državni pravdnik v Gorici — plediral slovenski. Ali nedostajalo mu je eneržije, da bi se bil mogel upirati obstoječim, neugodnim nam razmeram. Naj počiva v miru ! Umrl je umirovljeni deželne sodnije svćtnik Karol De j a k, rodom Seuežečan. „Slavjanska Čitalnica" priredi danes svoj „sijajni ples* s prekrasnim ko- tiljonom. Ples ta utegne biti — kakor vsako leto — jedon najlepših vsega pred-pusta. — .Tržaški Sokol" priredi v soboto dne 20. t. m. veselico tamburanjem, igro in plesom; dne 1. marca pa maskarado, za kojo ae delajo velike priprave. Tako smo čuli po strani o mnogih in zelo interesantnih skupinah. Družbe sv. Cirila in Metoda odbor je v svoji zadnji seji, 13. januarija t. I., skle-nil od gg. Ljubljanskih bogoslovcev kupiti 200 proizvodov njihovih „Pomladnih glasov" zato, ker je ta knjižica po svoji tuiljeni vsebini kar najpripravneja naše družbe interesom in pa zato, da se tako nadarjeni kot rodoljubni pisatelji rešijo menda jim žugajočib materijelnih izgub. A ne samo, da so nam gospodje pisatelji ob imenovanem nakupu 20 proizvodov navrgli, — to dni so nam doposlali kot poseben dar še 55 primerkov tega svojega lepega spisa. Bodi jim torej iskrena druž-bina zahvala! — Tudi z Dolenjske stno prejemali zadnji čas za našo družbo p o k r o v i t e I j n i n. V domoljubji osiveli g. J. R., ki je ves čas obstanka naše družbe proti njej istotako požrtvovalen, kot napram občinstvu želi biti noznan in skromen, nam je vročil namreč 100 gld. z nastopnimi vrsticami: „Z Višnje gore : Pri zadnjem zborovanji naše podružnice sv. Cirila in Metoda je bil sprejet predlog, da naj Višnjegorski župljanje zložć skup 100 gld., in se župnija vpiše v društvo kot pokroviteljica z dotičnimi pravicami. Po prizadevanji blagajnika g. Josipa Skufoa in njegovega tovariša je bila kmalu vsota 100 gld. skupaj. Zraven tega sfa pristopila o ti priliki Višnjegorski podružnici sv. Cirila in Metoda še dva nova ustanovnika, namreč g. Josip Skufca, posestnik v Starem trgu pri Višnjigori, in g. Franjo Stepic, posestnik v Dragi. Zato je priloženih tu 100 gld. za vpisnino župnije Višnjagora kot pokroviteljica in 20 gld. ia dva ustanovnika — skupaj 120 gld." Tudi z Dolenske — smo zapisali. Zakaj ? Zato ker se dolenjskega goldinarja po našem mnrnji drži časih več kapljic britkega znoja kot pa doneska, priposlanega iz drugih, srečnejih pokrajin slovenskega ozemlja. — A dolenjski rojaki: ko se Vam istinitim ginjenjem zahvaljujemo za Vale domorodno srce, izrekamo Vam upanje, da bo Vaše trdo zasluženo darilo naši družbi prav tistega prospeha, kot se v življenji sploh najslastneje ono uživa, kar se je prislužilo s trdim dušnim naporom, ali pa z žuljavo roko. Vodstvo drulhe sv. Cirila in Metoda. Za podružnico sv. Cirila In Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, je nabral gospod pl. Masnec v veseli družbi v krčmi konsumnega društva v Rojanu dne 7. t. m. 2 gld. 60 kr. Cel6 spovednlca ni varna več pred strankarsko zaslepljenostjo in strastjo pri-morakih Lahonov. Poreška umazana „Istria" prinesla je izmišljeno vest, da je nek kmet prišel iz Trušk v zakristijo koperske stolne cerkve želeč duhovnika, da se spovč svojih grehov. Duhovnik ta ga je nekda pobaral, zakaj ni šel k spovedi k svojemu domačemu župniku, na kar je nekda kmet izjavil, da je pri temu sioer bil, & da ga ni hotel spovedati zato, ker je pri zadnjih volitvah volil s lahonsko stranko! Enako zlobno izmišljotino mogla si je izmisliti samo strastna poreška gospoda v svojem črnogledju. Da to ni druzega, nego grda laž, dokazujeta nam tržaška brezsramna lista „L* Indipendeute" in „Mattino", koja sta to vest koj prinesla kot maRlo za svoje lehkoverne čitatelje. Saj je osobito po-luuradni list kos vsaki nesramnosti proti Slovanom, koje to glasilo tržaških političnih ničel grdi na vse pretege ter opisuje kot prave pravoate Zulu-kafre, dobivajoč za to svoje ščuvalno početje še ovsa iz — vladnih jasli. Vrlega duhovnika v Truškah predobro poznamo in Bmo uverjeni, da zvesto čuva Bvetost tega zakramenta. Ali lahonska zlobnost postala je tako velika, da sega že v katoliške spo-vednice ter ju akruni. Mi so čudimo le nekaterim čč. gospodom, ki so obrnili hrbet našemu lintu, češ, da je liberalen, do-čim so naročeni na taksen list, kakoršen je „Mattino* ! Tržaški mestni svet imel je pred-učerajšiijem zvečer svojo sejo, pri kateri se je obravnavala bilanca mestnega užit-ninskega davka za I. semester 1891. Dohodkov jo bilo 1,070.941 gld. 63 kr.,stro-ikov pa 142.701 gld. 27 kr., čistega je ostalo torej 928.240 gld. 36 kr. Potem bo vsprejeli predlog municipalne delegacije, da se tvrdki Hoerner & Honsel odstopi kos obrežja pri av. Andreji za napravo čistilnice petroleja. Hvalevreden sklep. Vrlo bralno društvu „Narodni dom" v Škrbini storilo je pri svojem a bon ena zbor« — da tako pospešuje geslo „Svoji k svojim* — hvalevredni sklep, v svoji čitalnici razobesiti velik oglasnik, v kojem se bodo zabeleže-vali narodni trgovci, «4>rtniki, podjetniki itd. Y dotične m pozivu Čitamo mej drugim : „K tej tabli bočemo hodili čitatelji ter bodemo videli sveje brate, ki tržijo in de lajejo po mestu in deželi ter bodemo tudi potem k njim hodili ter Jih'tako podpirali*. Predsodništvo imenovanega bralnega društva obrača se torej do vseh trgovcev, obrtnikov itd., da vin tukaj dopošljejo svoje cenike'in oglase. JLko nimajo tiskanih poročil, dobra so tudi .pisana. (JKer .pa je društvo še mlado in ▼ slabih gmotnih razmerah in ker je bodb ffeak oglasnik že nekaj stal, prosi predsed« iništvo, naj pošiljatelji blagovolijo priložiti ■v pisemskih znamkah majhno svotico, koja >se uporabi duše, videčega, kako razne tukajšnje slovenske služkinja* došle v Trst morda če i)e pred 2 ali 3 meseci, nočejo več «5uti o svojem materi nem jeziku. Ako jih nagovoriš v sloven ščini, odgovore ti v laščini, dasi ne zmorejo niti jednega samega -stavka v pravilni italijanščini. — Črna točka v našem življenji je slaba vzgoja otrok. 6—7 de-klioe klatijo se Že po gostilnah in kavar nab, prodajajoč zlate orehe, v katerih se nahajajo loterijske številke. Nehote se človek upraša: Kaj bo ic teh deklet, ko bodo stare 16, *8 let P O stariši, stariši: koliko Igrešite vi na svojih otrocih ! Plesni venfiek veseličnega odseka „Trž. jiodp. in bralnega društva* je danes zvečer v dvorani nT ersaieore" (via Chiozza 5.) Začetek je ob 9. uri zvečer. Od SV. Ivana prejeli smo nastopni dopis: Sprejmite te-le vrstice, prosimo Vas, da se opravičemo zaradi napadov neke fine glave, ali bolje, da zavrnemo napad, prihajajoč od neizkušenega penapetneža. Veselica „Bralnega društva" je bila že v začetku t. 1. namenjena na 28. t. m., kajti pred ni bilo mogoče tudi zaradi dola na novem odru ; še tako bode dežko dovršena slikarija. Res se je stavil predlog, da bi se ^a prva veselica odložila do meseca maja in da bi so takrat društvo slovesno otvorilo v svoji dvorani, kajti dotlej bi se šo le mogla dvorana prirediti ter dovršiti potrebna popravljenja pri hiši; do meseca maja torej, ne pa, kakor opo-nuia porogljivo odboru napeti sporočeva-lec — do Silvestrovega večera. Predlog ta pa ni bil Bprejet in veselica se napravi v tujih p« lepih prostorih. Pri sv. Ivanu je vsaka hiša „n a . rodni do m4, kjer stanujejo narodnjaki; narodnjaki se svetijo za narod ne kot zlato, pač pa kot solnce, kajti uprav tukaj so se pokladale velike žrtve za narod in tu sejo porodila „Edinost", ona „Edinost", ki je probudila vso okoličane. Kdor nas Bodi po krivem, ta gotovo nima finih možgan, niti blagega narodnega srca in mu radi odpuščamo, ker ne ve, kaj piše. Za odbor: Branitelj pravice, resnice In narodne trdnjave. Prošnja do prometn. vodstva drž. železnic v Trstu. Na Želesnični progi Trst-Hrpelje se menjuje vozni red dva in celo trikrat vsako leto. Ta menjava ni na korist železnici, Se manj pa ugaja ljudstvu. Ako se vozni red premeni za nekoliko minut, naj bi že bilo; v letošnjem zimskem voznem redu pa lo premaknjeni vlaki za cele ure ali celb izpuščeni. Sedanji vozni red je za naše pokrajine (dolinsko in materijsko okrožje) najslabeji od vseh dosedanjih. Prvi vlak na državni železnici dojde iz Herpelj v Trst še-le ob 10y2. zjutraj. Zveza s južno železnico tudi ni temu kriva, ker ima ona mnogo vlakov, ki dojdejo jako zgodaj v jutro v Trst. — Mnogo našega ljudstva dojde dan za dnevom t Trst po svojih opravilih tudi v uradu — kjer pa morajo se predstaviti že ob 8. aH 9. uri. — V hudi zimi pa smo še potrebniši vocariti so v gorkih vozeh nego po leti. — Po poludne pa odide zadnji vlak že ob 7. in 17. minut iz Trsta, Ne vemo sicer, koliko je resnice, ali slišali amo, da za malo Mevq|o izletnikov s« vozijo po leti posebni vlaki zjutraj igo d«j v viesto, a popoludne ob primerni «uri ia Trsta. Zato pa si dovoljujemo i mi, ki •e vozimo ne le poleti, ampak tudi po aimi, In »sicer z celo karto,; prositi: „Slavno promet*« vodatvo naj skrbi, da se tem nedostatkom v -okom pride., da se, ako ne drugače, vsaj jutranji in ve->čer n i tovorni vlaki popolnijjo s par vozovi aa osebe, koji bi liki pri južni želetnioi -bili nekaki mešanci-". Eden v imenu imnogo druzlh. ■Idila Iz obfiiaa pomjanske. Nekega •dne v mesecu novembru |>o karal je župnik pomjaneki, veleč, gospod To d o pivec, dva učenca, ker sta se nedostojno vedla. Besede duhovnikove pa niso nikakor po-t olj šale oba pobaliaa, ampak sta grde govorila o svojem učitelju. Poslednjem« ni kasalo druzega, nego izkljoiiti ju is šole. Oče otrokoma dole! je dne 16. novembra pred šolsko poslopje, ropotajoč po zaprtih vratih iu zasmehavajoč duhovnika. Naslednjega dne došel je zopet v družbi Antona in Janeza Rojarca pred šolsko poslopje. Vsi trije odprli so se silo vrata, zasramovali duhovnika ter pretili njega življenji. Preplašeni otroci jeli so kričati, župnik pa se je rešil v sosednjo sobo. Ta poslednji je prijavil ta dogodek oblasti, vsled česar je bila predvčerajšnjem sodna obravnava pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Obsojeni so: Ve&kovo (oče otrokoma) na deset mesecev, Anton Roj aro na štiri in Janez Roj aro na pet mesecev ječe. Ti trije drzni možaki dobili so torej ostro, k povsem zasluženo lekcijo — služi naj jim v svarilo za bodočnost. Bedaki ti menijo, da ne treba spoštovati nikake avtoritete, ako jim je za hrbtom koperoka gospoda. Sedaj so ae prepričali, da ni tako. Poboj. Iz Sežane nam pišejo: Pri že-nitovanji Janeza Žnidaršica iz Betanije, občine Nakelske v Berkinih, ki je poročil jedno Silovo iz Gradišča, nastal je v noči mej 8. iu 9. t. m. mej fanti po »končanem plesu prepir in tepež, pri kojem je neki Cerkvenik v.o Stampinov iz Gradišča, z nožem zbodel Dovganovega iz Brežca takć, da je zadnji mrtev ostal. Povod te-pežu ni poznan — gotovo je pa, da so bili fantje vinjeni. Obdolženec jo že v pravioe rokah in tudi ne taji svojega d«-janja. — Poskus samomora. 261etni Fr. Mari-nelli, sin imbalsamatorja na c. kr. akademiji v Trstu, vrgel se je iz četrtega nadstropja v hiši, kjer je akademija, na spodnje dvorišče z namenom se ismrtiti. Grozno pobitega prenesli so uesrcčneža v bolnico. Drobnosti. Neka človeška hijena izpostavila je svoje dete zavito v papir in cunje na stopnicah neke hiše v ulici Nuova; pri raztelesanju našli so zdravniki, da je dete mrtvo prišlo na svet. Neusmiljeno mater niso se našli. — 541eten Peršin J. je na nekem parniku tako nesrečno padel, da si je zlomil jedno rebro, prenesli so ga v bolnico. — Istotako je padel 511etni Začević I. ter si polomil nogo; moral je v bolnico. — 30Ietna Gnatni M. je nenadoma zblaznela ter morala v norišnico. — Nek 9Ietni fantiček je igral na tako zvan p&ndolo", kateri mu je prifrčal v oko ter ga nevarno ranil tako, da je moral v bolnico. — 66letna Tomazovič C. je znorela ter šla v bolnico. — 20letni kotlar Sten-kovsky J. je v pretepu dobil globoko rano z nožem v stran; prenesli so ga v bolnico, kjer težko okreva. — Necega koči-jaža, kateri se ga je preveč navlekel ter je ve« ranjen obležal na javni cesti, odnesli so v bolnico. Vabilo k veselici, katero priredi Pivška podružnioa družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Petru dne 17. februvarja 1892. v prostorih gostilno g. I, Spilaria pri „Zvezdi". Vspored: 1, Pozdrav prvomest-nika. 2. A. Nedved: „Zvozna", zbor. 8. S. Gregorčič: „Blagovertnikom", dekla-rauje gospica Ivanka Velepič. 4. A. Hajd-rih „Mladini", zbor. 5. Sviranj« na cltre, gospioa Fant Špilar. 6. Fleischman : „Triglav", zbor. 7, Prosta eabava. Med posa* mičnimi točkami svirala bode godba g. Fischerja. Začetek ob i/a8. uri zvečer. TJstopnia« za posamezne 60 kr., za dru* žino 1 gld. Čisti dohodki se namenjeni družbi. Povodna velikega plesa „Delalskega podpornega društva" darovali so : prevz. gospod namestnik Rinaldini 20 gld., gosp. vitez Nabergoj 5 gld., gospod baron Ralli 5 gld., g. dr. Defacis 5 gld., ruski konsul 5 gld., g. Gentilomo 5 gld., g. Ka-stelio Gašper & gld., Kovačevič Ivan 5 gl., poštni vodja Pokornj 3 gld., 'g. Ravasini lekarničar 2 gld., g. Ivanetič Frane duhovnik v c. kr. bolnici 1 gld,, P. I. S., P. F., 1.1., 4 gl., g. I. Sabec 10 gld., g. dr. Gre-gorin 5 gld., g. Fabjan 5 gld., N. N. 5 $ld. g. Počkej 8 pld., N. N. 3 gld., g. inž. Živic 3 gld., g. Truden 3 gld., g. vit. pl. Verk 3 gld., N. N. 2 gld., g. Bogdan Trnovec 2 gld., g. namostniški tajnik Šorli 2 gld., g. I. Perhavc 2 gld.. g. I. Sodler 2 gld., g. HSnig 2 gld., g. Štoka 2 gl.,N. N. 2 gld., N. N. 2 gld,, g. Vincenc Lavrenčič 2 gld., g. Mankoč 2 gld., g. Pogorele 2 gld., g. Kosovel 1 gld., g. Co-lja 1 gld., g. Ant. Žitko 1 gld., g. Jakob N. N. 1 gld., g. Vatovec 1 gld., g. Kalin g. M. Mandid 1 gld., g. dr. Fr. Mandič 1 gld., g. Gregorič 1 gld., g. Lukež 1 gld,, g. Mela N. N. 1 gld., N. N. 1 gld., N. N. 1 gld., N. N. 1 gld., N. N. 1 gld., g. Mavrič 1 gld., g. M. Anderštk 1 gld. Odbor društva izreka vsem darovateljem najprisrčnejšo zahvalo. •Slovanskega Sveta" 3. štev. ima nastopno vsebino: Narodi pa osrednje gosposke. O višem sodišču v Trstu in Gradcu. Iz govorov o trgovinskih pogodbah. O kritiki d .ra MahniČa. Sonet Frana Prešerna (v cirilioi). Mip0B0H cnopt. Ruske drobtinico. Nekaj historiških podatkov o rablje-nju glagoljsko liturgije v senjski Škofiji. Ogled po slovanskem svetu. Književnost. Časopisje slovansko. „Dom In Svet". Št. 2. prinaša sledečo vsebino: 1. Lev Nikolajevič Tolstoj. Spi sal Ivan P—. 2. Na tuji zemlji. IV. Zložil M. O. 3. Dobljena igra. Romanca Zložil A. M. 4. Zle moči. Noveleta. Spisal Josip Krasjanin. 5. Vaška pravda. Res-čna povest, — Spisal Podgoričan. 6. Zim »ki spomini. Zložila Gori^lava. 7. Diabo-Ju8 vagabundus. (Peklenšček PotepenfrČek). Kratkočasnica- — Po narodnih pripovedkah Bpisal Anton Hribar. 8. Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. Spisal dr. Fr. L. 9. Naš jezik in naša književnost. Piše Fr. S. Loltše. 10. Slovstvo. 11. Razne stvari. ■ [Listnica uredništva. G. dopisniku iz Dutovelj. Prihodnjič. T r I n o poročilo. Cene ne razutno, kakor ne prodaje nit debelo l>l»go za gotov denar). c»n» o t „ v v«'iu'ih . „ 15. - Limoni MoHina.....zaboj 8.— Pomarančo Puljeske ... „ 3 50 MaaUji Hari t.a.....llK) K. 72.- daltn. I .a, h uert. „ 74 — . 1O0 K. 128 — 1 30.— . n 93- 94.— w 8«. - 88. - m.— 113- » 132. - 134.- • n 132.- 134]- 113. 114 - 114 - 118,— • n 93. - 94.- 8*5.- 89.— • n 26,- —.— 880. 390.— 43. - _ _ 35.— 36.— • t 38.- 39.- H2.— 42 -■t2.— 52.— 57.— 54. - 4,— 4 — 73.-76.- .laviiu zalivala.*} Podpisani odbor zahvaljuje se prisrčno vsem onim, ki so blagohotno sodelovali pri zadnji vesolici društva „Velesila", osobito pa si. tamburaškomu zboru „Trž. Sokola*. Zajedno se zahvaljujemo vsem, ki so kaj podarili društvu. V Skednju, 5. februvarija 1892. Odbor „Velesila". *) Po naključji zakašnjeno. Domaći oglasi. gssaeeom Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega druStva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-li&anska vina. Cl. B. Modic in Grebene, tt8Y0&Hl in Via Nuova, opozarjata znBebniko, krčmarjs in i. duhovidino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okranonjo grobnih spomenikov. Cl. Anton Počkaj, MiVil?.?^: domače igsnje; v Ubakarni svoji — ista hita — pa prodajA vse navadno potrebne nemiko-slovensk« postne tiskanice. Cl Josip Kocjančič, v,\£rtfV* trgovina a mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjiai pridelki. Cl. Ivan Prelog priporoča svoji trgovini v Via del Bosco št. 2, (uhod na trgu Btaro mitnico, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molin a vento it 3. Prodaja različno meSano blago, noko, kavo, riž in raane vrste domaČo in vnanjo pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Pstra Muscheka, v ulici Sorgents (blizo tohtnice Rosada) toči itvrstnn vina in prirejuje jako okusna jedila Prauočiiča neverjetno v ceno. Cl. Gostilna „Štoka", r0™^™""; poleg kavarne „Fabris", priporoča se 8lovencem v mostu in ua deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. AnHroi tfalon čovijarv ulici ,Cassrm«, nilUl D J ivalall, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejfte ter solidno delo in točim postrežba. Cl. Martin Krže, Piazza S. Oiovanni, fit. 1. f trgovina z mnogovrvtniin lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Kavarni ,Commercio' in ,Te- rioCPn' v u''ci »Cas«rmHk, glavni shnja-UCaGU liAfti triaSkih Slovencev vseh stauov. Na razpolugo časopisi v raznih slovunukih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk bo priporoča Anton Sorti, kavarnar. Cl. Tiskarna „Dolenc"