Največji iloTcntki dnenuk ▼ Združenih državah Velja za vie leto - • . $6.00 Za pol leta • - - • • $3.00 Za New York celo leto - 4 - Za Inozemstvo celo leto $7.00 muMBMBenn i s I J GLAS I£L£F0N: OOSTUUfDT 2870 HO. 145. — ŠTEV. 146. Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Enured m Second Claw Matter, September 21 1903, at the Port Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3," F largest Slovenian Daily to' the United States. □ issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 1876. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 22, 1926. — TOREK, 22. JUNIJA 1926. P0DR06BN0STI 0 NEMŠKEM JAVNEM GLASOVANJU Nemški volilci so porazili odredbe, s katero bi vlada zaplenila vso lastnino prejšnjih vladarskih rodbin. — Manjkalo je potrebnih petdeset odstotkov za odredbo. — Za zapljenjenje je bilo oddanih 14,889,000 glasov. BERLIN, Nemčija, 21. junija. — Splošno narodno ljudsko glasovanje glede predloga, da se zapleni lastnino prejšnjih nemških vladarskih rodbin je porazilo predlog, katerega so stavili radikalni elementi v Nemčiji. Le 1 5,430,000 glasov so oddali volilci. S tem je bil poražen predlog, kajti na temelju ustave mora večina usposobljenih volilcev glasovati za predlog, če hoče postati pravomočen. Manjkalo je pa pet milijonov za zaplenjenje. Ce bi bila odredba sprejeta, bi se jikala le Pru-sije, Mecklenburg-Strelitza in Gothe, kajti vse o-stale nemške države so sklenile dogovore s prejšnjimi vladarskimi rodbinami. Prva poročila so,že pokazala, da je bila odredba poražena vsled pomanjkanja glasov. V rdečem Chemnitzu je glasovalo le osem in štirideset odstotkov vsposobljenih volilcev. V Kielu, kjer je izbruhnila leta 1918 revolucija, je bilo oddanih manj kot štirideset odstotkov glasov. V Bremenu le 43 odstotkov, v Monako vem le trinajst in v Pa-latinatu manj kot 22 odstotkov. V Draždanih, glavnem mestu Saške, ki je bila znana pred vojno kot "rdeče kraljestvo", je znašala udeležba pri volitvah manj kot 46 odstotkov in v Koblenz Trieru manj kot 20 odstotkov. Udeležba v Berlinu je znašala približno 52 odstotkov. Dan je potekel oči vidno bolj mirno kot pa se je v splošnem pričakovalo, čeprav so poročali iz Am-mendorfa, v bližini Halle, o spopadu med komunisti in stahlhermerji. V akcijo so prišle puške, strojne puške in revolverji. Baje je bilo več ljudi ubitih. V Berlinu so bili * komunisti razkačeni vspričo zvonenja novih zvonov ob priliki posvečenja neke katoliške cerkve ter nastopa stahelmerjev pri službi božji. Policija je morala posredovati. Radovedna ljudska množica se je zbrala pred voliščem, kjer glasujejo kabinetni ministri, a na iz-pregled ni bilo niti enega ministra. Čeprav so bila volišča zaprta že ob petih, so postali prvi izidi volitev znani šele ob enajstih. Vlada bo posvetila od sedaj naprej vse svoje napore, da pripravi državni zbor k sprejemu odredbe, s katero se bo uredilo na primeren način zahte-v prejšnjih vladaskih rodbinskih hiš. Ta odredba naj bi bila sprejeta pred prvim julijem, ko bo odgo-deno zasedanje. BERLIN, Nemčija, 21. junija. — Konečni izid ie naslednii: Za predlog je bilo oddanih !;•-! O?. , glaSOV- Proti Predl°gu je bilo oddanih 542,31 I glasov. Negativno glasovanje ni imelo nobenega stika z rezultatom, kajti sprejem odredbe je bil odvisen od tega, če bo polovica upravičenih volilcev glasovala za odredbo. Takih glasov pa bi bilo treba dvajset milijonov. Prvotna analiza glasovanja je pokazala, da je bilo oddanih največ glasov za konfiskacijski predlog v velikih mestih. Druži prosijo -Zdr. drž. pomoči. Voditelj Druzov prosi za ameriške simpatije. — Poslal je poslanico sko-zi sovražne črte ter trdi, da so upora krivi Francozi. DAMASK. Sirija. 21. junija. — Sultan Atraš, vrhovni poveljnik druzkih armad, ki se bore proti francoskim četaan, je poslal sporočilo na ameriški narod potom Associated Press. TELEFON: CORTLANDT 287« VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV Na čast pokojnemu Štirinajst počastilo nega senator ja La Fol-letta tekom spominske službe v senatu. WASHINGTON D. C.. 21. jim. Spomin na /pokojnega senatorja Roberta l>a#Fo!lette je bil počaščen v senatu te.kom posebne slo- vesnosti Štirinajst poudarjalo odkriti iscffiatorjev je značaj moža. V sporočilu navaja svoje mnt*. nje glede vzrokov vstaje ipioti francoski vladi ter navaja dobre namene ornih, 4ci so se uprli proti francoski nadvladi. Odločno je zanikal vse trditve, da se godi kri-stijanom v Siriji krivica ter prosil veliki ameriški narod, naj pomaga deželi, ki je pabrtala plen lačnih francoskih imperijalistov. Ugotovilo je napisal voditelj Druzov v svojem glavnem stanu v gorah Haurana, -kjer grupira svoje sile za 'pnotinapad na Saalk-han, južno glavno mes^o, katero tso pred kratkim zavizeli Francozi. Sporočilo je prinesel poročevalcu Associated Press eden zaupnikov sultana, kateremu is« je posrečilo priti skoizi seči iz bodeče žice, ki obdajajo Damask. Sporočlo je bilo izročeno s pridržkom. da se ga objavi brez vsakega 'komentarja ter se glasi: — Spoštljivo izročamo araeri-1 škemu narodni, ki je znan radi svoje nepristranostd, zadevo naroda Druzov. Pnedvsem hočemo ugotovili, da objavljajo nekateri listi ki so v slfiižJbi naših so\ ratžnikov, ie utemeljene vesti glede našega narodnega upora. — Trditve, da voju jemo vojno proti krisrtijanom v naši ljubljeni Siriji, so napačne in to naj si zapomni vsak i>ošteno misleč mož na zapadu. Naša vstaja je posledica zločinov in okrutadti, katere so izvršili francoski krtloničijski agenti, ki Portugalska in njen novi režim. Portugalska se je mirno vklonila režimu generalu Da Coste. — Ljudje se boje monarhistične zarote, kljub nasprotnim zagotovilom. ki je služil dolgo vaj to let kot zastopnik Wisconsin a ter predata v-ljal glavno točko številnih kontro-verz. Na stol u predsedarka je sedel, vsled odredbe p< d predsednik a Dawesa, sin senatoijja, mladi "La Follette. Na galeriji sta se nahajali dve hčerki .pokojnega. Vdova ni "bila navzoča. •Senatorji, ki so proslavljali -politične kreposti La Folletta. so bili Borah, Johnson^ Moses. Nor-ris, Fernald, Fraizier in Lenroot, ki so vsi republikanci ter demokrat je Reed, Wheeler. Dill, Walsh, •Dimmons in Shipstead. Senator Wheeller je rekel, da so Jefferson. Lincoln in La Follette osobnosti, katere je proizvedel naš narod, ker so to trije največji Amerikanci in največji demokrati. Senator Rced pa je pozval senat, naj posnema La Fol-letta v odkritosrčnosti, bretz katere ne moreta ol>stajati dritžba in država. Nadaijni senatorji so govorili v i steni sani slu ter {SEkOarjali odličnosti značaja pokojnega senatorja. — Nisriio- tukaj, da žalujemo za preminulim voditeljem, — je re-1 kel senator Wheeled, — temveč da se opašemo iza predstoječi kor,-flikt. Robert La Follette je bil vedno predstavite^ revnih in sla-! bih. Njegovi prijatelji in so vraž-' niki priznavajo njegove konstruktivne zmožnosti. Neprestani boj La Folletta proti monopolom ter razrednim interesom je opijal senator Robinson takole: — S svojim nasproistvora pro- Tovorni parnik kolidiral z ledeno goro. Smrtna kosa« * Itoe 8. junij« je umrla v Ljubljana .pri druimi Tiran gospa Marija Lavrič Y starosti 86 let. Po-kojnica je bila mati Mrs. Derčar (udove pokojnega upravnika Ols-fca Narod«, Janeza Dercarja), Mm. KouaJc an Mr*. Tinan ter si-na Jožeka, ki fr nahaja neznano-kje t Ameriki. jo bila o znane rib-' družine. Naj Rojakinja se je ponesrečila. nam poro- Iz li*lianaj>olrsa čajo: Air. Frank Zupan, njegova soproga Mary ter dva ^troka in Alois Proeenar so napravili •z avtomobilom1 majhen izlet v okolico. Med vožnjo se vrata »ponesreči odprla vsled eešar je Mrs. Maty Zupan tako nesrečno padla na cesto, da si je dom Ha vrat Ambulanca jo je odvedla v bolnišnico, toda vsa zdravniška veda je ni mogta rešiti. V soboto je so krsnli svete ona vice * -i ... i'ivt>in tl vstopu Araenke v vojno se je natie dežele. I ^ , „ , • ! rajbc izpostavil družabnemu m — Med hudodelsTva, katera j političnemu o*tracizmu kot da bi so v zadnjem času izvršili naši j se podredil nazorom, katerih ni sovražniki v deželi, je treba šteti delil. V vsaki kampanji, v teku tudi razdeljevanje orožja med kr-Ladnjih 23 Jet so ga imenovali scanske Sirijce, ki naj bi se bori-! kot odličnega kandidata za to meji proti nam. Vsled tega so neka- sto, a ni mogel dobiti nominalen nasi krščanski bnatje naipad- je> ker ni hotel sklepati ni kakih li nase armade in v vsakem posa- kompromisov ter omiliti svojih meanem slučaju jim je sledil so- nazorov tako. da bi ugajal rednim Mažnik. četam republikanske stranke; — Naši dobri nameni so razvidni iz tega, da ni bil nadlegovan noben miroljubni državljan v o-zemlju, katero so zajedle naše armade. Prepričani smo, da smo vsi bratje človeštva' in da je Sirija •za Sirce, neglede na versko izpoved a nje. — Mi smo nedolžni vspričo krščanske krvi, ki je bila prelita, ker nismo nikdar napadli kristi-janov, a ubiti dobili od Francozov in a, katerimi pobijali svoje brate ki so hoteli oprostiti deželo, v kateri živimo. — Mi ne delamo nikakih razlik glede ver in sekt. N«cš edini cilj je zagotoviti stavne pravice ki so dediči na vsakega Sirca, ne« glede na to, kakšnega mišljenja je. — Pri zaključenju svojih izvajan j upamo, da bo zrl veliki ameriški narod s simpatijo na našo stvar in da n$m bo naklonil svojo podporo. LIZBONA. Partiupralska, 21. junija. — Z vseh strani prihajajo izjave mlanosti napram novemu režimu generala Da Coste. Tudi kolonije s<> sprejele ta novi režim. V nekaterih »krogih je opaiziti bojazen, da pomenja to gibanje poskiiN zo petnega ustanovtjenja monarhistienega sistema, a vlada trdi. da je izkljiuoni namen Da i'oste /.ojH^t uveljaviti poštenost v vladi, .spraviti finance dežele zopet, .na zdravo podila go ter utrdit i republikasko prepričanje med prebivalstvom. Kljub oficijelnim in ponovnim zanikanjem, m> bili odnoejfaji med Da Costo in Cabesadasom v zadnjem času skrajno naij>eti. Pred par dnevi, na sestanku vojaških članov vlade, si je prizadeval Da Costa napotiti Cabesadasa, da sprejme gotove nove odredbe, 'katere je zatevala armada. Cabesa-das pa ni hotel sprejeti teh odredb ni posledica tega je bil spor med obema. V četrtek je bilo opaziti precej vznemirjenja glede stališča, katero bo zavzela portugalska mornarica. Mornariški minister je prišel v Sacavem, kjer se je posvetoval z armadnimi voditelji. Tekom »popoldneva je rekel Da Costa poveljnikom republikanske straže in mornarice, da bodo razvili ob petih |>opoldne narodno izastavo, na trdnjavi isv. Jurija, najvišji točki v bližini Lizbone i?i la bodo oddani trije streli. Stira-ža in mornarica naj na isti način sjvoročita, da sta zadovoljni s tem. Ob določenem času so razobesili zastavo na vseh vojaških postajah. in bojna ladja, V ase o da Ga-ma, se je odzvala, v veliko olajšanje vseh. S tem je postal !Da Cosst-a alrso-luten mojster iK>ložfaja, ne da bi bil oddan le en sovražni strel. Kapitan David TV. Bone, po-veljjuk tovornega parnika Trans-sylvairia Anchor črte, ki je daspel včeraj v New Yonk iz Glasgowa, je sporočil, da je prišel v sredo in četrtek v bližini Cape Race mimo štirih ledenih gora. in da je sprejel SOS klic angleškega to-\ ornega parnika Leicester. Parnik je sporočil, tla je sprednji del že napolnjen z vodo. I>ve nadalj-ni ladji sta bnzojavili, da bosta prišli na j>omoč. Ker je bila oddaljena ladja Transylvania 280 milj od ponesrečenega parnika in ker so bile druge ladje bližje. nadaleval kapitan Bone s svojim potovanjem. ■tji med voditelji Druaov, je izjavil: — Nobenega miru ne more biti, dckler ne bodo ponudili Fran-Voditelj armafd sinske narodne cozi revolmcijondrjem skrajno li-re>x)lucije beraine, pismene -pogoje, zajam Sultan paša Atraš. fčene od tretje sile, najraj^e od Minister oa zunanje zadeve, dr. Združnih držav ali od Lige na-Ai>dul Raman Saoander, ki je tr^ rodov. Posledica bedaste zabave. HERRI0T NE MORE STVORIH KABINETA Herriot ni mogel stvoriti kabineta in vsled tega je poskusil stvar še enkrat Briand. — Finančniki igrajo seveda prvo vlogo. — Briand se je posvetoval s finančniki v namenu, da resi frank. PARIZ, Francija, 2 1. junija. — Sriand je zopet stopil na politično površje, zaposlen s stvorjenjem svoje desete vlade. V svoji najbolj značilni politični igri izza časa, ko je postal Doumergue predsednik Francije, je ta starina francoskih politikov zvodil na led Edvarda Herriota. Javnost najb rž nikdar ne bo izvedela vseli podrobnosti preteklih šestintridesetih ur, a jasno je že sedaj, da je šel Herriot v zanj ko Brianda, ko ga je predsednik Doumergue v petek pozval, naj sestavi kabinet ter to povabilo tudi sprejel. Herriot je bil namreč stavljen izven boja z isto medicino, katero je skušal dati Briandu. Briand stvarja sedaj kabinet, katerega je Herriot odločno prepovedal pred tremi dnevi. Gotova stvar je, da ne bo Herriota v tem kabinetu.. Briand je izjavil včeraj, da ne bo izdal nobenega ugotovila do danes zvečer, a v splošnem se domneva, da bo stvoril centristični kabinet, ki se bo opiral na obe strani poslanske zbornice. Desno stran bo najbrž zastopal Poincare, centrum Briand in levico Painleve. Na tem temelju bo zgrajena vlada. Pričakuje se, da bo objavil Briand svoj kabinet pozno danes zvečer. Glavno mesto Francije, ki je zrlo v nezadovoljstvom na bližajočo se vlada Herriota, je bilo razve-seljeno vspričo tega dokaza velike politične izurjenosti Brianda. Pred tremi dnevi je namreč skušal Briand ustvariti koalicijsko vlado. Bil je deležen podpore Poin-careja in drugih voditeljev desnice. Centrum je i-mel za seboj in naprosil je Herriota, naj se mu pridruži . Herriot pa si je ubil v glavo, da bi ne bilo napačno, če bi sam postal ministrski predsednik in ko ga je poklical predsednik republike ter ga pozval, naj sprejme sestavo ministrstva, je Herriot to nalogo sprejel. Radikalni socijalisti poslanske zbornice in senata so se nato takoj sestali ter dali Her-riotu navodila, naj se ne pridruži kabinetu. S tem je bila zagotovljena nova vlada Brianda, slična oni kot je bila poprej, namreč brez podpore levice. Takoj po odklonitvi predloga s strani Herriota je odšel Briand v Elizejsko palačo. SALT STE. MARIE. Mie.h.. 21.' junija. — Plesanje prismojenega ch arleston, katerega je vprizoril «es.tnajstletmi Art/hnr Tessler v eo'nu na Sle. Marie reki, je stalo včeraj popoldne življenje treh fantov, ko se je preobrnil eclm, v katerem so se našhajali. Mrtvi so: Arthur Tessler. star 16 let; Clement Cornier, star 13 let; John Parson, sttar 13 'let; Emily Carv, ista na 14 let; Peggy Melntvre, stara IG let in Annie Mclntyre, slara 14 let. Posrečilo se je rešati le enega. Izaka Jon-\'.ceur, .starega 15 let. Vsa ponets rečene i .co stanovali na drugi strani reke, v Canadi. Priče so izpovedale, da je mladi Tessler plesal, dačim so ostali peli ploskala. Izguibil je ravnotežje in ko je padel v vodo. je preobrnil tudi čoln. Pomoč je (prišla i ieer tako, a šest se jih je potopilo, še predno so dospeli reše-iva'lci na lice mesta. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne d vomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 500 ____ $ 9.45 Lir .... . 100 ____ .. $ 435 Din. . .. 1,000 ____ $ 18.60 Lir .... . 200 .... .. $ 8.40 Din. . -. 2,500 .... $ 46.25 Lir..... . 300 .... .. $12.30 Din. . .. 5,000 .... $ 92.00 Lir .... . 500 .... .. $20.00 Din. . .. 10,000 .... $183.00 Lir .... . 1000 .... .. $39.00 Za posiljatve, ki presegajo Deset tisoč Dinarjev ali pa Dva tisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem t asu ter računamo za stroške $1.—. Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolar, jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manjl znesek 75 een-tov; od $35. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje »vote po pismenem dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: cortlandt 4ro- stilne ''Pri ubogem hudiču' ni.o 'razpeli svoje šotore. newyorskih Slovencev iz mesta v, lepo okoJico, kjer je pevsko dru-i t;'r zabave. — Izletniki so se pri-štvo Slo vaai otvorilo s pesmijo, go |,V!i ra/J,aJati proti večeru, kajti lažem in kranjskimi klobasami i Madno in kdor Ibi bil d(jbo pofetuiih ipikjnikdv. ijtaibo-f ^t*'1 asti»ti. bi bil moral prine-rili smo sc na prijaiznem vrtu e krešcjc- >.vharistični kongres ali ])a s trebuliom za kruhom. jiu užigajo ob pogledih teh fantov. w --—--| ki izzivalno bliskajo izpod na čelo ' __j r-otis-Tijenih srbskih tajkač. . . PORTUGALSKI DIKTATOR ! Prijatelj Ivan nam je prinesel j tudi pozdrave od znanega New . Portugalska je dobila diktatorja. Poljska ima .lega, imata ga Italija in Grška. Tudi Jugoslavija ni jelni oznanjevalec in glasnik po-vedno brez njega. Jugoslovanski se imenuje Pašič. mladi. Dejal je, da je prijatelj fcploh ima vsaka država nekakega diktatorja. | Jože-zapustil to poslanstvo Petru Francoski se imenuje: frank; j Zgagi, ki naj 1>i ga posJej v tem avstrijski: prazen želodec; inadomestovaL No, ta ni udejstvil angleški ima kar dvoje imen: Indija in Strokovno pom,adi z belim temveč Unijski kong^res; IK da je slekol svoj ervealer ameriški: Antisalonska Liira 'ter ga obesil tjkaj poleg Ter_ I __| borčevega, ki ga je tudi dal v Celo ameriški katoliški Slovenci imajo svojega. Pa t*"' ^ j:ie 2S. maja se je zgodila \ i ngi. oličina Trebr-rno na Do-cnjtskem, katasti-ofaohia nesreča 'n>elni!r~Anton Dc^ievc je šej s -vojim sinom po o,praivk."h v K'l"-vrv/. Njegova žena >-<> je mudila istočasno z ostalimi otroci v vinogradu. poi Povratku iz vinograda ie šf t uidarila v Debevčovo ženo, ki je 'bila v b.l aigosiovfl jene m "tanj.ii ter v njenega sinčka, ki je korakal poleg nje. Oba .sta obležala na mesrtu mrtva. Dcbcve. ki je na tako tragičen i;nv*i:i i:'«iuibil ženo in onega otro-ka, jo izvedel zn strahovito katastrofo šole. ko se je vrnil domov Stnišna nesreča je (napravila na se prebivalstvo velik nt is. Smrtna nesreča. Na Sv. Petra na.sipu sc je pri-etila tragična nesreča, ki je zahtevala mlado življeuije nčenca A Iviharja. Dečko je poljial tik ol» hjuibljaniči majhen vozaček, ko v je nenadoma |>ripe.ljal za njim 'jogov tovariš m sc z vso sjlo za-etel vanj. Posodica sunka je bi-!a. da je Rihar z vozičkom vred zdrkni! v Ljubljanico. Po pane-čenea je takoj skočil v stnigo Marjan Ki use in ga potegnil iz vole nezavestnega. Riharja so prepeljali poaaieje v bolnico, kjer j na.dr-dnjega a zopjet v reko nazaj. Moštvo je rešilo, motorni čoln pa se je potopil Težka železniška nesreča. Ko je prihajal vlak v bosensko postajo Dubiea, je na. železniškem tiru pulil travo delavec Fran Mi-haljcvie. Vooškodbam. Zaluča ženo in leto starega otroka. Milutin Stankovič obsojen na 4 m«»ece zapora. Bivši predsednik Pdiuženja ju-go^lovans-kega učiteljstva, so večdnevni razpravi Obsojen na tožbo bivšega ministra pros.retc. Svet. Pr?biče-viča. radi obrekovanja po novl-nah na 4 mesece zapora. Kakor znano, je pričel Stankovič leta nadoma veirsko blaiana. sjo prepeljali v bolnico kjer pa se je čez nekaj ur zopet zavedia, nakar jo zopet izpustili. S pestjo ubila otroka. V Iiosen.ski Gra«Iški so se nedavno igrali otroci pred hišo Jelke Bala ban. V igri je šestletni Peter Balaiban vrge.l kamwieek v svo^o dveletno seastrieo, v.sled česar jo otrok močno zajokal. Mati .Jelka je prihitela med otroke in je Peterka udarila s pestjo po gfavi Deček se je onesvestil ter je če/ pril ure umrl. Neprevid/nr. mati je bila te dni pri okrožnem sodišču v Bamjaluki obsojena na eno I"fo ječe. Zakaj preneha človek rasti. Ker za vi- i rast od množine za\ žite hrane, hi utegnil kdo misliti da hi ningeltudi že popolnoma do-lastel človek še za nekaj centri metrov Krasti ako hi jedel več kot navadno. Tov. .Tako \> like važjiositi jo torej tukaj }>ovr š-na črevesne stene, rim večja j r-cvesna po\T.šina tem več hran nora preiti v kri. Na drugi -Iran' •:-o je upoštevati tudi dejstvo, d; tem 1k>1 j tudi raste trajna izguba energijo, čim bolj raste človek Zgaga vojimi pristaši iz demokratskega Oddaja energije raste pri tem -o- poslanskega kluba, v službenem orgaj.u ' Narodni Prosveti" vehement no "napadati ribičeviča. češ. ritožljo na vL-š.jo intanco. Princ Pavle v Sloveniji. Z ttskpi'esniui vlakom je prispel v Ljubljano princ Pavle ter >e ipotem z gorenjskim vlakom odpeljal v Bohinj. Novo gledališko poslopje v Bi-tolju. V Bitoiiu bo blagoslovljeno In Jia svečan način izročeno svojemu aiamenu novo Kgrajeno poslopje a rod n ega gl cd a 1 i šča. Med procesijo zblaznel. O priliki medelj.--.ke procesije ' Re«njega telesa v župniji Sv. Iva ,na v Novi vesi pni ^Zagrehu se je prinpetil dogodetk. ki je povzi-oeil med olwin^tvom -velikansko paniko. Ne.k| kmetica je med sprevodom nenadoma zblaznela, skočila proti duhovnikui in Najsvetejšemu ter za v pila: 'Kristus je vstal!' Ljudi se je f>olaS7tila velika panika. NesreČnieo. ki je po stala ne- razmerno s povečanjem pi-ostor nine človeškega telesa, zmožnost povečanega prejemanja hrane pa varno sorazmerno s povečanje«; črevesno površina telesa in s tein m ožino s t nadomestiti izgubo. Ako torej zraste otrok (za trikra.lno višino, tedaj se sicer njegova čr«>-ve-ttia površina jK>veča devetkrat telo pa celo sed em i ud v a jse.fck ra t. Na vsak ačin mora t»orej enkrat nastopiti moment, ko zavžita hrana, ki more. .preiti skozi črevesno steno v kri, ravno še zašlo itn je. d; e-okrije trajno izgubo energije, iločim ni nikakega preostanka hrane več na razpolago ki bi mioupI porabiti .za rast. To bi bil oni trenutek, ko bi prenehal Človek rasti s tem. da se more na ta način določiti, kdaj preneln 1 ov»'k ra-iti pa nam je odkrit šele samo en vizrok. zakaj ne raslo-mo več, gotovo pa pride tu v po-štev še še mnogo drugih vzrokov, ki so nam doslej šo popolnoma nemi ni. Na raohčae načine so ie posku-6aJi odpraviti iz tobaka nikotin isli gn omejiti; pouku šali ko tu«di s da mo dim fikrirali ^koesi va-to, 4ri je bila napo jena t raztap-nino želeme^a klorida, magnezi-jevega sulfat«, kobaftovqg? kk>-nta itd. Pri iM teb poakxnah pa je tobak Mguhil jih ojmm^aL Sedaj »kuiajo iaak>-ilUMlMai (Mnmš, a Uko, Odprava nikotina in tobaka. da inc bi trpel okus. Z a to uporabljajo amonija k. Tobak izpostavijo amonijakovim ldapom in ga vse manjš<» bolezni, ura vata tek. uredila prebavo fer vam vrnila vestlje do življenja. Kupite Keverovjo Ksorko danes pri lekarnarju: ?t.o0 in 7.K- steklenica. W. F. Severa Co.. Cedar Rapids, la. — Adv't. Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. IVInogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" i^^^^^Bfi* po 4% Obresti vam prično teči že • od prvega julija naprej. Frank Sakser State Bank «2 Cortlandt Street, New York, N. V. Sedanji ameriški podpredsednik Dawes je izdelal načrt. jk> katerem naj hi Nemčija odplačevala svoje dolgove. Načrt je znan po imenu Dawesov načrt, ter je v veljavi £ n ob i dvajset mesecev. Sedaj prihaja iz Pariza poročilo, da je načrt jako zadovoljiv. Seveda je. ni /.Iodej, /a Francoze. Nemci š-o «Uieaj«o drupač-nejra mnenja. * Sin grškega diktatorja Panjra-lo.^a je dezertiral iz ariatmle ter >el za tari Paaigaly« je kar nor ml same jeze. Pa ne bo dosti zaleplo. Ženska zmeša človeka. Sin je iz-iral po >voji volji in vesli svoje-ra diktatorja. Stari bo diktira! (irkom. mladeimi ipa lepa Srbki-nja. * tarokrajiskih listih sem vital oglas, da se je pred kratkim o t vorila v IjjubJjani tiovame, v kateri izdelujejo Iimonaklo in druge liealkoholične ]>>ijiu-e. Xe \-e>m, ostavi ■slušalko na mizo ter pojdi, če ti čas dopušča, par-krat kiog bloka, v restavrant ali v ošUirijo ter se takole čez dobre pol ure vrni. Za k kič i v telefon: — Ajllright, all right! Yes, yes! ter obesi slušalko nazaj. S tem je telelVfli.ski pogovor končan. Kar ti je žena hotela sporočiti, je ponavadi čisto postranska stvar. * V Sarajevu >o pred kratkim o-besili nekoga. Kločinea. Takoj po obešenju so 'pristopili k njemu zdravniki ter mu is^reemM par vratnih žlez, katere so nato vcepili nekemu bogafteanu staremu trgov-en. Trgovec se je bi) c. zločincem pogotlil za žleze ter plačaj njego vi da iuž hi i precejšnjo ?»\*ofo ue-narja. Kmalu po vcepit vi žlez se je možak jako (pomladil. Njegovemu poml&jenju se ni čuditi, pač ipa njegovemu okusu. * Mula in Fordova kara sta se sreča>la na cesti. — Kaj si — je vpraisala mula. — Jaz sem aviomobii, — je odvrnila kara. — Jaz sem pa ko^j, — je rekla mula. In obe sta se naglas zakroho-Uli. e » ... . ^ •-'. \ GLAS NARODA. 22. JT^. 19215 ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI !ra ju^ino ali tedaj io je treba dajati ob gotovi uri in ne ka fctikrat mati >vojemtu izbirčnemu darkoli. ctroku. Im modra je ona mali, ki tako ravna. * Otrok, kateremu >e nekoliko- IVa- . , i rok s<*lnost nad izbirwnostjo otroka. NV/.ii*» in tnodro tudi ravna, ako i-.kuj jo -vvoje lastne navade pri jedi. Kajti največ je odvisno od Zdniženih Ako bi m- starci zavedali, da jo vos način jedenja »t- stvar nava-i <•♦'. l>i pazili na to. da se ol krat dovoljuje da pusti hrano na ' privadi le pravilnim navadam, Že ; n /!iikn. takoj se zave, da je pre-j Z;i f.n.,a ko dete odvadi od do-moč iva njegivi trani. Ne le da'jenja. bi bilo morato bitti nava-b« malopriden pri mizi, marveč 'j,.»o ža na tako raznovrstnost sabo hotel, da njegova obvelja, k; dja. zelenja v ill žitnih okusov, da darkoli je / !ja staršev navzkriž j ne i,i bi'o treba nikake avijače za z n. -jovo. Povrh tega bo otrok dodajanje kake nove jedi. Te/ P-imiI na strani ono redilno je 1 i ko. a je v tem da matere postanc-za drugo in č asoma .se bodo po- j j„ malod .-.ne že ob samem počet-javili /.rutki iiodhranjemrsti. kerjku. ko dete izpljune novo jed in otrok i/lura in zavživa prove" n!» pogledu na jed namrdne. To 'adl .brij iu premalo zelenjav*. j4. popolnoma naraven odgovor na ■Kija, jaj,- in ml« ka. Ravn » to no in poot-pe/ljivosti. Na primer, mati, ali ker ona sama ne mara za njo. ki pu^ti otroka iti >pat brez ve- ona to tako očitno kaže. da se r-erje ker ni hotel pojesti. kar je predsodek prenese na .samega o-• tilo na kro/nikn. ravna popolno- troka. Starejši otrok, ki ponosno ma prav v soglasju z mnogimi d posnema svoji^ga očeta, ga seveda t o slove i. N i k a k zdrav otrok ne bo ; rad posnema v njegovih, okusih, postradal ili postal podhranjen Nekateri predsodki proti goto-«ko se pusti. da preskoči en obed. viui jedem nastanejo pa tudi na N.irobe. ako vsled pogrVšanja ' drugačen način. Nudili so — na enega obeda se otrok s«- ne zave- pinner — otmiga kako jed. ko je da. da se starci ne šalijo. ne bo' lul bolan, jezen, prestrašen ali I av nič škodovalo. ako naj po-j drugače razburjen. Dotična jed s,-j: •« -a nekoliko vee obedov. Ta mu je tedaj na studila in ta občutne t oda 'y Je uspešna, ako mu n-itek utegne o-ataii. Otrok tudi u-daj. jo kaj hrane sosedje ali dru-'iegne nezavedno spojiti v mislili ljudje, ki ne ve lo. da je otrok 1 oku> kakega neprijetnega leka z 1 .iznovan. M. :i pa .ki se zateka k jedjo, ki je ne mara. Jako paniet-temu sistemu, mora biti prav go- no je izslediti te miselne zveze, tova. da je nudila pravilno hrano kajt.i jt lažje odpraviti slabo 11 a-in da je bila ista d<*bro priprav-j vjhIo, ako.se ve za razlog. J lena. Tedaj je upravičena, da s j Starši. Iti imajo Izbirčne in 11111-talvO tro^»>stjo uvel ja svojo raz- haste oti-oke. naj pred vsem pre mu priho. 1'tj!" poda n jegovo jed.i rihovega dobrega zgleda. Ni o.l-i e da bi pri tem kaj rekla glede 1 več. ako se spomnio, kaj govorijo iijejjo\e prednje trme. Nikoli ni o jedi* »11 hrani v prisotnosti o-prirv jMMii/.iti p? oma gane a. irok. T;*ka preiskava samih seb« Nekaterik.rat pa "-.trad an je" j utegne razjasniti staršem maline bo {»omagalo. ker otrok spbih katero zagonetko glede slabe na ne mara za hrano. V takem slu-; va le otrok. čaju nastane druira ukrb /a sfar-' V zadnjem času se je veliko spi-še. tili. zdravi otročiči ima j*. 1 salo s strani «stnoko\*njakov o vsak ra/lo^ biti lačni za čaaa ol»e- vzgoji otrok in njihovm dužesiov-da in s.» -me otl njrih pričakovati, ju. Ne bo škodilo roditeljem, d da jedo z rado-ljo. Pomanjkanj « -e k tej literal, iri zatekajo za rele!.a utegne bivi poslediea preve -evauje mnogih problemov glede like utrnj«no«ti, ali drugega sla j vzgoje svojih otrok, bega teie*nrga stanja. Nekateri j l.iat se .tvar daje razlagati t i.ii D*RUŠTVO ZA PRAVNO POMOČ na enostavnejši o in premalo hranjeni, ko je že prepozno. Dosti otrok se nahaja danes v tem stanju, ker jim starimi niso dali pravde hrane. Kedno tehtajte svojega otroka in re tijelio\a teža nt* l»o večala, takoj izpremenite njegovo stanje. Ko so zdravniki preiskovali šolske ortoke. so pronašli, da je kon-. den/irauo .Mleko dragocena hrana za vzpostavitev njihovega zdravja. Magnolia ali Star Kondenziranega Mleka se lahko poslužujete na vsakovrstne tiarine. Naprimer v kustar-dih, |>olivkalt, pudingih, keksih, piškotih, deezrtih itd. Dajte ga otroku v čokoladi ali kakavu, ali ga jim pa namažite na piškote ali kruh. Ce jim je kaka jed posebno priljubljena. jo jim napravite s Star ali Magnolia Kondenziranim Mlekom. Poslužite se ga v kavi za zajtrk. Sladkorja in mleka vam ni treba posebej. Imejte ga vedno konvo na ledu. Ne bo se pokvar'.lo ter je vedno pripravno za uporabo. ara BREZPLAČNO Izdelovalci teh vrst kondenziranega mleka dajo tudi dragocena darila za labelue s teh kan. Tukai vidite naprimer škarje za 50 labclnov. Ta dar vas nič ne stane. Samo tabelne odstranite s kan. Odnesile jih v bližnjo premijsko prodajalno, označeno spodaj ter jih zamenjajte za darilo. Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third. Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevlns Street, near Livingston Street LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue £84 Summit Avenue, near Newark Avenue I tatvine, goljufije ali sj>3oh nce-ira značaja. Pravde prihajajo od delavcev, ki so bili vsrkračeni na času in mezdi, od žen, ki jih je mož zapustil ali s katerimi on slabo j lavna, oziroma ki želijo ločitev. ( razporoko ali razveljavi jen je z.a- ' kona, od sirot, katere ne morejo priti dc svoje neznatne dedščine vsled neskončnega odlaganja na eljenei radi neznanja .jezika in navad te dežele so padali v kremplje brezvestnih ljudi, ki so jih pod eno ali drugo pretvezo oropali njihovih revnih prihrankov. Ta nova organizacija je poti ime-;iom "German Legal Aid Society" odprla svojo pisarno na 39 Nassau Street, v New Yorku. Tako je .začelo gibanje 7Ji brezplačno pravno pomoe v Združenih državah. To akeijo w torej začeti priseljenci sami. Leta 1890, ko so se začele potu nože vati prošnje ea pravno pomoč tudi « strani dnugih napodno,-sli, me je sklenilo razširiti dalo- Organ.izaeija je bila .Ustanovljena od priseljencev in za »priseljen- , c-e. ali dandanes tuka j rojeni Ame j rikanci tvorijo več ;kot polovico vseh Mlijentov. Od 28.000 Oseb, ! lei so se leta 1925 obrnile na dru- j šlvo za pravno -poinoč. 1G,38:J je bilo rojenih v Ameriki, 159S n;> Angleškem, 1329 v Rusiji. 1290 na Nemškem, 1237 na Irskem, 1202 v Italiji: ostali k lijem t i so prihajali iz 2."> raznih dežel. Tako je skoraj neopaiena >od širšega občinstva, organizacija. Ustanovljena otl priseljencev, poslala integralen del javnega življenja v Ameriki. Po vzgledu newyorske organizacije so se slič-na društva za pravno pomoč ustanovila tudi drugod po Amerbki. KITAJSKI ROPARJI ZA GOSPODINJE PUe ISABELLE KAY Sloveuaka gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema na »vete. » poaiiH^jo katerih jy«uiore boljše vrSitl svoje dolžnosti kot gosiKxlloja in mat L Na tem mestu bomo veak teden objavili flaa«k, ki bo zanimal vsako dobro gospodinja t NAVODILO Št v. 10«;. { Navodilo za kuho. otr<>. i ljubijo otrobje piškote, posebno. ee so doma napravljeni, o-trolve. kateri morajo biti »isti. začinjeni ter prekuhani, tla so krhki in okusni, laliko kupite pri svojem jrrot-orju. Z njih lahko na-pravljate razliene j«sli. Za ilaues napravite otrol»je piškote po na-sletlujem nnvoililu. i)troo-«lo radi imeli ter vam IkmIo rekli, s(m1o pri kuhi. jo napolnite z vodo. Na ta način jo boste dosti Nasveti za dom. Z namiznega prta odpravite ma-deže. ako jit» takoj umijete z vodo in miloiu. «'e so pa že stari, so morate iMKlužiti kake kemikalije. Razredčite čvtrtino žlifire oxalic kisline v |x.l «"aš*' gorke v«»de. Namakajte madeže v nji nekaj časa, nakar hod o izginili. Vacuum cleaner vam bo boljše služil, če boste dobro skrbeli zanj. Shramlto za prah večkrat izpraznite ter dobro prezračite. Stare oljnate stike najlažje o-eisfite z laonim oljem. Vprašajte za prekuhano olje, ker je naprodaj surovo in prekuhano. Očistite s ("istim sukuom. potem pa poliraj-te. Nasveti za lepoto. Ko so imele ženske več i»oeitka, so bile v vseh ozirih bolj normalne. Nemirna ženska ni sama sebi napoti, pač pa tudi druge nervozne napravi. Ko razmišlja o metodah v a shujša nje. ponavadi ne potrebuje nobene metode. Njeni živel so nemirni, vse njeno telo je nemirno, re se h«»če pomirili, pije črno kavo in kadi cigarete. Posledice tega se hitro pokažejo. Vsa je stari-kava in ovenela. še pred no iloseže .10. leto. Osebno zdravje. Neka znana ženska zdravnica je rekla, da nI toliko odvisno chI tega, kakšna hrana prhle na mizo. pač pa kako pride v otrokovo telo. V tem času leta so otroci precej izbirčni. Ako daste otroku jed v navadni posodi, se je morda ne lio niti dotaknil. Ako mu jo pa daste v lepi rožnati skodelici, v lepih pisanih lončkih ali na krožnikih, na katerih so naslikane živali ali cvetlice. bo otrok iMijedel z velikim tekom. Ponekod prodajajo celo take kanglice. ki piskajo. ko teče inle-lažjc oprali. S tem si boste prihra- ko iz njih. Toda te so jako drage nili polovico dela. | ter so hitro razhijejo. Dajajte o- V kendiju se namesto orehov po- trokom tako hrano, katero ljubijo, služujte corn flakes. | Vprašati bodo še za več. Meščanska vojaia, ki divja v nesrečnem Kita ju, je neverjetno poni noži La. število roparjev. Pustolovci in trgovci ali obrtniki brez denarja, vojaki neštevilnih gene- ■ ralov brez plače, japonski zločinci in ruski kaznjenci iz Sibirije vse to stopa v roparska krde- t«-'ljn maorju Proctorju na n j ego-! olje specifično precej lažje ot nizacijc na vse narodnosti, plemena in veroizpoved. ,Zato dandanes edini pogoj, Id zahteva otl človeka, ki .se obrne na društvo za širjenih očesnih bolezni. ^Profesor la in napada mesta ter požiga va-si. Kitajci so se menda čisto navadili na razbojnike in prično o njih govoriti samo. če je bil napaden kak A meri kanec. Zadnji so zelo priljubljeni pleni, ker plačajo potem odkupnino sorodniki in tudi kitajska vlada. Navadno trpijo v ujetništvu misijonarji, ki obiskujejo najnevarnejše kotičke dežele.Pred kratkim je bil ujet angleški škof Mawle s celim «tpnem-stvom. Sicer ne dosežejo misijonarji visoke cene na razbojniški borzi, ker ko revni in tudi njih "stat ioni" niso posebno pet ioni. .Zato so zadnjič "dobro" zaslužili lovci na ljudi s tem, da so ujeli mladega profesorja Harneva IIo-warda iz Rockefellerjevega medicinskega kolegija v Pekingu. — Howard je znan in slaven po vsem Kkaju. ker je uspešno odstranil več sjiiičajev na Vzhodu jako raz je bil na obisku pri svojem prija- vi farmi v Mandžuriji. Roparji so j vode, zato je talna voda ta olja zažgali poslopje, uničili konjerej- spodrinila popolnoma proti vrhu ske naprave in ubili majorja. proJ antiki i nal ali slemen. Ako navrta-lesorja pa t o odpeljali. Zahtevali mo kako tako 4enie in pridemo so d njega neverjetno visoko od- j do oljnatih sedimentov, tedaj kupnino, ker je bil profesor na I brizgne vsled ludrostiktičnega privoli. katero je ustanovil največji tiska oJje v precejšnjo \-išdjio. SJe-bogata.š nn svetu. Zaman je po-,mena ali antiklinale se daj v go-- red o val maršal Čang-So-Lon, o- ratiJi in griče\niih ozemljih še ko- sebni Proctorjev i>i IIoAvardov prijatelj. Roparji se niso dali omeb čati in ulw>gi ])rof«-,or i>i gotovo moral piti sta t i na strašne i^ogo.,0. če se mu ne bi posrečilo neke noči — pobegniti! Zdaj nc gre brez dveh stražarjev iz hiše. likor toliko zaslediti, ker že terenske oblike navajajo raziskovalca k temu. Vse drugače otež-kočeno pa je tako delo v nižinah in sploh aia popolnoma ra\Tieni o-zemlju, kjer vrliu tega še izredno debela plast pr?to delo kolikor toliko olajšano, je k temu pripo-' mogel nemški -seismolog dr. L. Iskanje petrolejskih vrelcev po- M in trop na ta načhi, da je pokolom umetnih potresov. zaK lasti nahajam« NAJBOLJŠI AMERIŠKI KADET pravno pomoč je ta, da je dotič :uk oči vidno vreden te pomoči in da ni v stanu plačati za službo privatnega odvetnika. Due 1. junija 189G je bilo l.nc organizacije spremenjeno na "Legal Aid Society". Tekom petdesetih let svojega obstpja je ta onganizacija porno-gla 878,346 ljudem. Povprečni strošek za vsak pravni slučaj je znašaj $1.40. Mnogi odlični ljudje >o podpirali ali še podpirajo to organizacijo. Med nekdanjimi člani odbora najdemo taka imena kot Kari Sehurtte, Jas. H. Clioate. Arthur von Brieson in Theodore Roosevelt. Sedaj ima organizacijo med svojimi podporniki tako odlične' pravnike, kot so Charles E. Hughes, ElLhu Root in William Howard Taft. Glavna svrha organizacije je ponuditi pravno pomoč. brezplačno, ako je treba, kar pomenja, da se nikomur ne vzkrati pomoč, tudi ako ni v stanu plačati zateetni -strošek 2o centov. !*omoč se je daje vsakomur, "ki se zdi, da je vreden iste. Ako fcli- Najboljši dijak West Point vojaške akademije je bil letos W. C. j£t £jpv*nava ali je oči vidno iz , Baker iz Clintona, Tenn. Na sliki vidite gen. majorja Johna zanesljivih virov, -da je bil kriv j L. Hinrt«, ko nvu čestita. Kakor znano, se nahaja zeinelj- pod zemljo in kako so te plasti sko olje vseh vrst samo v jako' nagnjene. luknjičastih sedimeimtib. Ker je to j i»otrose je umetno povzročil na j ta način, da je zakopal globoko v j zemljo precejšnje množine raz-■ streljava. Potresni valovi so se jhj-jtem kakor pri navadnem 'potresu širili naprej na vse strani. Kadar so zadeli na kako tršo plast, so se odbili in fsicer pod enakim kotom, pod kakršnim so vpadali. Tako so si migli ustvariti ratzito.->ka*kala. ker v dvorcu nimata prave svobode, dasi za psičke ine velja dvtorna e-liketa. V predmestju je pridrvel za kraljem velik buldogr ter začel preganjati enega njegovih (psičkov. Kralj se je bal za psička, zato ga je ytz<4 t naročje. Buldogu je zagrozil k paKco. nakar je res pobegnil. Kralj je miroio nadaljeval pot. Naenkrat se je pa buli vrnil in »začel zopet napadati kraljeva psička. Kralj mu je zoip->! zairngal s palico, toda (pas se to pot ni dal motiti. jZaeei je napada ti kralja in končno ga je ugriznil v desno ramo V bližini se je nahajala neika dama, ki je poznala psa. Za njene klice se pa razjarjeni buldog ni zmenil. Skakal je okrog kralja in ea ugrcznil tudi v roko. Končno je pes pobegnil. Kralj sc je ves okrvavljen vrnil V dvorec. Rane ko precej težke, posebno ona na rami je globoka. Šele zvečer so obvestili dvorni 'krogi policijo o krtaljevi nezgodi. Policija je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da se klati po prftdmeertju Osla mnogo psov. daw je bil medavmo proglašem najstrožji pasji kontnmac. Buidog. ki je ugriznil kralja, je fast a-kčrnskega župana, ki bo imel sedaj velike neprijetnosti. Razjarjenega buldoga je zaklela usoda vseh atentatorjev na kronane glave. Se istega dne »o ga -namreč ujeli in ubili. KDO VEČ GOVORI Kdo govori več: ženska ali mo-ski f Večina moških smatra, da so *enske mnogo bo4j zgovorne; te zopet trdijo, da to ni res. ampak da moški več govore, kar je opažati na ulici, v gledališču in v vsem javnem življenju. Žene da fco zgovorne ,ned sa>bo. Neki amenirttj čiidak, ki je hotel na VMik načkn rešiti to svet pretresu-joče vprašanje, je napisal knjigo, v kateri pripoveduje o svojih statističnih poskusih in ugotovitvah. Posktxil je srečo s telefonskimi ceheami, katere je nadziral, da ugotovi, kdo več in dalj časa telefonira. moški ali ženska. Prva telefoMNka javna govorilnica je bila prazna. Po detetih minutah čakaaija je *topil v celieo d<4>eluia«t gospod iz aktovko in je ostal v celici dve minuti. Za njiin je stopila v celico dama. ki je govorila d«*et minut brez pr* Ktanka. Sledeča ženska je govorila dvaj.set minut. — Torej žen-»Oce! — je vzkliknil na« -staitisti-čar ter ot*KCl v bližnjo pivnico, da se malo j>okrapča. — V pivnici je sedel poleg telefon*&e cefcee in čakal, kaj bo. V celico je najprvo fctoptt gleda loški igralec in telefoniral 6 minut. Medlem se je pojavil dolg, suhljat gospod, ki je nestrpno trkal na Vrata celice, dokler nj igraflec nehai govoriti. (gowpod je ostal v celici pol ure. Kledila mu je dama. ki je govor«« tri minute, neki ča#mikar za njo pa 12 m rout. — Tonej vendar mojki? — je popravil stati »tiAar »\x>jo sodbo in orise* v vežo velike,ra hotela. To je zapazil vr-rfo *i trije so si nakopali božjo Jezo in človeško sovraštvo. Sedela so za mizo in igna/li ka?"te. ki so se jim poznali .sledovi goljufivih palcev. In šepetali so med seboj nad žganjem tako tiho, da je slišaA krč-mflr na drugem koncu bobe zamolkle besede Ln prisege in ni vedel, komu prisegajo, niti kaj govore. V>i trijp so bili najzvestejši prijatelji. kar jih je poslal kdaj Bog človeku, lu tisti, ki mu je veljalo njihovo iirijateljstvo. ni imel ni-■ če-ar, rasen par kosti, ki .so se gu-1 pale ina dežju in vetru, starega, krute verige stisnile in čim se jeh'a*ng»nega s*iknjiča, železnih ve izknšala izmuzniti, jo je pognal t1'5* ijl u Pokopališča, malo vstran od lo na zemljo kn pognalo iz nje j M »gosi ovl jene zemlje, so izkopali kot miili obroči in gnojne brnile. >a ,lHro mko Dva sta ko- lu ko so padle vse le gnJobije na| »)ala' l)a sUi] v nevihtf in 11a. je bila Tomova duša zopet či-jnn straži- In črvi. ki so la-Ma, kakor je naša v-davni pomla-jzili P° nei.lagoslovljeoi zemlji, so di prva ljubezen. In .gugala e^e je : in čakali, visoko trori v vettovih s Tomovimi strahotna^palnm-uauiira je za truplom, z njegovim starim i« ■ vladala .nad nji.^i s svojimi dulio trganim suknjičem in njegovimi, vi ter jih našla še tpri grobu. Tri •rja st i mi \t i-L_rami. ! prijatelji so drhteli od groze oh Veter je pa šumet in pel. I:i lopatam so se dvigale z vetrom duše pokopanih, ki -s*o prihajale iz blagoslovljene zemlje na poti v paradiž mimo vešal in Tomove o zapustili zijajočo ja mo z vsemi njenimi lačnimi črvi Plaho in naglo so se napotili če: svojimi votlimi očmi ovce na bri- mokro »polje ter pustili za sebo. bih. dokler mi>o njegovi m rt vi! l*>W«»li*če o polnočni uri. lu k« lasje zrasli, pokrili njegovega u- so "tak,° hodili, jih je zeblo in v.s' bogega m rt ve «r a aibraza in .skrili njegove sramote pred. ovčicami. Veter je pa šumel in .pel. Go-«lo je prinašal veter tudi Ijinlskc solze, ki so glodale železne verige, pa jih uiso m<>gie pre-griati. Veter je pa šumel in pel. Wx'tk večer so pridrvele vse misli, ki jih je Toni kdaj izgovoril, od dela po svetu, od de-la. ki so arla^no preklinjali dež. Tako se I i i šli ina kraj, kjer -o imeli skn to lestvo Ln svetilko. Tu so se dol »o posvetovali, da li naj prižgo svetilko ali pa gredo iz strahu pred kraljevimi biriči kar v temi. Končno se jim je zdelo bolj« 'imeti luč, čeprav bi jim s tem pre tihi nevarnost, da jih kraljevi biriči zgrabijo in obesijo, kakor p* stopiti takoj po polnoči pod ve -....... f" "'^'-t " I - ne .me biti nikoli končano. Sed-p:'ala in lll'»ailaio zagledaii košaric so na večala in čivkale nad To-jko^- movo dušo. .ki ni smefla biti svo-l tfedi cestah v Angliji, na katodna. Vse misli, ki jih je kdaj!te1^1 ljudje nikoli niso bili varni, izgovoril. lin pregnewie misli so' hodil i potniki tisto noč brez nevarnosti. Trije iprijatelji so se bližali vešaloni. Will je nesel sve- Kaničevale dufto, ki jim je nudila zavetišče, ker niso sanele umreti. In vse tiste, ki jih je najbolj »kri-1 tilko,'\Joe lestvo. Puglioni pa velik vaJ, so čivkale vso noč na vešalih fla oprali ž njim posel, ki je najbolj glasno in kričeče. In vse mirili, ki jih je Torn kr-daj mislil sam o sebi, so kazale sedaj na gole noge in se noreevare iz .njegovuga .sltare^a suknjiča. — Misli pa, ki jih je gojil 0 bile edine prijateljice njegove duše, ki h ojo tolažile, ko .se je gu-gaJa .ponoči sem in tja. Čivkale so in tolažile ubogo nemo stvar, bi ni smela ve«č sanjati, dokler ni pri-ila morilna misel, ki je vse spodila. — . \'eter je pa šumel in pel. * Paul, kne/oakof aioiški in va-yenskii, je ležal v svoji beli marmorna* i {T nob niči s obrazom obrnjenim naravnost proti jugu k ^>a-ladižu. In nad njegovim jfroflbom je bilo izklesano Kristi»ovo razpelo, da bi imela njegova duša Tečni mir. Tudi veter ni tulil, ka moral biti opravljen. Ko so prišli blizu, so videli kako slabo stoje Tomove akcije, zakaj od krasne moške postave je ostalo le malo. 0 njegovi železni volji pa ni bilo ne duha ne sluha. Šele ko so stali 1 od vošali, se jim je zdelo, da slišijo neko ovilenje, i>odobno glasu bitja, ki je ujeto in uklenjeno. Se mi nitja, seuiintja so se "gubale v vetru kosi in Tomova duša zaradi prehov. ki jili je storil na k rail je vi gloVni cesti nad kraljevim zakonom. S senco in svetilko ho prišLi v ^rtni nevarnojiti trije prijatelji, ki jih je dobila -njegova duša, predno je \*isela na verigah. To je vzklilo iz semiena. ki ga ej sejal Tom vse življenje, drevo za vešala, ki e rodilo ob žetvi verige, d očim je vzfclHo iz neopožanega semena, ki «ia šala, par razposajenih k or je tulil v saniotnih vrhovih ^esed — trojno prijateljstvo, ki dreves na hribu. Pibfljai je lahno in prinaša) %-onj ie sanlnih vrtov. Pihljal je preko niža v k fm rsadi ža od juga ter »e poigraval s spominčicami in travo ina blagcMlov-Ijeni »njivi večnega miru, kjer so počirrfi bkaieoi. Pfe*l je okrog groba Paula, knezoSkofa aloiškega in vayenMcega. Lahko je Wlo člo-vešlu du^i dvigniti se iz takega niti -njegovih kosti ni ho»telo za-pu stoti. N»to so pristavili trije prijatelji lestvo tik drevesu in Puglioni je splezaj z mečem v desnici gori. kjer je začel pod železnim ovratnikom udrihali po vratu. Kjnalw so psdfle Tomove 'kosti s suknjičem m dušo vred na tla. Takoj narto jfin je 'flediia glava, ki se je domače po- j tako dolgo ozirala po okolici Vse o kralje- to s*a Will in Joe pobrala, Pugli- idtt &t naložili so groyne Qattanke svojega prijatelja na lestvo ter hiteli vsi premočeni proč. Olb dveh ponoči so bali aoipet v dolini. Šli !so mimo odprtega gi-oba dale* tja na >j>o-kojiališče s svojo cestno svetilko in lestvo. na kateri so ležali grozni ostanki, ki jim je še vedno veljalo njihovo fxrijatel>stvo. Potem so grešili ti trije, ki so ugrabili zakonu pripadajočo žrtev, zavoljo ostankov, ki so jim bili še vedno dragi. Dvignili so mramornato ploščo s svetega groba Paula, k ne zoškofa aloiškega in vavenskega In iz grobnice so vzeli knezoško-fove kosti in jih prinesli k odprtemu grobu. Položili so jih v grob in zasuli s prstjo. Vse, kar je ležalo ira lestvi, so pa položili solznih oči v veliko belo grobnico pod Kristusovim .razpelom in pokrili z mramornato ploščo. Blažena Tomova duša se je dvignila iz blagoslovljene zemlje v jutranji zarji in s-ptfavaJa doli v dolino. Krožila je nekaj časa naij rojstaio hiša in milimi, iz otroških let znanimi kraja, potem je pa poletela in dospela v daljne dežele onstnan »pogo-to pozidanih hiš. Tu pa so srečale Tomovo dušo vse plemenite misli, ki jih je kdaj i-rael. Letafle in prepevale so ž njim vso pot tja pr«t i j upu in tako je dospela duša med prepevanjem v paradiž. Will, Joe in cigan Puglioni soj -e pa vrnili v zakotno krčmo "k svojemu žganju. Kopali in goljufali so dalje, ne da bi vedeli, da so storili v svojem pregrešnem življenju en greh. nad katerim so se smehljali angeli. MUSSOLINI V ADMIRALSKI UNIFORMI HEN«V MULI«. WASH, a C. Pred kratkim je obiskal italijan ski »diktator Mussolini pristaniške, mesto Genovo. Pri tej priliki je »seveda nosil — admiralsko uniformo. Arkadi j Averčenko; Smolo ima. - OBNOVLJEN PROCES Pred stolom sedmonce r "Bu-limpešti je bil obnovljen proces-»roti morilcema mesarja Kondel-' e. zakoncema Lederer.Kakor mano. je vojno sodišče obsodilo nadporočnika Ledererfja tna smrt. Tudi njegova žena je bila v prvi n-tanei obsojena na smrt, druga instanca ji je pa kazen znižala na 1.1 let težike ječe. Najvišje sodiš-ne je ta sklep razveljavilo in odredilo ponovno obravinav<\. Zn-•limivo je, da pita zakonca Lede--er pri drugi obravnavi popolno-na -sprem« lila svoje doseede nor jeva pravi, da ne ve točno, kaj se je zgodilo. Nesrečnega mesarja je našla baje na livarni s prestreljeno glavo. Iz-i javila je tudi, da jo je hotel mož' /. ljubosumnosti ustreliti, da je' pa ni zadH. Nadporočni-k Lederey •e izpovedal, da je hotel Koudelka posiliti mjegovo ženo in ker se jV žena zatekla k njemu po pomoč, 'c hotel vsiljivega mesarja spoli! i iz stanovanja z revolverjem. Pri tem .sta stresel. Oni. ki je bil kupi! umivalnik, jn ko se zjutraj zlm-iniilo, se je zadovoljno smehljal in dim. vidim, da ležita dve miši. ki , se pridružil gospodu. Ko sta ga bi-sta glodali unilo. mrtvi na umival- |la dovolj pretepla, v.ta se spogleda-niku. Kno od ter miši sem prine- la- se! kar s seboj. — Gospoda. — sein rekel, — se Čemu se taiko razburjate? — daj se morata odpočiti. sem dejal gospodu. — saj imnle. Spustila sta nesrečneža, sedla na sedaj v hiši dve miši manj. idivan in si nažgala cigareto. — Dve miši manj. . . In če bi i — Jaz Rt*m -a pretepel, ker mi se bil prej uinil s tem milom, bi 1/lI ^ ,lal sredstvo, ki mi je lase zele-morda danes mrtev. . . l^barvalo. In zakaj vi? Vrata so se odprla in v proda- i — Dal nii je tako milo, da som jalno je stopil tretji kupec. — naše V danes na umivalniku mrtve Povejte mi. je deja.4 hi se prav miši. ljubez nivo obrnil o ječe. — Zakaj ne? -— Ker imam Miiolo. Tam v ko-tu stoji steklenica ocetnokisle gline. A si ne upam. . . Napravil si bom obvezo, jo položil na boljif mesto in takoj mi bodo zrastli na em mestu lasje alt zobje. Začela sva se (pogovarjati. — Smolo imam. . . Nimam sre-*e. Nekoč sem stradal. Podjetje, ki je imelo panoptikum, me jo tdinjalo kot umetnika v stradanju. Zavezal sem se. da bom sedel "'tirinajst dni v stekleni omari in "trada 1. Ponoči cem -postal lačen, "flzbil steklo, stekel v gospo je razglasil gospodar za umetnika v žretju. ^tvar jo šla čisto dobro, a je Htra.iii m* je ozrla na svojo sorodnico in prav dobro je .zapazila potezo nezadovoljstva. — Mislim, da je v dnu svojega srca skopa, — si je mislila Georgina. Nato pa je utalcniia nakaznieo, kaitero ji je napisala Vera, v (tvojo žepno torbico. — Kd.ij te najdem zopet doma? — je vprašaila. — Bojim se,- da ne bo Emil trpel, da te obiičem še enkrat tukaj. — \ par tloeh. Dr. Srat je zeio zadovoljen, z napretlkom okrevanja. — Tor*\j na -svidenje! Mudilo se ji je. kajti to, kar je nameravala s svojim obiskom, J<- dosegla. Ko je odšla, je stala Vera par trenutkov o mojega ljulbljeneg-a, kajti ko prneLa je po njem. , — Ali je konečno ottela, — je rekel Ter Velps tiho. — Imel sem veliko hrepenenje po tubi. Sedla je ]H)lo«j njegove postelje ter ga opazovaia. Z vsakim trenutkom -je ra.srtel občutek za nj«ga v njenih prsih. Kaj jo je (brigal fcvet, kaj ho jo brigali ljudje, dokler ga je imela. — Kako zelo so te morali preganjati, moja ljubljena, — je rekel z laJinim u.^ne\x>m. — To si lahko predstavljam. Malenkostni so, ker znotraj .polkama pokva-rjeni ter imajo dosti opravka s tem am7>ak vladala -ie tu silna< jaz te rad it e ga -dvojno ljubim. povdarna moč. Samo če se je do_ \ era se je owj-la vanj, se nasmehnila in mu vrjcVa . * V teku par dni je Ter Velps toliko okreval, da je morala eelo Vera poznati, da .ni njema dnevna na/vao&nost še nadalje dolžnost bolniške ipoKtrežbe in s tem je vz«>udU v njeij občutek, da nima več pravice «lo iszJcljučm-ga bivanja v njegovem stanovanju. Nekega dne mu >• to tudi povedala Bil je ves iz sebe. — Kiiko naj te pogrešam. Vera? — je rekel. — Ka naj delam cele dneve, 4>rez pogleda, nate in braz tvojega dragega glasu? L"re mi bodo i**stale dnevi. Vidiš, kakšen egoist sem. — Prišli bodo tvoji prijatelji, _ ga je potolažila, — in bolji*. je da me mkdo tukaj ne vidi. Par ur dneva bo naijinih in v teh urah i who prišla km ponavadi in ko 'b<*5 močnejši, te bom stregla pri meni. — Zakaj bi te ne smel nikdo videti tukaj? — je \prai«l n*»-u ver jen. Vera je zardela. — Vidiš, dragi, nočem, da bi me vlekli po .blatu. Hočem ostati vredna tebe in najine sreče. Ko je šlo za tvoje življenje, sem* pustila vse vnemar, a sedaj Zmajal je z glavo. —r Tega ne razumem, a delaj kot hočeš. Moram potrpeti, a pogrešal te vbom z veliko bolestjo. Na večer istega dne je prišel dr. &rax da obišče svojega paci-jcnta in prvikrat je našel Vero zopet v ž ilni obleki. Postal je sicer potzoren na to, a ni napravil nobene opazke. — Moje zdravljenje je konea.no, — je rekel zdravnik, pot^m ko je še enkrat teineljito prewkal bolnika__Kar še mamika! bo SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJK FRANCE 26. JUNIJA - 17. JULIJA PARIS 3. julija--24. julija. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« za S, 4 ali S oaab. Francoska kuhinja In pijača. NEW YORK ali lokalni agent je mM — Moj ubogi dragee! To bo težko Občutil. Kdor ga je videl ustvarjati kot jaki ter Mkušajte pregovoriti go' S*> Konrid. da je toliko berila tekom eole«, tega časa za nas. da je mri-no potrebna počitka. — I*, da. rekel sem že. da semnepoboljšljiv egoist, _ je prikimal Henrik in zdravnik je iagledal kot da podčrtava vsako l>eKndo. — Sedaj JLgpdi, d rti ga. pojdi. Nisem mislil na to, a pridi jirtri. Zdravnik in Vera sta stopila četrt ure pozneje na cesto in dreza bruca jima je Cedila. Že pri vratih se je obrnila Vem proti zzjravniku. — Dane* zvečer pa vas ne izpustim več. doktor. Spremita me morate danes domov ter mi delati dru3bo, kajti v tem slučaju se ni Kouoala najina akupna skrb ob mrtvaški postelji, pač pa ravno nasprotno. Okreval bo \in neizmerno sem vam hvaležna. Odpeljite se domov, draga Sofija ter ukrenite vse potrebno. Z doktorjem bom prišla peš za vami. < Dr. Srai je šel molče poleg nje. Čutil je dobro, da mora oSklo-ruU, ce je hotel pametno postopati s samim seboj, a ob istem ,časa pa je občutil ^raertno aefco, da je ie enkrat ž njo, par bornih ur ki bi bil« izldjuano njegova la*. Pozneje po .bo morda videl le od daleč. Nekaj čaea pozneje je prekinila Vera molk. * — Hočem vam zahvaliti -budi za to doktor, da ste mi rešili moža, kartenega <\)ubini. Imam tako zaupanje v m «da me ni sram razkriti vam svoje srce. Ali ne bo nič ostalo, ali ne bo nfkakih /pome pogoeto vznemirja. «e. Sunek v hrbet je popolnoma zaceljen, a jsla-4e dolgo trajala, a čas iziečd we, — je refctH c mislil policista, ga je spreletela groza in boječe je zrl skozi okno tja v dvorano, kjer so ležali mrtveci. Že je verjel, da je bil poli. eist mrtev, a vkljub temu je še vedno omahoval. Ko bi se naenkrat mrlič dvignil in zakričal? In spomnil se je. da mu je nekdo nekoč pripovedoval, kako so nekje poskakali ljudje, ki so\umrli za kolero, iz svojih redov ter se razkropili na vse štiri vetrove. Ka lar je hodil Orlov po baraki sem in tja, ter zdaj bolnike drgal, zdaj jim pomagal pri kopanju, mu je bilo, kot da mu v glavi vre in kipi. Mislil je na Matrono — kaj pač dela sedaj? Za hip si jo je želel vsaj za en trenutek videti. A kaj nato je zopet mislil! "Ah, kaj, tej se tukaj ne bo nič zgodilo; naj se le podviza, debeluška. Škodilo ji ne bo, če malo shujša... morda jo mine potom njena sitnost. .." Iznebiti se ni mogel sumnje, da goji Matrona v svojem srcu skrivno^ požel jen je, žaleče njegov moški egoizem. Včasih je celo objektivno pripoznal, da je opravičeno nezadovoljna s .svojim življenjem in Ida ima dovolj vzroka, želeti si iz-premembe. Ta "objektivnost" je bila navadno vzrok, da je smatral svoje dvome nad njeno zvestobo kot gotovost, in da si je v svoji ljubosumnosti stavil vprašanje: "Ali sem moral w resnici iz svoje kleti zaiti v ta kipeči kotel?" A vse te misli so se vzbujale nekje glol>oko v njegovi duši, imele niso nikakega vpliva na njegovo delo in zatemnila jih je pozornost, ki jo je posvečal o^obju v baraki. Nikdar v življenju še ni videl, da bi bili ljudje tako delali, kakor ti zdravniki in dijaki in več kot en. krat si je mislil pri pogledn na njih zdelane obraze, da v resnici ne dobivajo zastonj svojega denarja. Kakor hitro je končal Orlov svojo sli rž bo, je sel z veliko težavo na dvorišče barake in stekel tesno ob nji k zidu pod okntf lekarne. V glavi mu je kipelo, pri srcu je čutil motno, sesajočo bolest, in njegove noge so bile težke od utrujenosti. Mislil in želel ni ničesar več, ampak zleknil se je je-dnostavno na trato in zrl proti nebu, kjer je plaval krasen oblak, obsijan od barv zahajajočega soln-ca. Tako je napol mrtev od utrujenost zaspal. Sanjalo se mu je, da je bil s svojo ženo pri doktorju Vaščenku na obisku — ve veliki sobi, kjer so stali ob stenah elegantni dunajski stoli. Na teb stolih so sedeli vsi bolniki iz barake. Doktor se je pripravljal, da bi s Matrono are-di«£vorane zaplesal "ruskega", on ti verjeti ne bo hotela, ta Čarovnica. .. V takih prijetnih mislih je Gri-gorij zaspal. "Pojdi čaj pit, Griška", — s temi besedami je zbudila drugi dan Matrona svojega soproga. Dvignil je glavo in jo pogledal. Prijazno se mu je nasmejala; bila je lepo gladko počesana in v svoji beli obleki je izgledala jako sveža in čedna. Bilo mu je prijetno, ie jo j t/ tako pogledal — objed-nem pa se ga je lotila zopet misel, da se tudi drugi možje v baraki naslajajo na nji. "Kaj se pravi to — čaj piti? Saj dobivam vendar tukaj svoj čaj!... Kam pa naj grem?" je dejal ter nagubančil čelo. "Pojdi, pila bova skupno!" je predlagala ter ga smehljaje pogledala s svojimi ritjavimi očmi. Grigorij je gledal vstran in rekel kratko, da pride. Odšla je, on pa se je še enkrat pretegnil na svojem ležišču in pričel razmišljati. "Glej vendar... naj čaj me vabi, in kako prijazna je! To se pravi, shujšala je ze. v tem enem dnevu. Smilila se mu je, in rad bi jo bil s čim veselo presenetil, morda z nekoliko potice k čaju ali s čim drugim. Toda dokler se je u-mival, je zavrgel te svoje misli — čemu bi razvajal svojo ženo? Saj živi tudi brez tega ! Pila sta čaj v mali, svetli sobi- Kretanje parnikov - Shipping* News 23. junija: Majestic, Cherbourg-; Albert BalUn, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 26. junija: France, Havre; Belgenland, Cher-bou>g, Antwerp. 29. junija: Resolute, Cherbourg. Hamburg, Thurlngia. Hamburg; Bremen. Cherbourg, Bremen. 30. junija: Mauretania. Cherbourg; pre« Harding, Cherbourg, Bremen. 1. J u|ijJ.Homeric, Cherbourg; Luetzow, Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. julija: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 6. julija: PRKSIDEN'TK WILSON TRST- — SKUPNI IZLET.; Columbus Cher-bourg, Bremen. 7. julija: Aquitanla, Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 8. julija: Olympic. Cherbourg: Deutschland Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Yorclt. Bremen. 13. julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. 14. julija: Berengaria, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic. Cherbourg: France, Hay-re; Pennland, Cherbourg, Antwerp. 21. julija: Mauretania, Cherbourg. 22. julija: t Hamburg, Cherbourg. Hamhurg. 24. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija:. Zeeland. Cherbourg, Antwerp; Bra-men. Bremen. ei, katere okna sta ležala proti Ra» kakor kakšna bitja. Na eni stra prostemu polju. Zlati svit jutra- n' st°ji kolera, na drugi ljudje... njega solnca je ležal na dobravah. kdo bo močnejši? Tu se pravi na-Na trati pod oknom se je blešča- penjati možgane, da se pač nekaj la še rosa. V daljavi so se dvigala ne zamudi... Kaj je to, kolera ? To na horizontu v lahni, rožnati ju- ^ mora ravno dobro razumeti — tranji megli drevesa poštne ulice, i" potem je treba udariti z vsemi Nebo je bilo brez oblakov, in od sredstvi, ki jih ona ne trpi... Dr. polja sem je vel sveži vonj po tra- Vaščenko je menil: Tebe. Orlov, vi in vlaž in duh po zemlji skozi potrebujemo pri tej stvari. Ne okna. i pusti se zbegati! je rekel. Goni jo Miza je stala baš med obema o- le vedno iz nog v trebuh bolnika, kno^a in ob njej so sedele tri o- tam> Je rekel, ji pridem s svojimi *ebe: Grigorij, Matrona in njena kislinami že do živega... In tako tovarišica, velika, suha, ne več mla- se J° preganja, vidiš, in bolnik zo_ da Pokljakinja, kozavega obraza, Pet okreva in vse svoje življenje dobrovoljnih rujavih oči j. Ime ji nai«a mora biti hvaležen, da sva je bilo Pelicita Jegorovna in bila £a rešila smrti... midva Matrona, je stara devica, hčerka nekega ti in jaz..." kolegijskega asesorja. Čaja, ki ga I Prsa so dvigala od po- je dobivala v bolnici, ni mogla pi- nosa z žarečimi očmi je zrl na ti in imela je svoj lastni samovar. Matrono. Ta se mu je smehljala in Vse to je pripovedovala Orlovit s molčala. Bil je tako čeden, ko je svojim hripavim, hresčečim gla- itako govoril, in podoben je bil po_ som; gostoljubno ga je povabila, Polnoma onemu nekdanjemu Gri-naj se vsede k oknu in naslaja na ki je bil kot mlad ženin. "nebeškem vzduliu", dočim je sama nekam izginila. "No, včeraj si se pač zelo utrudi- Je rekla 5ez nekolflco časa. "Debela?" je vprašal Orlov svojo ženo. Ila zdravnica z očali, in potem stre-"To si lahko misliš". dpinln žniee' vsi izborni ^je, govore To si lahko misliš", je dejala V'S1 1ZDOrni l>xia*e> Povore Matrona živahno. "N6g nisem ču-|tako jednosta™o s teboj, in razu. tila pod sabo in glava se mi je kar j metl mor^š Ukoj vse\kar reko." tako vrtela. Napol mrtva sem se sam pa igra na harmoniko in smeji se pri tem iz vsega, ker so dok-torjeve dolge noge popolnoma trde v sklepih in 'ker se suče poleg Matrone resno in častlitljivo. In tudi bolniki se smejijo in se zib-Ijejo na stolih. Naenikrat se -pojavi med vratmi policist. "Aha", zavpije temno in preteče, "misilil si, da sem že popolnoma mrtev, brate Griška! Tu i-graš na harmoniko... in mene si spravil v mrtvašnico! No, vstani in pojdi z mano!' Tresoč se po vsem telesu in ves potan se je zbudil Orlov ter se dvignil z zemlje, dočim je stal dr. Vaščenko pol«>g njega ter rekel z očitajočim glasom: "Cuj me, prijatelj stari, kakšen sanitetni stražnik pa si ti, da ležiš tu .na zemlji in še celo na trebuhu, he? Ce se sedaj prehladiš in kar Bog ovaruj, ležeš in umreš — kaj potem?.To ne gre tako, ljubi moj — če hočeš spati, imaš'svoj prostor v baraki! Ali ti tega ni nikdo povedal? Saj se tudi potiš — mrzlico imaš. . . no, pojdi z mano, dal ti bom nekaj zoper to!" "Bil sem tako truden", je mrmral Orlov v svoje upravičenje skozi zobe. "Tem slabše! Varovati se morSš — nevarni časi so sedaj, in mi te potrebujemo zelo nujno!" Molče je sledil Orlov doktorju na koridor barake, izpil molče kozarček zdravil, ki mu jih je ponudil, izpil še enega, nakremžil usta in izpljunil. "Tako... in sedaj pojdi Iti se dobro naspi... Na svidenje!" Doktoir je odkorakal s svojimi dolgimi, suhimi nogami po koridorju, dočim je Orlov gledal za njim. Naenkrat se je zasmejal z vsem obrazom in hitel za doktorjem. "Najlepša hvala, gospod doktor!" "Čemu?" je vprašal zdravnik in se ustavil. "No, za delo tukaj! Vse liogem storiti, kar je v moji moči. kajti dopada se mi v tem vrtincu — in saj ste dejali, da me potrebujete.. in sploh, zahvaljujem se vam od srea.. Doktor je zrl z nekakim začudenjem v veselo razburjeni obraz novega strežaja in se prijazno smehljal. "Čuden človek si! Sicer pa., nič ne de, čisto dobro ti pristoja.. nekaj tako odkritega je v tvojih besedah. >fo, le dobro opravljaj svojo nalogo; saj ne delaš zame, ampak za bolnike... To je tukaj kakor bitka. Rešiti moramo bolnika iz krempljev bolezni — razumeš?— No, le pomagaj nam, da jo premagamo z vso silo in sedaj, pojdi spat!" Kmalu je'bil Orlov na svojem ležišču, prepojen od veselega po-mi kot je ta doktor tako domače nosa nad tem, da se lahko z ljud-mzgovarja-.- Le to mu je bilo žal, da.*4Iatron& ni slišala tega pogovora. A povedal ji bo jutri— ni-~vfea moja, to je tukaj nekaj velike. ^MAJCENE Ji A VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSVUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka ielezniika vožnja do Jomi po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 22. JUNIJA — 10. AVGUSTA PRESIDENT® WILSON «. JULIJA — 31. AVGUSTA VpraSaJte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St, N. Y. POZOR ROJAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. I "Tudi pri nas na ženskem oddelku so vsi tako pridni in dobri", (Dalje prihodnjič.) vlačila okrog, komaj da sem zdržala do večera... Molila sem le vedno h gospodu, da nama priza-nese. "In kako je pa ... ali se na bojiš tukaj?" ^Bolnikov?" -"Bolnikov... ali sicer..." "Samo mrtvecev se bojim... Saj veš.,." sklenila se je k njemu nino. in boječe zašepetala — "ibljejo se še, če so mrtvi... pri Bogu!" "Saj vem... sam sera videl!" je rekel Grigorij z ironičnim smehljajem. Policist Nazarov bi mi bil včeraj, ko je že ležal na na&alih, prisolil skoraj 'zaušnico. Nesel sem ga v mrtvašnico in naenkrat je iztegnil levico.. ^ koma j da sem se mu še izognil... da!" Griška je bil pri najboljši volji. Piti čaj v tej svetli, čedni sobi.' kjer se je meglo videti skoz okno brezmeno daljo zelenega polja in modrega neba, mu je silno ugajalo. In še nekaj mu je dopadlo pri tem — nekaj, kar je izhajalo iz njiju osebnosti same. Naenkrat se je hotel pokazati od svoje najboljše strani, pojaviti se kgkor v svojih tako v Matroninih očeh kot junak današnjega dne. "Tega se hočem enkrat poprijeti. Nebesa sama naj se me vesele, da! Imam namreč takole svoje~ posebne vzroke za to!... Povem, ti, ljudje so tukaj takini, kakor-šnih sicer ne najdeš na svetu___" Pripovedoval ji je o razgovoru i doktorjem in nehote nekoliko pretiravajoč, je postajal še bolj navdušen. "In potem tudi opravilo samo", je nadaljeval. "Vidiš, lju- NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo 'v kratkem obi&kal. naš ta m od nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISII, katerega toplo piuoprrfcamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naroč-Upravnižtvo. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati r stari kraj, je potrebo, da Je na tančno poučen o potnih ltsttli. prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne lzkufinje Vam bodo gotovo r korist; tudi pri|K)ro?aino vedno le prvovrstne parnike. ki imajo kabine tudi v III. razreda. Glasom nove naaelnL3ke postav« ki Je stopila v veljavo ■ 1. julijem. Itrj4, za morejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi ded; tozadevna dovoljenja izdaja generalni DaselnlSki komisar v Washington, D. a Pro&njo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred od potovanjem, ter se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz st®a kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce lz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripufičenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa umore-' jo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez. da bi bili gtetl v kvoto. StariSi -in otroci od 18. do 21. leta amerlSklh državljanov pa Imajo prednost v kvoti. Plžite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro-«e ; tudi preko Trsta^ zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST„ NEW YORK Prav vsakdo- kdor kaj isce: kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". SLOVENSKO -AMERIKANSH KOLEDAR za leto 1926 Cena 50o ■ poštnino mi * naročilom poUjUe tnamke aH money order mm: "Gla. Naroda*9 82 CorUandt-ftt, Mew York. IT. Y. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company