Gospodarstvo. Kaj nas uči letošnja trgatev? LetoSaja trgatev ]e viaogradaike vsestraasko zadovoljila, Pridelali so izborno kapljico. Ia tudi r kvaatitati\aora oziru — kar spofietka ai bilo pričakovati — je bila vinska letiaa 1. 1921 aad vse pričakovanje dobro. Lefošnjo vinske mošte so "viaogradniki prodali po 19 do 20 K izpod preše — SaflLOObsebi je razumljivo, da so kupci placcvali mošto sorazmerno po slad k.orniii stopajab. V aasledajia tedaih eo s* nakupovalao cene že aekoJiko dvigniJe. PlaCevali so aovi pridelev po 21—24 K in za bol]še, sortirano blago celo 56-28—30 ia še več K, Zaeakrat jp.vinska trgovina nekoliko zaspala . Vzroki tega mrrvila tičijo v mi.eakoslr.eni izvozu v iaozerastvo, padanju valute >n razmeroaia večjib ilotrebah iazeui^ega konzuma. Letošnla prvovrstna letina je v marsisa ferih vinarskih. okoliSin vzpodbudila vinogradnike k — rigolaaju . Ne ru'slimo se v teh vrsticah baviti z rigotaiiiem samim, pač pa bi aasvetoval' viaogradnikom kolikor mogoče čistib. in ae mešanih nasadov, Po misliti je treba, da, ako ho^emo uspegno tekraovat; z drugimi vinorodairai deželami, moramo sloves aaših vins kih gričev vzdrževati samo s sortiranimi vini aa višiai ugleda. V naših vinarskih okoliših snuje*o podjetni vinogradniki proizvajalne in vnov^evalne vinarske zadruge. Te zadruge bodo pa samo takrat [»rcraagovalo kon kurenco privatnih mešetnr^ev in viaskin trgovcev, Ce bodo zadrugarji postavljali v svojo zadružne kleti prvovrstna in ipredvsem sortirana viaa . Vinogradniki so so letos lahko že puepifčali, da je sortirano blago naSU V»< odjamaloST in tudi Tiši« «oo« . n*go tesortiraaa viaa. KaJ Aeii iz t»* ^a? Na vsak načia bodo morali y b&iof« razmišljati tisti viaogradnikl, ki svoiega pridelka aiso sortirali, o po ¦ trabi bortiraaja, Prizaati moramo, Gaš j* i.trtiiaaje v meSaaih aasadih tež]» izvedljn.o, razea tega pa fie združen« z zaraado ia nekoliko ve6]imi strofiki za deiavske moči. Napolajevaaje zrelia via y stekleaioo je revaemu vlnogradniku radi pomanjkaaja potrebaih kletarskih potrebščia itd. skorai aemogoče. S casom si bouq aovo osaovane zadrug© ¦abavil* stekleaice, zamaške, kletar.ske aparate, precejalaike itd. ia v zadružaih kleteh bodo izkušeai strokovalaki veliko lažje ravaali z viai aego posa mezaiki, katerim man^ca običaiao stro kovao zaaaje. Viaogradaiki bodo pa zadragam ustregli le s sortiranimi vini« Početki viaarskih zadrug, kakor a. pr. nLjatomerčaa"j ki se ie nedav>no ustaaovila v središki okolici, so š& gicer sknomni, jfoda imeaa podjetaih m agilaih ustaaoviteljev aam iam^ijo, da bo omeajeaa zadruga s ftasom &• jprav dobro uspevala. Daadanes, ko rastejo zahteve konzumentor po aor* tiranih. stekleaičaia vinib ia ko via« zadruge v tem oziru obetajo reSitev lega vprašaaja, je bolj kot keflaj prej potrebao. da vinogradniki prihodnjo poralad ae pozabijo vrednosti sortira aih via. Kjerkoli je mogoCe, povsod npoStevajte praktičea pomea feistih aasadov ia aa ta aačia olajšanega sortiraaja via. Kaj moramo pri rigolanju upoštevati? Viaogradaiki so ponekod ž» pridao pričeli rigolati. Rigolaaje t, motno zrarzli zemlji ai priporočljivo.. Snega naj nikdo ao zagrne t jarkih;1; aajboljše je, 6e s«.: a vrže aazaa, dbi zrigolane grebene. Istotako se na| skrbao izbere globoko vkorenia]an plevel, osobito koreaifije slaka, lapuha osata ltd, Koreničja, in ostaakov starih trsov aaj se ae pušča v zemlji: treba ga je vrefii aa zrigolaao ozemlie^ To pa radi ' uničevaaja trtae uši ia plesnivosti korenia, Rigolati jo treba* aajmaaj 60 ia k večjema 80 cm gldboko, Kultuma, t.< j. gornja rodovitna plast mora priti tj<ea kjer se pozaeje razprostirajo vznožnie korenino nasajenili trt. Jarki aaj bodo široki 1 meter. V močao aagnjeaih Iegah se aai aapravl gorn]o steao jarka čtm višjo,, ker se le aa ta načia dosež© predvideno debelost zrahljaae zemske plasti. V manj nagnienih legah to nl potrebno. Pri rigoHanju v aagajeaili legah je važao, da Je dno jarka aagajeao naprara hribu, Na ta aačia dosežemo aekako stopajice, ki zabraiiijajejo plezanje zrahljaBe plasti, Nikakor pa ae srnie ležati zrahljaBa zBmlja aa dau ki poteka vzporedao s padoem zemske površiBe, V nagajeaih1 legah aag ee z rigolaajem priSae aa spodnjem koacu zemljišSa. S tem si pospešimo ia o-r lajšamo dolo. Zadnji jarek aa goralent koacu zasujemo z zemljo, ki jo odvzamemo tik za| \inogradoia liežečemu zemljiSču. ,V sluftajih, kjer pa to ai mogoče, pa z zemlijo iz prvega Jarka, katero je treba spraviti aa gornji del zemljiSča. V izmozgaBia zemljah» ki si Biso odpofiiUe, ali pa, ako jih aismo zboljšali s pomoftjo zeleaega gBOienja itd. je priporo61)iva enkrataa gaojitev; s fosforovo kislino, katero dajemo v obliki 12—15 met, e>totov Tomaž8V© moke Ta maožiaa je iprera6uaana na I ha. To umetno gnojilo je treba e zrahljano zemljo teraeljito ¦ pomešati. Ako sodl teCe.io ali preniaSejo si belijo aaši gospodarji glave, kaj aaj stoi-e; da odpomorejo tej aevolj1!, posebflo 6e mazaBje z Ilojem Bič ae pomaga. V takih slučajih pomore le ,,kit za sode", ki si ga vsak vinogradaik ahko doma aaredi aa slede6i aa8in:! Vzamo so 6 delo/ dobrega loja ( 6 dkg ali za vefijo maožiBO 30 dkg ali 60 dkg) ia 1 del (1 dkg ali za veftjo mBOžiuo 5 dkg ali 10 dkg) pristnega^ 6istega febelnega vosta. To so deo& skmpaj v primerno posodo in s« aa ognju razpustiti. Tej raztopini se prideB6 toliko na drobrf03 fino silo prc&ejr.Boga pepola (fle od prcmoga) da postane precej gosta. Sedaj doni posodo Ba hladen prostor iB ko se toliko ohladi da zmes laliko zgneteš mod rokarni, naredi po 10 cm dolge, za palec debele okrogle palftioe, katere sbra ni na suhera, zrafinem prostoru. Ker s» palčice vtrdijo, se morafo pred vporabo med prsti tako dolgo menoa- II ia gnastU da aopel postaaoio mfib- k& Spsaatfe in vazpaldinaa iz- katerib «od t»te dobro obriS, da^ bbdo sube, gotem pa s tenji mehkim Sdtomi bitro samaffi luiDy&. JIJaTenJo yiaa». K«r j© bik> lefos *cb?aYO negailo grozdje, se bo 1» redIo k*darj pripetilo, da\ bo belo vino toelo »rteoko barvo*. Vteadax pa B3 najdi t» 'm iara taka' kapljica. Tako tIbo ft* mora pretočtti v močno zajfcv«plasi sod. Pri iem delu so aaa pasri, da pjfide koftkor mogo5e malo z zrakoni t dotiko. |3 pipe aaj teče v lebeiom «urku ta Skali se aaj hitro prazaijo t zato pripravljeai sod, ki se mora akrbaa dopolaiti ia dobro zabiti, da ne pride zrak do viaa, Spomladi se to viao Se eakrat pretoči aa asti Bftim, todf^ v maaje zažveplaai •0* 4a»meljska Tlaga ]e za dobro preilmovanje gorio aaiivečjega, pomeaa ia fcer ietos od mesca julija ai ve6 dežeralo, so se viaogradaiki aad zadnjim tedatnim dežjem ia saegom razveselHu tep je suha zemlja dobila, potrebno Tlagou Napila se je mokrote ia ber je tudi rožje dobro dozonelo ae pi bati ¦orroaia« zime la mraza. Cene Tiau se dvigajo. Iz Ljubljane in ostale Kranjske je dospelo pretekli teden mnogo kupcev v Haloze, Sloveaske in Ljutomerske gorice. Tudi goatilničarji iz Dravske, Saleške in Mežiške doline pridno nakupujejo v naših krajih. Cene so v zadnjem tednu poskočile za t—2 K pri litru. Članom Kmetijske družbe za Slovenijo naznanjamo, da je plačati članarino pri podružnicah najpozneje do 31. marca 1922. Porodlo »Kmetovalcaf, da morajo udje podružnic oziroma Kmetijske plačati članarino za 1. 1922 najkasneje do 15. januarja 1922 je nctočno. »KmetoTalec« je ravno radi tega to pisal, ker Kmet. družba želi, da bi udje že ob začetku leta vplačali člaaarino. >Kmetovalcac se namreč tiska samo toliko izvodov, koliko članov je pravočasno vplačalo letno članarino. Pozivarao naše člane Kmetijskih podružnic, da torej čimprej vplačajo letnino za 1. 1922. Eganie iz tropin. Cefudi se grozdj© Se tako dobro izpreša, ostaae še veadar aekaj sladkor|a v tropiaab;, ki zaeae vreti ia se pretvarjati v al~ kohoL Da se ta alkohol Be izgubi, denejo aaši kmetovalci tropiae takoj po prežaBju t polovajake ali v kako drugQ posodo (tudi v cemeatae jame), kofier se dobro poteptajo ia aaphejo ia potem zavečijo, da ae more alkobol izpuhtevati. Maogi pokrjiejo tudi tropine s papirjem ali trsaim listjem in še zamažejo z debelo plastjo ilovioe. Pri tem je treba paziti. da^ se špraaje, ki nastajajo vsled saieaja ilovlce la radi pritiska odJb.ajajo6e ogleBCeve kis iiae, zopet dobro zamašijo. Alkotiolao vreaje Iropia je končaao po preteku€ —8 tedaov ia tropiae so zrele za žgs» nje. Kako se žge, ve vsak, omeaili bi samo, da bi posebao koristao, ako pustijo naSJ kmetovalci ,,plaviž" predolgo ted, ker je boleta predraga. Zgan}6, ki se dobi iz tega plaviža, Se ae plaha izgabljeaih dragili ur. Prežga** ne in posušeae tropine se dobro krmiIo za sviBje, goved ia oelo za koaje . Posebno letos, ko primaajkuje krme , fge aaj porabijo za živalsko braao, V fsemfiiji staae kilogram suhib tropia 80—40 v. VroCi podliv, to je tekočiaa, s katero so se zalile tropiae, da se ae prismode, vliva]o maogi aemški viaograidaiki, ki izkoriščajo vsako gospoiBarsko sbov do zadajega, v odprte polovnjak« ali kadi, v katere so na goBto vtakaili brezove vejioe ia Sibice . Ko se ta podliv ohladeva, se izkristalizira iz vroče tekofiine Ba Bibicah viaski kamea (WedBsteia), ki je daadaaes oreoej v ceai. Kilogcam staae '20—25 k. Sibice se potem z leseaim kladi vom potolčejo, da spravimo od niiH viaski kameB. Umni ia skrbai gospoflarji pazijo aa vsak viaar, aa ae grev izgubo. Letošaje tropiae ie vredao fgati ker dajo od" kotla 3—4 1 žgaa ja. Ceaa tropinskemu žgaaju je 70— SOKzal liter. Cebelarska podružaioa v Prvea¦ih bo imela dae 18. deoembra ob 2. uri popoldne pri čebelarju Fr., Zelnikn obCBi zbor. Zravea bomo Še imeli n«kaj podučnega ia zaniraivega. Gebelarji pridite ia 6» ^ridobite v©5 no' MariborBko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. dec. 1921, se je pripeljalo 52 prašičev. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 4 tedne stari komad 100—120 K, 5—6 tednov 180— 200 K, 6-8 tednov 400-450 K, 5-6 mescev stari 600- 800 K, 8—10 mescev 1400-1800 K, 1 leto stari 2000—2200 K. Pol pitane svinje 1 kg mrtve teže 32—34 K, Plemenske svinje 1 kg žive teže 26—28 K. Cene hrvaške živine. Poročilo zadnjega sejma v Zagrebu: voli po 16 do 18 K kg. žive teže, telice 22-24 K, krave 8—14 K, teleta 22—24 K, prvovrstne svinje 42 — 54 K, drugovratne 36-42K- Seno so kupovali vZagrebu po 650—900 K 100 kg, slamo pa po 350-400 K. Žirinjske cene v Nemčiji. (Za 50 kg žive vage): goveja živina 250 do 12.000 mark, teleta 400-13.000 mark, ovce 300—750 mark, sviaje 1000 do 2000 mark. Te cene se pač morajo razumeti od najnižje do najvišje vrste. Trgovins~s" poljskimi pridelki. Sedaj, ko je pritisnila zima, je postalo povpraševanje po poljskih pridelkih živahneje na naših žitnih trgih. Pšenico pladujejo po 1350 do 136o, moko nularico pa po 1900 K. Povpraševanje po stari koruzi je zelo veliko in jo plačujejo po 1100 K. Nova koruza se kupuje za oae kraje v naši državi, ki za letos niso pridelali d»volj prehrane in se plačuje po 1020 do 1030 K. Poljskih pridelkov se izvaža zadnji čas zelo malo, Krivda slabega izvoza je znatni padec čehoslovaške in avstriiske_krone.  Cene~nekaterim kmet. pridelkom v Mariboru. Krompir 4 K 1 kg, repa 3 K, zelje 10 K, ajdovo pšeno 24 K (liter), jabolka 15—20 K 1 kg. Razlike v eenah. Ptuj je dolgo gasa slovel kot mesto, v katerem se ie po ceBi živelo. Ptujčanom so zavidaH ?5peh, ki ga vozijo špebarji aa sejem, m pravili so, da se aarn mast rnast aib paraaov cedi po ustih. Ti nmastai" 8asi pa so že zdavaaj miaili. Navedemo aekatere ceae laaskega ia letošnjega leta. Mleko lani 4 K 1 liter, letos 8 K, jajca 2 K, sedaj 1 do 10 K, krompir 1 kg 1.60 K, zdaj 4 K, mast 45 do 50 K, sedaj 94 K, kislo zelje K 3.20, sedaj 20 K, luk veaec 3 K, letos 20—24 K, vrhnja loaček 8 Ka sedaj 18 K, ravao tako sir, Surovo maslo 60 do 100 K, fižol piat 3-4 K, a sedaj 14 K, zeljaata glava 1 Kr zdaj 16 K, r&pe 4 za 1 K, sedaj eaa 1—2 K. Podražila se je tadi povrtiaa; eadivija laai 1 K, letos 8—10 K, Hmelj Od našega zadnjega poročila se na hmeljskem trgu v Zatcu ni dosti spremenilo, kajti pokupilč oz. prodalo se je le malo hmelja. Cene so se gibale med 5000—6000 za 50 kg. V Franciji so pošle vse zaloge hmelja. Povprašanje po hi ;elju manjvredne kakovosti je maleakostno. ^, 1140-1145 naših K. V Curihu aotira naS dlnar 180. Od zadnjega poročila je vredaa^i aaSoga deaarja padla, za 8 t<&% I.-Z&; iMiiaiKj Lesna trgovina. Izvoz lesa iz naše države je zadnji čas zopet znatno oživel. Živahna lesna izvozna trgovina vpliva tudi na cene našega lesa, ki so se začele dvigati. Zima je pritisnila na Italijane, ki so se začeli toplo zaairaati za naša drva. Italijani plačujejo naša drva za kurjavo za vagon postavno postaja odpošiljanja 5000—6000 K. V Italijo se tudi izvažajo velike množinenašega bukovega in stavbenega lesa. Pri izvozu mehkega lesa v Italijo nam znatno konkurirajo Nemci in Avstrijci. Francozi in Angleži se zanimaio za naš fini hrastov stavbni les. Čehoslovaška valuta se vedno dviga, radi tega tudi pada konkurenca čehoslovaških lesnih cen. Čehoslovaki skoro ne morejo več izvažati svojega lesa v države s slabo valuto, ker je nemški, avstrijski in naš les veliko ceneji. Dokler bo čehoslovaška valuta tako visoka, naša pa nizka, bomo vedno lahko konkunrali s Cehoslovaškim lesom, ki je dokaj opasen nasprotnik naše lesne trgovine. Iz razlogov dviganja čehosloraške valute je oživel naš izvoz lesa. &s ?i .x>2i Nove 20diaarske bankovce nara je poslala Amerika in sicer 100.000 komadov, Komisija, ki je prevzela te bankovce, se je izrazila, da so zelo dobro izdelani. Nove novčanice bodo kmalu predane prometu. Vrfldnost denarja. AmeriSki dolar stafle 278—274 Bagih K. Za 100 avstr. kron je plaCati 3.70-3.90, za 100 čeaoslovaških knoa 305—306, za 100 aem ikib mark 131-132, za 1QO laftkih lir