List 20.
Koristnost velikega korenja ali velike merkve,
in kako ga sejati.
Po obilih skušnjah, ki so poterjevale neprecenljivo koristnost velikega korenja, posebno pa po iskrenem priporočilu češke gospodarske družbe, so ga tudi ^Novice" lani začele našim pospodarjem priporočati, in tudi pri nas se je poterdila velika vrednost tega sadeža. Da se nekterim ni tako obnesel, kakor so pričakovali, ni bilo korenje krivo, ampak ker ga niso prav sejali in prav obdelovali.
Ker je to korenje res dobra stvar in ker je po pravici vredno, da se ga tudi naši gospodarji bolj poprimejo, jim hočemo bolj natanko povedati, kako se ima ž njim ravnati, da bode prav. Ta nauk pa smo vzeli iz letošnje pratike češke gospodarske družbe „kalendar hospodarsky", v kterem omenjena slavna družba spodbada gospodarje na Češkem, naj bi se čedalje bolj poprijeli „welke mrkwe". Takole ga priporoča:
Med vsimi sadež/, ki se priporočajo za namestnike krompirja, zasluži veliko korenje gotovo pervo mesto. Veliko korenje je sicer belo korenje, vendar je le odrodek (Abart) navadnega rumenega (žoltega). l)oma je veliko korenje na Francozkem (zato se imenuje tudi f rane oz ko korenje), odtod je bilo pred 3 leti preneseno na Nemško, naj pervo v Ho-henheim, in se je razširilo kmali krog in krog zavolj bogatega pridelka in pa prijetnega okusa.
Če pomislimo, kako dolgo je potreboval krompir, kako dolgo je potrebovala detelja, da sta premagala neumnost in opornost tadajnih ljudstev, ki so krompir psovale za rprešičjo jed", deteljo pa za „škod-Jjivo travo", se moramo res čuditi, da je bila korist velikega korenja tako hitro spoznana. Pa tudi ni težko zapopasti, da je tako, ker veliko korenje je prijetna jed (hrana) za ljudi, ktera se jim ne priskuti kakor navadno korenje, ampak se jim zmiraj dobro prileze, naj ga jedo kolikorkrat hočejo, — pa tudi za živino je z zelenim perjem vred prijetna in tečna klaja. Pri dobrem obdelovanji se na njivi s po-setevjo enega korca *) pridela 200 centov tega korenja. Da marsiktero korenje polčeterti funt težko zraste, ki je zgorej 4 pavce debelo in do 22 pavcov dolgo, vsak ve, ki je veliko korenje prav sejal.
Podnebje in zemlja za veliko korenje.
Veliko korenje ljubi bolj vlažno (mokrotno) in gorko podnebje, pa tudi v bolj merzlih krajih se dobro sponaša.
Vse korenje, posebno pa veliko korenje, ker s korenikami globoko sega, hoče imeti globoko orano, rahlo, močno, plevela in kamnja očiščeno, ilovnato zemljo ali pa ilovnato pešenko.
Kdor hoče veliko tega korenja pridelati, mu mora dobro pognojiti. Korenju, ki se seje za človeško jed, naj se pognoji že pred zimo, — korenju za živinsko klajo se pa zna ravno pred setvijo gnojiti.
v
*) En korec (Strich) na Ceskem je pri nas enmalo čez 3 mernike.
Zemlja se mora skerbno pripraviti, dobro zrahljati in že pred zimo dvakrat globoko pre-orati. Če je zimska srež zemljo dobro zrahljala, ni treba spomladi spet orati. Če je pa zemlja po obilnem dežji spomladi zlo zatepena, se mora pred setvijo še enkrat preorati ali prekopati.
Setev velikega korenja.
Kakor hitro se je bila zemlja dosti osušila, kar se mesca sušca (marca) ali pa izzačetka malega travna (aprila) zgodi, naj se to korenje berž seje, zakaj veliko korenje dolgo časa ne doraste.
Seje se na dvojno vižo: ali v verste ali ne v verste.
Kdor v verste korenje seje, si prihrani semena, zemljo lože obdeluje in pleje, več korenja pridela.
Če sejemo korenje v verste, ki so po 16 do 18 pavcov narazen, je za njivo s posetvijo enega korca 3 do 5 funtov korenjevega semena zadosti. Sicer ga je pa na pol več potreba.
Seme se rado vkup derži, zato naj se pred setvijo v roki dobro zmane, in da se enakomerno sejati zamore, naj se s peskom ali z žaganjem ali pa z zdrobljenim starim moltrom zmeša.
Ker seme pozno kali, je prav, da se poprej nama k v a.
Seje se pa seme tako, da se na njivi, ki je po-pred bila z ojstro brano poprek dobro povlečena, z matiko narede 2 do 3 pavce globoki razorčki, poldrugi čevelj saksebi; v te razorčke se z roko redko vseje seme. Potem se zemlja z matiko ali z grabljami čez seme potegne.
Da pa korenje dobro raste, se mora pridno pridno obdelovati. Kako pa? Kakor hitro se mlade sadičice prikažejo tolikšne, da se zamorejo dobro ločiti od plevela, se morajo pleti in okopa vat i. Okupujejo se pa 3krat, ali naj manj dvakrat, z matiko ali pa osipavnim plugom tam, kjer je korenje v verste vsejano.
Kader se pervikrat, ali včasih šele, kakor kaže, kadar se drugikrat okopuje, je treba pregosto korenje iztrebiti, to je, brez milosti vse slabejše in nepotrebne sadike izruvati, in le tiste pustiti, ki so močne, tako, da pol čevlja saksebi stoje.
(Konec sledi.)
List 21.
Koristnost velikega korenja ali velike merkve,
in kako ga sejati?
(Konec")
Kdaj se veliko korenje domu spravlja?
Navadni čas, da se veliko korenje z njive spravlja, je sred mesca oktobra (kozoperska). Če je takrat vreme suho, toliko bolje je.
Kjer je zemlja lahka in rahla, se zamore korenje z roko izruvati; kjer je pa zemlja debela in težka, je pa matike potreba ali pa vil z dvema rogloma, ki blizo skupej stojita. Kodar je pa veliko korenja, imajo poseben plug zato. Potem se mu odreže perje in to se zmeša z drugo klajo in kot rezanca poklada živini.
Spravljanje velikega korenja.
Veliko korenje se ne sme popred spravljati, dokler ni popolnoma suho, in spraviti se mora na tako mesto, kjer mu niso miši in podgane na škodo. Topli hrami (kleti) niso dobri za shrambo korenja. Tudi se ne sme skladati na velike kupe, ker bi sicer sapa (zrak} ne mogla skoz-nje pihati. — Ako zima ni premerzla, mu nič ne de, če čez zimo ostane v suhem in zračnem hramu ali v kolnici (šupi); kadar pa zmerzovati začne, se mora na debelo pokriti s slamo.
Dobivanje semena.
Seme velikega korenja je precej drago in ker tudi ni vselej pravega semena dobiti, je treba, da siga gospodar sam prideluje. To je pa toliko lože, ker je to korenje prav bogato semena, in če ga gospodar na suhem dobro spravlja, mu ostane 3 do 4 leta  dobro.
Korenje je dveletna rastlina, tedaj seme na-reja drugo leto; zato je treba v ta namen pervo leto izbrati naj lepše, ravne in ne predebele korene, in to semensko korenje naj se položi na mestu, kjer je zmerzline obvarovano, v pesek, kteri ni presuh pa tudi premoker ne.
Korenju, ktero ima biti za seme, se perje poreže en pavec nad glavo, pa le vunanje perje se mu sme porezati, notranje ali serčno (matica) pa ne.
82
Drugo spomlad takrat, ko se ni več hude zmerz-line bati, naj se semensko korenje vsadi v zlo globoko prekopano, zrahlano in dobro pognojeno zemljo tako, da le serčno perje ven moli.
Semenski koreni morajo stati en čevelj saksebi.
Plevel okoli njega je treba pridno pleti in pover-šnja zemlja krog njega mora zmiraj rahla in čista biti. Kakor hitro se stebla prikažejo, se morajo privezati h količkom. Kadar začno semenski veršiči rujavkasti prihajati, se odrežejo, v snopičke zlože in na zračen kraj   v   senco   obesijo,   da   se   posuie  in   popolnoma
dozore.
Na to vižo si zamore vsak gospodar lahko pridelati semena, kolikor ga potrebuje, pa še za prodaj, ki ga bo lahko spečal, ker vsak kupuje semena raje tam, kjer se zanesti zamore, da bo pravo seme dobil, in da ne bo goljufan, kar se sicer večkrat primeri. Skušnje uče, da iz enega lota zraste 600 do 800 korenov; iz vsakega semenskega korena pa, če se je ž njim prav ravnalo, se pridela naj manj 1 lot, pa tudi 2 lota semena.
Tako smo povedali vse, kar velika pratika češke gospodarske družbe po mnozih skušnjah razlaga in priporočuje* V občnem zboru omenjene družbe lanskega decembra se je tudi mnogo govorilo v hvalo velikega korenja, ki je bilo zavolj obilnega pridelka, dobrega okusa in tudi zavolj tega hvaljeno, da živina tudi perje tega korenja radajein ji dobro tekne. Gosp. Oppelt je v poterjenje tega povedal, da veliko korenje že ene leta seje in da dobro raste, čeravno je zemlja njegova prav težka. Kar pa okus tega korenja zadeva — je rekel — mora gotovo prav dober biti, ker mu od vsega njegovega pridelka še ni ne en koren na njivi ostal, da bi ga bil mogel pokusiti — vse to korenje mu je dosihmal še pokradeno bilo.