253
Naši dopisi.
Iz Marije Zviezde v Bosni.  V. L. — Iz Dunaja so
nas opomnili, naj bi skušali sušenje češpelj, ki je po Bosni že tako bolje kakor drugod, še kaj zboljšati. Tu mi pride na misel, da so „Novice" nekdaj to reč popisovale in Če se ne motim, tudi zboljšano bo-sensko sušilnico priporočale ter njen obris prinesle. Ako je tako, kakor mislim, da imajo ,,Novice" obris zbolj-šane bosenske sušilnice, jih lepo prosim, naj blagovolijo mi poslati tisti obris, *) tisti list „Novic" in popis tistega obrisa, bomo skušali enako sušilnico napraviti in djansko pokazati  ljudem,   katera  sušilnica je bolja^
254
potem bodo segli gotovo po bolji, kakor že spoznavajo, da trapisti znajo bolje orati kakor oni sami in jih že posnemajo. — Kuga živinska je vedno pri nas — pa tudi leži po polji in ob cestah , cel6 po dvoriščih, za kugo crknjena mrhovina, kjer se psi in krokarji itd. dobro goste. Pri nas v hlevu, hvala Bogu, je vse zdravo, pa tudi noben tujec ne sme blizo — vse je zaprto z dobro ograjo.
Iz Zagreba 8. avg. (Vabilo.) Predragi bratje in to-varši! Kakor Vam je znano, imeli bomo hrvaški učitelji 25., 26. in 27. t. m. splošni svoj zbor v Petrin j i. Pri prvi naši skupščini v Zagrebu 1. 1871 so bili Slovenci prvi, ki so nam prijazno v velikem številu podali roko ter se z našim delovanjem po bratovsko zanimi-vali. Nadejamo se, da je tudi zdaj med nami ljubezen ravno tista , kakor poprej, in da bo zopet naš premili in predragi brat Slovenec prvi, ki bo v naše kolo pri • tekel ter nas zopet z bratovsko ljubeznijo spremljal pri našem delu. Srce nam je veseleje in pogumneje, kedar vidimo vrle naše brate okolo sebe. Pridite toraj Vi vrli sokoli premilih nam slovenskih planin in dolin, pridite, da Vam zatnore brat Hrvat zopet podati svojo roko in Vam s svojo gostoljubnostjo postreči. „Pristupnice" dobivajo se pri >,mjestnom odboru II. obče hrvatske skupštine u Petrin j iu po 1 gold. Vožnja na železnicah in parobrodih znižana je za 33%. Skrbeli smo, kolikor se je dalo, da bode ne le duševne hrane, ampak tudi prijetne, hrvaške zabave.    Pomoz' Bog!
Za centralni odbor II. obče hrvatske učiteljske
skupštine: IvanFilipovic,                  LjudevitTomšic,
predsednik.                                        tajnik.
Iz Istre 8. avg. — Ako hoče Bog, Istra bo imela letos dobro letino, žita je mnogo in dobrega; samo se bojimo, da nam ne bi izkalilo, ker ga ne moremo mlatiti zavoljo deževanja; pod streho ga ne moremo spraviti, kozolcev nimamo, druzih pristreh tudi ne. Grozdja je vse polno, njegova bolezen se redko zapazi, po to-plejih krajih se najde že zrelega. Naša železnica se je počela lepo delati, delavci so mesec dni delali brez znati za dnine ; ker so jih pa potle slabo plačali, so mnogi pobežali; ki so ostali, so skoraj sami Lahi. Ljudje in živina so za čudo zdravi, ker so do zdaj toliko pomanjkanja trpeli; se vidi, da^je „glad dober lečnik."
V Gorici 7. avgusta. — Se dobro , da imamo vsaj v materialnem oziru dobro letino — v moralnem je presneto slaba. Ne vem , ali izlezemo letos iz škandalov, ali ne. Uni dan je bil naš gimnazij „junak", potem je prišlo nekaj druzega, ki pa ni še zrelo; potlej nekateri naši ljubeznjivi domači Časniki, in zdaj — Rudolf grof Attems Zemlj ar *) ! . On je namreč tista viso-korodna oseba, katero sem v zadnjem dopisu v zvezi s pohujšljivo kri do omenil. On je junak Goriškega ,,kracha". Imena njegovega nisem hotel jaz prvi povedati; zdaj pa, ko vsi Časniki o njem govore, ni treba, da bi ,,Novice" molčale. Gosp. grof je neoženjen, lahkomiseln bonvivanr, kakih 45 let star. Vsa omika njegova je v tem, da je v muziki izveden, pa dober lovec; druzih aristokratičnih lastnosti nima. Ali prav to, da ni trd aristokrat, marveč da je imel nekaj demokratičnega na sebi, bilo je vzrok, da so se ga meščanske in politične stranke za vsako potrebo posluževale in njegovo lepodoneče grofovsko im6 mnogokrat zlorabile. Ze za Bobič-evih **) časov je bil grof „Rudolf-' (tako so ga vulgo klicafi) „factotum   della citta";   brez  njega  ni je
*) Po tem pridevku — piše se spačeno „Senilera ali bolj po starem ,,Sembler<c — se razločuje grof Rudolfova ro-dovina od druzih Attems-ov.                                           Pis.
**) V Gorici že vedo, kaj je to.                           Pis,
bilo mestne volitve, ni ga bilo mestnega starešinstva. Včasih se ga je posluževala tudi vlada kot posredovalca med ekstremno stranko in „dobromisIečimi". Odkar se je tudi pri nas vdomačil vulgarni liberalizem, vdal se je — se ve da — tudi grof R. modi. Kajti, kdo bi hotel biti nemoderen? Od tistihmal ni tudi več hodil v veliko (stolno) cerkev „fagota" piskat. Zarad muzi-kalne spretnosti (?), prav za prav, ker je bilo mogoče le v tej stroki   porabiti ga,   bil je   R.   večni ravnatelj.
V  ostalem je bil dobrosrčen človek; na materni graj-ščini v Kviškem je vsako leto nadzoroval trgatev. — Da je mož precej denarja potreboval, to se je vedelo, ali, da je tako globoko zabredel v dolgove, tega ne bi bil nihče verjel. Cel6 pohujšljivo dela njegovo sedanjo krido to, da je veliko menjic s ponarejenim podpisom izdal. (Pravijo, da je materno in sestrino ime zlorabil.) Najhujše pa je to, da je poslednji čas, ko je bil v zadregah in je bil začel misliti na beg, denarje pobral, kjer in kakor je mogel — od podohcirjev, trgovcev in obrtnikov, od ljudi vseh stanov, od priprostih dekel celo. In tako je veliko ubozih ljudi poškodovanih in mrmranje in pohujšanje grozovitno. Smilite se nam njegova mati vdova (nekdaj ena prvih aristokracinj) in sestra (neomožena), katerima neki skor vse premoženje poberejo, ker so bile menda nekatere menjice skupne. Sicer pa natančnega nihče še ne ve, dokler sodnija stvari ne pojasni. Govori se, da je dolga samo Rudol-fovega 150.000 gold. Sestrine obligacije (v Trstu shranjene) je neki tudi odnesel. Kam se je obrnil, živa duša ne ve; gotovo je le, da ga je zmanjkalo 24.julija in da je od tukaj šel v Trst. — Grof R.-fov „krach" je vse mesto tako prevzel, da mnogi še drugih takih krid prerokujejo; in vsi takim govoricam verjamejo. —
V    Gorici imamo vse polno novih ulic. Lanskega decembra so eno imenovali „Fran c- Jožefo vo", letos pa, o Petrarka vi slavnosti, so dali drugi, tik mestnega vrta, ime „Petrarka-va ulica." Znano je pa, da je naš Preširen pravi Pretrarkovič, in da je Preširnov „kultus" med „našimia zdaj še bolj en vogue, ko Pe-trarka-v pri Lahih. V Gorici — dalje — „smo" z Lahi dobri prijatelji; saj „smo" bili povabljeni k Petrarka-vi slavnosti. Kaj je tedaj naravniše, ko da se da eni ulici imč ,,Via Preširen." Liberalizem in kosmopolitizem nam gotovo to prineseta. — V torek ali v sredo prihodnjega tedna (t. j. 11. ali 12. t. m.) pride novi naš namestnik g. baron Pino v Gorico. — Pretekle dni je tako bilo tukaj, kakor o poznem jesenskem času; danes je spet po večdnevnem odjužnem vremenu krasen dan. Poro* čila o letini so čedalje ugodniša. Tudi na Ipavskem (razen Št. Vida in nekaterih druzih neobširnih prostorov) bo vendima veliko bolja, ko se je mislilo po burji sred junija.
Iz Trsta 10. avg. — Preteklo sredo je bila krog Trsta velika nevihta in zgodilo se je več nesreč. Zraven pokopališča Tržaškega je vdarila strela v hišo, kjer ste ravno dve dekleti vedrih*; zadene ji strela in prva obleži mrtva na mestu, drugo so prenesli v bolnišnico, kjer pa je tudi drugi dan že umrla. V Zavlah na Ister-ski cesti pa so isti dan našle smrt v vodi štiri osebe, ki so se peljale po cesti. Oblaki se vtrgajo in voda pridere s tako močjo, da odnese vse štiri proti morju ter jih zasuje z blatom. Našli so še tisti dan mrtve. V mestu nevihta ni škode naredila.
Izmed gora 2. avg. ?• — Tankočutni politikarji slutijo že nekaj časa, da se politično vreme preobrača. Veter je začel ravno od nasprotne strani pihati, Pru-sakom ne ravno na ljubo. Bismarkovci začudeno gledajo, kaj je to, in nečejo prav verjeti, da bi to mogoče bilo. Pa prepričani naj bodo, da ni samo mogoče, ampak da je istina.   Evropa se je naveličala divjega libe-
255
ralnega hujskanja, ki nosi svobodo na jeziku, vojsko in zatiranje pa v srcu; evropske države so začele čutiti, da jim Prusija s svojimi liberalnimi agenti korenine obstanka spodjeda, bati so se začele Pruske pošasti iz „krvi in železa", zato so postale jako hladne nasproti gorečim besedam pruskih aposteljev „svobode, napredka in razsvetljenosti." Začela je pihati hladna, dobrodejua konservativna sapa. Liberalistični Titani, ki so napovedali vsemu obstoječemu boj, ki so se šteli zmožne krščanstvo izbrisati iz sveta, izstrelili so ves svoj strelni prah, konservativstvo pa je z orožjem uma in zgodovine dobro preskrbljeno. Zato so začeli liberalci izvrševati tisto pomikanje v vojski, ki se po nemški pravi: „nach riickvvarts koncentriren." Liberalci so vedno vpili o sebi: „mi smo izobražena Evropa, kar je omikancev, vse stoji za nami. Proti nam so le farji itd." Tudi danes še tako vpijejo, pa razloček je ta, da se jim zdaj noče več tako verjeti, kakor nekdaj. Sad, ki ga liberalizem donaša, se le predobro na Prusijividi; narode je groza pred liberalizmom , ki spoštovane može preganja, ker se svoji veri nočejo izneveriti, ki škofe zapira, ker so zvesti služabniki božji, in božjo zapoved više stavijo, ko Človeške postave; groza je narode pred liberalizmom , ki Francoze v Loreni in Slovane v Poznanji tako neusmiljeno zatira. Zato se vsa Evropa odvrača od teh podiralcev in uničevalcev starih nazorov, starih šeg, svobode in neodvisnosti narodov. Vkljub vsej učenosti, vsemu vpitju in razširjanji svojih idej zgubljajo liberalci vendar vedno več tal, in reči se more, da jim je vdana le Prusija in Italija, poslednja le zato, »ker je po Pruski milosti vstvarjena, in pade s Prusijo vred, kajti rop je rop, če prav je ropar kralj Viktor Emanuel, in ni dvomiti, da mu božja kazen ne bo odšla, če prav je le ,,zaničevanega" papeža oropal. Klin s klinom in sila s silo.                                                                  (Kon. prih.)
Iz Tremske doline 4. avgusta. {Kmetijski napredek.) Ročno mlatilnico Henrika Lanz-a in žitno vejalno čistilnico od Blaža Vovk-a imamo od kmetijske podružnice iz Senožeč tukaj v delu. Ponesli ste se prav dobro in priporočati moremo ta dva stroja vestno vsakemu kmetovalcu, kateri si hoče dve tretjini delavcev pri mlatvi prihraniti in več zrna dobiti, ker se pri teh strojih nič ga ne zgubi. — Hvala c. kr. kmetijskemu ministerstvu in centralnemu odboru c. kr. kmetijske družbe Kranjske, ker si zadnja prizadeva od prvega podpore za razne nam koristne reči dobivati. Hvala tudi tistemu rojaku, kateri si vsestransko prizadeva naše kmetijstvo iz nemarnega spanja zbujati, kateri si zraven raznih kmetijskih strojev in orodja tudi prizadeva, lepa goveja plemena po naši deželici širiti! Že se vidi mnogo lepih junic in junčekov v tej okolici od plemenitega, lepo rastečega trdnega muricodolskega plemena; tedaj hvalo moramo izreči tudi predsedniku kmetijske podružnice g. Jožefu Zelen-u v Senožečah.
Z Gorenskega 27. julija. — V 29. št. ,,Novic" dokazuje nekdo potrebo živinskih in čebelarskih sejmov v Lescah in dolži Kranjske tržne dneve, da so krivi slabe prodaje živine v našem kraju. Dopisnik bi pač lahko vedel, da je cena živine padla in kar je z njo v zvezi, da je popraševanje po nji se zmanjšalo, česar pa Kranjski tržni dnevi niso krivi, ker pred kratkim časom bilo je kupca čez mero. Dalje g. dopisnik trdi, da Radoljški sejmi tega imena niso vredni in ne-pripravni za živino. Gosp. dopisnik se še ni prepričal o Radoljških sejmih, drugače bi vedel, da sejmov kakor so ti, izvzemši poletna dva, od Kranja do Beljaka — neizvzemši TržiŠkih in Trbiških — ni, naj le dokaže veljavo in vrednost drugih; in ravno v Radoljci so bili živinski sejmi združeni z blagom vpeljani, pa se niso sponesli.    Zdaj pa naj bi se  napravili  v Lescah,   kjer
se še ena štacuna, da-si dobro založena, ni mogla zdržati ! Gosp. dopisnik ne v6, da železnice pač pospešujejo vsestransko kupčijo in kolobarjenje blaga, a ne sejmov. *) Prostora za živinske sejme razun javnih prostorov ali dvorišev, ki so pa v Radoljci vsa druga, v Lescah blizo hiš jaz ne vem; da pa Radoljški srenjski zastop grajo zasluži, o tem bom na drugem mestu govoril še več; premalo se poganja za vsestranski napredek , že nekaterekrat je v materijalno kvar srenje za-vozil, ali zastop vendar nima vpliva oziroma sejmov, če bi Kranjski mestni zastop bil najstrogeje ustavoveren, bodo sejmi in trgi v Kranju vendar le ostali.
Iz Kranja 9. avg. — Kar časniki poročajo o tem, da je g. Jugovic s svojim mlinom na kant prišel in zakaj se je bivši njegov knjigovodja vstrelil, je večidel neresnično. Resnica je na kratko rečeno ta le: Gospod Jugovic je 3. t. m. prodal svoj mlin in druga posestva Tržaškemu trgovcu Usiglio, s katerim je bil v kup-čijski zvezi. Vzrok samoumora knjigovodje Jenerja pa najde vsakdo lahko v sledečih razmerah: Da on ni sam sebe umoril zarad ljubezni do hčerke Jugovičeve in zarad tega, da bi bil pri Jugovicu kako denarno zgubo trpel, jasno je iz tega, da je on svojemu gospodarju v Trst zvečer pred smrtjo pisal, da je on gosp. Jugovicu nekoliko tisoč goldinarjev dolžan in da je moral jako slabo vest imeti o svojem poštenju, ker je tudi večer pred samoumorom iz glavne kupčijske knjige vse liste iztrgal in uničil, kateri bi utegnili odkriti delovanje njegovo. Pokopali so samoumorca brez duhov-skega spremstva na pokopališče mestno, kjer je poštar Skarja svoj prvi znani „spech" imel; novoverni liberalci pa so ga boje iz hvaležnosti, da je radodaren denar sipal, spremili v obilni množici, katero so drugi mestjani mirno od strani gledali.
Iz Ljubljane. — Nasvetu družbe kmetijske, naj bi prihodnji mesec nekoliko Kranjskih učiteljev ljudskih šol šlo v Gradec, nekoliko pa v Gorico, kjer se bodo nauki kmetijstva predavali slovenski, je pritrdilo mini-sterstvo kmetijstva ter deželni vladi naukazalo, naj v ta namen učini po zaslišanji deželnega šolskega sveta, kar je potreba.
—   (V zadnji seji deželnega Šolskega sveta) je gosp. inšpektor ljudskih naših šol Pirker zopet pokazal svoje „antiklerikalne roge." Predlagal je namreč, naj se očetom frančiškanom kar na vrat na. nos, to je, že prihodnje šolsko leto vzame uČiteljstvo v Kamniški ljudski šoli, češ, da nimajo postavne sposobnosti za to. Glede na to, da oo. frančiškani Kamniško šolo že mnogo let prav dobro oskrbujejo in da štirje učitelji mestu borih 200 gold. stanejo, je šolski svet enoglasno podrl Pirkarjev novošegni naklep ter sklenil, da ostanejo še učitelji frančiškani, — in da se samostan frančiškanski vpraša, ali ne bi sedanjih učiteljev bila volja podvreči se dotični postavi za dosego učiteljske sposobnosti.
—    {Iz c. k. zdravstvenega sveta) naj povemo eno dogodbo, katera kaže predrzno vsegamogočnost birokrata, ki se od nog do glave „verfassungstreu" klicati d&, pa vendar glavnega pravila ustave ne spoštuje. — Zdravstveni svet protestiral je zato v svoji seji dne 8. t. m. zoper samovoljno ravnanje rudarskega predstojnika Jdnjsk#ega g. Lipolda pri oddaji službe c. kr. rudarskega fizika. Služba bila je razpisana, prosilo je za-njo 13 zdravnikov. Gosp. Lipold pa pošlje zdravstvenemu svetu samo 4 prošnje , češ , da ostalih 9 ni sposobnih za to službo; zdravstveni svet naj izbere med temi štirimi,   ako pa tega  noče ,   pošlje   naj   prošnje v
*) Se ve, da glede tega mi z gosp. pisateljem nismo enakih misli; vendar sprejeli smo ta sestavek, da se sliši tudi drugi zvon.                                                                   Vred.
256
kratkem nazaj! — Zdravstveni svet, ki ima po ustavni postavi pravico, nasvetovati sposobne može za vse zdravniške državne službe  v deželi,   zahteva   prevdariti vse prošnje,   —   a  to   postavno   zahtevanje   odbil je  paša-birokrat Lip o Id, in kar brez predlogov zdravstvenega sveta stavi naravnost ministerstvu nasvet, ki je izvolilo dr. Jenkota za  rudarskega fizika.    Mi  ne  rečemo,   da dr. Jenko ni sposoben za to službo   in se ne spuščamo v preiskavo, zakaj je gosp. Lipold ravno njega pred vsimi   nasvetoval;   ker   pa   se  je   po   misli   vseh udov zdravstvenega   sveta   v   tem   slučaju   prelomila  postava od 30. aprila 1872 in je po takem birokratičnem postopanju zdravstveni svet razžaljen   v svoji časti,   zato je sklenil, pritožiti se pri ministerstvu. Radovedni smo, ali bode ministerstvo   pritožbo   zdravstvenih   svetnikov,   ki radovoljno in brez   plačila služijo vladi,   rešilo ugodno in v čast  zdravstvenega  sveta  ali ne.    Ako bi se tako naprej ravnalo z zdravstvenim svetom, se bo pač vsak zdravnik  premislil,   vstopiti   v  tako  kompanijo,   ki bi bila le peto kolo v zdravstvenih  zadevah,   in   na smeh vsemu občinstvu.    Pojte  rakom  žvižgat s takimi vstav-nimi postavami,   ki jih  z  nogami teptati sme vsak birokrat!
—   (Dr. Razpet) pride za c. kr. okrajnega zdravnika v Ptuj na Stajarsko; ^za to mesto je z vladnim dovoljenjem menjal z dr. Skraberjem, ki na njegovo mesto pride za okrajnega zdravnika v Postojno. Z odhodom dr. Razpeta zgubi naša dežela enega najboljih zdravnikov, tudi v živinskih kugah mnogo skušenega. Dr. Razpet je tudi s pohvalo več let izvrševal opravila zdravstvenega svetovalca. Ker pa mu je odgojevanje otrok lože v Ptuji kakor v Postojni, zato si je želel premestenja. Naša najbolja voščila spremljajo vrlega rodoljuba na Stajarsko!
—   {Matica slovenska.) Prosim vse tiste gospode poverjenike, kateri niso se poslali letošnje letnine (in usta-novnine) sebi poverjenih matičarjev, naj izvolijo to kmalu storiti. Imenik gre te dni v tiskarno; če bo v njem kaj pomot, ne bo to moja krivica.          J. T usek, tajnik.
—   (Vabilo v mesečni shod političnega društva „Slo-venija11) v četrtek ]3. avgusta 1874 ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: Razgovor o vžit-ninskem davku v Ljubljani; 2. Palackv in zadnje literarno delo njegovo; 3. razgovor o prihodnji Ljubljanski volitvi za deželni zbor mesto dr. Suppana.
—   (Poslanca namesto odstopivsega g, dekana Gra-brijana) mislijo Vipavski volilci izbrati gosp. Matija Lavrenčiča, posestnika v Vrhpolji pri Vipavi, vrlega narodnjaka.    Več   o njem   bo prinesel ,;Slovenec".
—  (Gosp. L. Jugovic) se je poslanstvu odpovedal, toraj bo tudi za njega nova volitev.
—   (Prvi civilni zakon) se bo sklenil te dni v Ljubljani, ženin in nevesta sta že na „rotovžu" nabita. Ženin je železnisk kondukter in katoličan , nevesta hči krč-marja na Sentpeterskem predmestji in luteranka.
—  (Kako delajo z našimi vojaki), kaže sledeča do-godba, ki diši po tistem času , ko je pri vojacih palica pela in je bil vsak vojak višemu nasproti — ničlja. Pri zdanjih vojaških vajah imajo, kakor vsako leto , šotor pri Fužinah blizo Ljubljane. Nek vojak (reservist) je prinesel iz Ljubljane pri največi vročini šest pušek doli in vročine poteč se drznil si odpeti tri gumbe. Zagleda ga stotnik B., stopi k njemu, se zadere nad njim ter ga da zavoljo te velikanske pregrehe zoper vojaško postavo za roke k hrastu privezati , kjer je revež pri največi vročini moral stati dve uri vpričo mnogo gledalcev. Pripoveduje se nam, da se je drugemu enaka zgodila, le da je bil tako pripet k nekemu poslopji. Ali
ni tako ravnanje z vojaki, če bi bili še tako surovi, kar pa niso, ker je zdaj jako mnogo olikanih med njimi, — po duhu vojaške postave? Ni mar kar naravnost rečeno, barbarično, turško? In ali so častniki, ki se tako daleč spozabijo, za današnjo vojaščino še primerni? Mislimo, da ne, in upamo, da bodo više uradnije to reč preiskovale in take nepristojnosti za zmiraj zabranile.
—  („!Sokolu) bo 15. t. m. obhajal svojo desetnico z veselico na Drenikovem vrhu , kamor se poda ob 2. popoldne, in z besedo zvečer na čitalničnem vrtu.
— ^ (Prelesnika), znanega ponarejalca bankovcev, kateri je že Bog v6 kolikokrat všel, so žandarji pri Lašičah zopet vjeli in prignali ga v Ljubljano.
—   (Pobirki iz časnikov.) „Slov. Gospodar" piše: ,,Glihase štriha". Za novo „narodno društvo" v Ljubljani" išče Vošnjak med svojimi udov tudi v srenji sv. Krištofa na Laškem. Ko bode število izvoljenih dopolnjeno ter se bo moglo z novim društvom „bobnati", hočejo liberalni slovenski politikarji sijajno svečanost v slavo „verskih" postav napraviti. Nesrečno ljudstvo, ki se tako za nos voditi da!    Da vas skoro pamet  sreča!