63. številka. Ljubljana, sredo 17- marca. XIII. leto, 1880.
1«!.-.,  \suk dnu, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prijemati za a v ■ t ro - oper sk e dežele zh celo leto 16 g]., za pol leta 8 gl. ta č.-trt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 tflu., za četrt leta 8 gld. ;0 kr., za en  mesec 1 gld.  10 kr.   Za pošiljanj« na dom w računa 10 kr  za mesec,   30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \»r, kolikor poštnina izimša.  — Za gospode učitelje na ljudskih šol" h in dijake velja znižana MM in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. fiO kr., po pošti prejemati za četrt leta 8 goMl   —   Za oznanila se plačuje od četiriatopue pet i t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Iraokiruti. -   Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. li .gledališka stolna". O ».  ■•• niš t \ o. M katero naj »e blagovolijo pošiljati naročnine. reklamacije, oznanila, t. j  adiiiinistrathne stvari, je v „N'arudnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
V I,juhiJ.'iisi Ifi. marca.
Denašnje čislo „Slovenskega Naroda" objavlja v dopisu z Dunaja dve važni novici; prva je, da nas zapusti deželni predsednik g. vitez K ali i na, na njega mesto pa da mu bode naslednik imenovan še pred velikonočnimi prazniki; druga ne menj važna vest, ki pa je prozvala radostne nadeje, je ona, ki pravi, da je deželni šolski nadzornik Pirkcr popi um 1 za penzijo.
Z gospodom deželnim predsednikom izgubila bi Kranjska vrlega in pravičnega moža, ki je se svojim postopanjem, miroljubnim in poštenim značajem čestokrat utešil razburjenost duhov. Ako je politika Taattejeva prava, tedaj bi njega posredovalnim nameram nigdo na Kranjskem ne bil mogel toliko koristiti, kolikor je koristil g. Kali i na. Kranjska se bode njega drugače spominjala, nego se spominja njeguvega prednika, g. \Vidmanna.
K drugej vesti o „ prostovoljnem" odstopu g. Pirker)a imamo dostavljati še nekih po-drobuustij. Zapuščajoč svoje dozdanje mesto, namerava postaviti si še spomenik, ki bode veučul njega celo nam Slovencem toli sovražno poiitiško delovaaje na šolskem polji. Vosnjakova resolucija glede slovenskega jezika na učiteljskih pripravnikih v L j u b-ljaui in Mariboru je še vsukemu v spominu. Ta resolucija je prouzročila, da je vodstvo tukajšnjega učiteljišča dobilo baje ukaz Z Dunaja, da poroča o uravnavi možkega in ženskega učiteljica z ozirom na teoretiško in praktisko i/.oiniko gojencev, ki imajo kasneje poučevati na ljudskih šolah se slovenskim učnim jezikom. Vodstvo je izdelalo to poročilo in je oddalo dežel-
nemu šolskemu svetu, ki je sklical, zdaj ko baš n i j g. K a 11 i D e v Ljubljani, sejo, ter sklenil, to poročilo odposlati ministerstvu. To bi ne bilo nič napačnega, ko bi se dotično poročilo držalo resnice; a ono je, kakor smo poizvedeli, udarec slovenskemu narodu v obraz, tako, da je, prečitavši ono porodilo, neki ud deželnega šolskega sveta, ki pa sicer nigdar nij še prisegal na naSo narodno zastavo, vskliknil baje: „Soleir eine Entstellung der Wahrheit ist noch nicht voigekommen !u Za zdaj ne dostavljamo k temu še ničesa.
Ali Slovenci še nijso sposobni za visoke službe?
[IZV.
Od tistega časa, kar je dr. vitez Waser predsednik nadsodnije v Gradcl, nij nobeden Slovenec dobil nikakšne višje službe, posebno so bili na mesto Slovencev za svetovalce pri nadsodniji imenovani sami renegati, ali pa taki Nemci, ki so hoteli služiti v slovenskih pokrajinah, in ki so se pri tej priliki za silo naučili slovenskega jezika. Popolno znanje slovenskega jezika je navadno škodovalo dotičnim uradnikom, a nusprotno je zadostovalo, biti strasten privrženec centralistične klike, da je kdo potem karijero naredil o katerej bi često sicer nihče sanjal ne bil. Narodno misleči uradnik do sedaj nij bil za nobedno višjo službo priporočan; v dotičnih kvalifikacijah so bile sicer navedene druge prosilcu škodljive lastnosti, toda mej vrstami se je bralo, da je prosilec uaroden; — narodno mišljenje pa je bila gotova o v ura, dobiti višjo službo.
Narodni uradniki so se zatorej veselili in so upali, da se pod sedanjo vlado javne službe
ne biulo več kar tako naprej delile, nego da se tudi v tem pogledu odpravi vse strankar-stvo ter se bode jedino ozir jemal na dejan ske razmere. Toda, kdor je mislil tako, se je zelo zmotil. Dr. vitez NVaser, ki ima skiivne kvalifikacije in nasvete predlagati, si je vedno ostal zvest; v zaupnih krogih se je baje mej drugim Izrazil, da sta izmej vseh slovenskega .,euka zmožnih sodniških svetovalcev samo dva namenjena za svetovalca pri nadsodniji. Ta dva svetovalca sta sicer daleč v drugej polovici sistemiziranih sodniških svelovalcev uvrštena, toda ona dva spadata k protežiranim uradnikom, ker sta odločna nasprotnika narodnej ideji; jeden je celo brat glasovitemu udu konstitucijonalnega društva v Ljubljani, zatorej se mu prednost daje uže zavoljo visokih zaslug bratovih. Ali bi ne bilo umestno in pravično, ko bi se uže opustilo tako postopanje, katero samo ruši ljudem zaupanje do sodniškega stami in prozivlje v vseh krogih jedino nezadovoljstvo V
Politični razgled.
MOtMl«31«».
V Ljubljani 15. marca. Dne 14. t. m. je prišla deputacija praškega mestnega zbora čestitat nj. velič. cotf.irju na zaročitvi eesarjeviča Rudolfa. Župan Skram-lik je deputacijo vodil in cesarju čestital češki in nemški in ga prosil, naj bi eesarjevie stalno bival v Pragi. Nj vel cesar je zahvalil se tudi češki, ter se je pomenkoval s posamnimi udi deputacije, a dejal, da obljubiti ne more, pride li cesarjevič v Prago stalno bivat ali ne, ker to je odvisno od mnogih, večinom vojaških razlogov.
V seji ilr/.uiiei;.* s. bora v petek je pri posvetovanji o nrlbergskej žele/.nici poljski poslanec Ilausner razložil, zakaj da on glasuje
Opasni mrtvec.
(Iz „dnevnika" svojega pnjatel.a priobčil  V. K.)
Bil sem vodja samotnoj železničuej postaji ne daleč od M i c hi gan s k ega jezera v Zjedinjinih državah Severne Amerike. Marši kaj som doživel v tej službi prijetnega in neprijetnega, ali tako v skrbeh nijsem bil nigdar v svojem burnem življenji, nego baš na Silvestrov večer leta 1*369.
Nebo je bilo prepreženo z gostimi temnimi oblaki, dež, je lil, kakor nebeski hudourniki. Dvanajst ur je uže razsajal najhujši vihar. Poleg vsega čulo se je v dalji o tem zimskem času res nenavadno grmenje.
S težkim srcem sem pričakoval vlaka St. 37., kateri se je bil zakesnil za dobro uro, kar je bilo po vsem naravno o takej nevihti.
Naposled — sedem je bila uže ura —
začujem žvi/eg, in v crnej noči so se mi videle vedno bliže prihajajoče lučice kakor iz tujine vracajocemu potniku okna predrage hiše očetove, kjer je bival in prežfl svojo najlepšo dobo. Kes, silno težak kamen se mi je odvalil od &rca, ko sem opazil ta znamenja življenja. In kuko ne ? Anti sein se ves čas bal, da se vlaku ne pripeti kakšna nesreča, kajti na mojej progi sta bila dva mostova, katera nijsta osobito slula po svojej trdnosti. In kaj se lehko ne zgodi pri takšnem vremeni V Strah moj je bil dakle popolnem opravičen. Toda, vlak je tu, ostavimo nepotrebne skrbi! Nikakor! Se nekaj druzega mi je liki mora vznemirjalo dušo. U/.e opoJudne bi mi imel vlak pripeljati zaboj se 1.1 tisoč dolarji, — a nijsem še prejel te vsote. Poročali so mi, da jo dobodem z večera. Misel, da toliko novcev ostane v mojem varstvu črez noč, nij bila baš pre-prijetna, osobito ne zato, ker sem na postaji bival y popolnej samoti.
Ko se vlak ustavi, stopita iz voza samo
I dva potovalen,  ali boljše rečeno jeden. Dru-[zega so  v krsti (rakvi) prinesli iz voza za prtljago.
„Kedo je tukaj notri V" vprašam, ko so neobično blago nesli v postajo.
„Moja umrša svakinja," odgovori tujec, kateri se je bil pripeljal z vlakom. „Nećakinja je gospodu Kldridge, katerega gotovo poznate; donui jo bodo položili v rodovinsko pokopališče."
„Mrtvo žensko dakle pustite črez noč na postaji V" vprašam dalje.
„Se ve," odvrne kratko. „Ali menite, da mi je še moči priti do gradiča gospoda El-dridgejevega?"
„O takem vremeni," pravim, „imate do tija pretežaven pot. Svetujem vam, da raj še prenočite v bližnjem hotelu."
Pokazavši tujcu, na katerej strani je četrt ure oddaljeni hotel, otidem k vlakovodji. Izročil mi je zaboj z dolarji ter me posvaril: „Pazi in bodi oprezen, prijatelj ! Ta vsota je tolika,
za arlbergsko železnico. Dejal je, da vidi v tej železnici, ki bode peljala v St. Gallen Komanshom, ZUrich, Rasel, v Belfort, podporo Avstriji. Ta železnica bode Avstrijo vezala z zapadom, ter bode omogočila, da si Avstrija svobodno poišče zaveznika in da se znebi dozdanjega navideznega zaveznika. Kakor je znano, je Hausner vlansko leto govoril velik govor zoper Nemce, to kaže, da se je v mišljenji Poljakov mnogo premenilo, in da tudi oni, kakor vsi ostali avstrijski Slovanje zamotajo kako zvezo z nemškimi sosedi.
Kn<IuWni ofluoU. je dovolil vladi emisijo 30 milijonov zlate rente za pokritje deficita; tudi Poljaki so za to glasovali.
4 Vnl r.tli*< i državnega zbora napovedujejo hud boj zoper finančnega ministra, ne centralisti iz vsakdanje opozicije, Ibrtšritlerji namreč, nego dna „zmerna stranka", ki je v zadnjem časi glasovala večkrat z vlado; gg Plener jun., Suess in drugovi so sami hoteli zasesti stol finančnega ministra, ali ker jim je to izpodletelo, zato napovedujejo „ skrajno" opozicijo vladi ter nje finančnim predlogam. G. Plener in somišljeniki mu so se spokorne kazali, dokler so še videli nekatere minister-ske stole prazne, zdaj je druga, zdaj si hočejo prostor narediti, da bi jim bilo moč insce-novati zopet dobo „trinkgeldov", s katerimi bi si žepe, zdaj suhe, polnili, kakor je bil običaj ob času ustav overnega „aufšvunga". V to svrho iščejo si zaveznikov pri — Poljakih. Se ve, da je zaman njih trud, kajti tudi Poljaki nemajo uzroka ločiti se od avtonomistiške stranke na ljubo ustavaškim propalicam.
Hrvat nka regnikolarna deputacija je pričela v Pešti zopet svoje seje, ter bode ta teden stavila ogerskej deputaciji svoje predloge. Novi ban hrvatski grof Pejačevič je bil pri dveh sejah, ter „posreduje", da bi se vsa vprašanja ugodno rešila, poroča „Politik".
Meseca decembra m. 1. je bil imenovan biskup Andjelić administratorjem v *rb»Ut»J patrijarhiji; mož je magjaron in njega imenovanje je ogerske Srbe močno vzburilo in zato žele, da bi se srbdu cerkveni kongres sklical, ki sam ima pravico premembe ustanavljati v srbskej patrijarhiji; v to svrho je poslala novi-sadska cerkvena občina prošnjo do kongresnega odbora in druge občine se jej bodo pridružile.
Vitimi«" <lrx«ve.
Kii«ilil poslanik v Parizu, Orlov, je pozvan v Peterburg; v Parizu ostane kot vodja poslov K a p n i st.
Fraucomki senat je zopet zavrgel člen VII. naučnega zakona, zato je dejal Freveinet, da bode vlada odšle rabila zakone zoper nepooblaščene kongregacije.
V JanakeJ   zbornici je dne 15.
t. m. zagovarjal Crispi rovarstvo ,. Italie irredente".
Bliinarku ne gre vse po volji, to se da sklepati iz raznih nemških glasov, ki rezljajo se sabljami. „K<iln. Ztg.tt zatrjuje, da je postal Bismark tako sumnjiv, da hoče pričeti tudi vojno z Rusijo, ako ta ne dokaže miroljubivosti svoje; drug list „Hannover'sche Cou-ner" pa naznanja, da je Bismark zbral vsa taka diplomatska pisma, ki dokazuje nemško-sovražno politiko rusko. O ravstro-nemškej zvezi" piše „Frankf. Ztg.u, da je Bismark hotel Avstrijo obvezati, sebi pa bi bil prihranil popolno svobodo, a zoper to da je bil cesar nemški.
V nemškem „rajhstagu" je grajal Lasker vlado, ker nij predložila prodolženja nemško-avstrijske trgovinske nagodbe; a Philippsborn je dejal, da Bismark ne namerja v nemško-avstrijskih trgovinskih razmerah ni česa p remen i ti, nego te razmere utrditi.
Dopisi.
Iz /;t|{ r«'l».-» 1(5. marca. [Izv. dop.] Do leta 1873 smo Slovenci gojili bratske simpatije do narodno opozicijonalne stranke na Hrvatskem; ko je pa narodna stranka hrvatska prišla do vladinega krmila, našlo se je Slovencev, kateri so celo dejanski podpirali nemško opozicijonalno „Agr. Presse", ker sami v opoziciji stoječi proti nemško-liberalnej stranki, so držali, da jim mora biti naravna zaveznica opozicijonalna stranka na Hrvatskem.
Mej tem, ko se je unionistiška t. j. ma-gjaronska stranka vtopila v narodno stranko, je nastala nova opozicija na Hrvatskem, katera si je dala ime „stranka prava" in kate-rej stoji na čelu dr. Anton Starčević, mož poštenega značaja in čistih rok, kakor se pravi, Pogreško pa tudi ima dr. Starčević, in ta njegova pogreška je, ka je idealist in težf za ciljem, katerega menda ne doseže nig-dar ne on, niti kateri sedaj živeči Član njegove stranke.
V svojem programu jemlje „stranka prava" pod nazivom planinskih Hrvatov sicer tudi nas Slovence v poštev, pa zato nastaje vprašanje, zakaj in s katerih uzrokov ne simpatiziramo Slovenci s to stranko, katera broji mej svoje članove skoro da vso mladež hrvatsko.
Ker je mej „Slov. Narodom" in „stranko prava" te dni došlo do udarca, jakšega nego li je morebiti dobro, bodemo poskušali najti razlogov, kateri so pogrešali nesporazuuiljenje in sukob.
Vsaka stranka, katera hoče ter želi pri dobiti si simpatij in tako  ojačiti,  mora one
elemente, katere si želi pridobiti, z ljubeznijo k sebi vabiti, a ne arogantno odbijati.
Vsaka nadalje stranka, katera hoče obstati in napredovati, mora si postaviti cilj, katerega jej je moči doseči, če ne precej, pa vendar s Časom.
Ko bi Slovenci hoteli denes reči, da nij-smo več Slovenci, ampak da smo Hrvati, precej bi nas objela stranka prava in uvrstila mej svoje; ker pa tega iz važnih uzrokov, gledd katerih seje tudi uže v tem listu razpravljalo, za zdaj storiti ne moremo, pokazuje „stranka prava" v svojem organu „Slobodi" neko animoziteto napram „Slov. Narodu" in proti Slovencem na Hrvatskem živečim, kar je vsekako Škodljivo za slogo in vzajemnost izmej sosedi in sorodniki, kakor smo Hrvati in Slovenci.
Ko je pred mesecem dnij „Slov. Narod" naštel one profesorje slovenske, kateri ne žive v ožjej domovini svojej, mej tem ko našo mladež tujci podučevajo, nij imela „Sloboda" pomilovalne besede za svoje planinske brate, ampak rekla je v pogledu na Hrvatskem služeče profesorje: „želimo im sretan put!"
To boli, gospoda „stranke prava", in ne Čudite se, ako se tudi Slovenec, ali kakor pravite „planinski Hrvat" raspali in užge, da mu vzkipi kri, da pozabi vseh obzirov ter hlastne: paklo kud paklo" !
Ako priznaje „stranka prava", da i Hrvati spadajo kot species v genus Slovanstva, je res obžalovanja vredno, če v očigled tolikih naših zajedničkih sovražnikov gre ista stranka zametavat Slovence, svoje najbližje brate po rodu in sosede, ter se posmehuje njih bedi in neugodnemu politiškemu položaju.
Ako bi Slovenci ne spadili pod Beč, a Hrvati ne pod Budimpešto, bi po našem mnenji lahko bilo naše zbližanje in zjedinjenje, ali tako nam Slovencem za zdaj ne preostaje ino, nego drsati se svojega narečja, ker če bi to svoje narečje popustili ter se po-prijeli hrvaščine, bi se nam moglo zgoditi, da bi ne bili črez 20 let niti Hrvati, ampak — Nemci.
V ostalem se mi zdi, da se še ne bodemo tako brzo sprijaznili sč „stranko prava"; morebiti se to zgodi poznejše enkrat, kadar bode ta stranka starejša in zmernejša, a sedaj je „premlada" ter še nij za nas Slovence, ki smo zadnja leta sem resni politika rji, nemarajoči za utopije. —o—.
da bi ti marsikateri naših razbojnikov zaradi nje rad se- svinčmko prevrtal glavo, predno bi ti bilo moći upirati se."
Tudi jaz sem se pošalil, odgovarjajoč svojemu dolgoletnemu prijatelju, ali, reči mi je, da je bila moja šala posiljena.
Kondukter je dal znamenje za odhod, vlak je zažvižgal in se jel dalje pomikati. Gledal sem za njim, dokler mi njega rudeče svetilke nijso izginile izpred očij. Zel«) osamljenega in tesnosrenega sem se čutil, ko sem se vračal v hišo.
Iddč mimo mrtvaške krste, katera je stala v kotu mej drugim blagom, ozrl sem se še je-denkrat nanjo, a potem sem šel v svojo bližnjo s6bo, kjer sem se htel poslednji večer starega leta imeti posebno dobro.
V pečfco sem naložil nekoliko polen, pristavil k ognju lonček vode, da si skuham mo-5 icga čaja, in nabasavši pipo, sedel sem v ši roko naslonjačo ter segel po novinah. Sklenil sem bil večer preživeti v samčevskem miri in
vihra, zunaj tuleča, ine v gorkej sobi čisto nič nij motila. Ali pri vsem tem sem bil nekako nevoljen in mi nobedna stvar nij godila. Tobak nij htel goreti v pipi, čaj mi nij kaj pii-jal, novine me nijso zanimale. Samo, da se zmotim, jel sem poslušati udarjanje brzojavnega aparata, katerega ropotanju sem se bil uže tako privadil, da se mi je zdelo, kakor bi poslušal lehko umevnih besedij iz svojega prijatelja ust.
Zablisne se in strašen grom pretrese vse poslopje.
Ko je zopet vse mirno, poslušam dalje udarjanje brzojavnega aparata — in silno se prestrašim, ko prav določno čujem besede: „Watch the box" ! (Straži krste.)
Po kratkem prestanku se je ponavljalo v drugič: „Straži krste!" in poznejše v tretjič isto: „Straži krste!"
Ta brzojav mi je vzel ves dušni mir. Kedo mi je neki to poročal V Kaj naj pomenja V Jasno in dobro sem izprevidel, da Be nocojšnja
noč ne bode iztekla po navadi, nego, da me čaka nekaj posebnega.
Nehote sem segel na polico po svoj stari samokres, kateri mi, ker je bil nenabasan in zarujavel, se ve nij mnogo koristil. Potlej se grem še jedenkrat prepričat, ako so duri dobro zapahnene, skrbno sem zaprl železna okna ter na stežaj odprl vrata, skozi katera se je iz moje sobe videlo v prostor za blago, tla mi je bilo vedno moči ozirati se na krsto. Naposled sem sedel k brzojavnoj mizi in vprašal po vrsti postoje na vsej progi, so mi li kaj brzojavili? Od povsodi sem dobil odgovor: „Ne."
Z nova primaknivši se k peči sem raz-mišljaval, ali so morebiti nijsem zmotil, in gledal som pozorno precej zoprno mi krsto, kar se oglasi aparat, ponavljajoč trikrat svoje svarilo: „Straži krste!"
Za trdno sklepajoč, da po noči ne zati-snem očesa, in sezuvši svoje težke škornje, 16*-žem oblečen v posteljo.
(Konec prib.)
Domače stvari.
— Včerajšnji dopis v „Slovenskem Narodu" „z Gorenjskega", od 12. marca, kjer se g. Foerster zopet zagovarja in eeoilijansko društvo, se je vrinil v predale našega lista po nesrečnem naključji, brez znnnia glavnega vodstva rSlovenskega Naroda". Mi obžalujemo to in izrekamo enkrat za vselej, da ne bomo o tem predmetu nobene stvari več niti ,.prou niti „contra" objavili. Izjavljamo pa na tem mesti, da nemamo nobenega povoda ceeilijansko društvo zagovarjati, še manj pa g. Foersterja. „Slovenski Narod" je v prvej vrsti političen list in se torej popolnem strinja s tistimi, ki g. Foersterja zavoljo njegovega političnega držanja napadajo, njegova muzika nas pa ne briga.
Glavno vodstvo uredništva ,.SIov. Naroda" v odsoč.nosti urednika g. Jurčiča.
— (Slovenski jezik in goriške srednje šole.) „Soča" pripoveduje, da Rta šla poslanca "VVinkler in Vnlussi k ministru (Jonradu ter ga prosila, naj bi se oziral na slovenski in italijanski jezik tudi po goriških srednjih šolnh. Naučni minister je baje odgovoril, da hoče to stvar dobro preudariti, objektivno, ne glede na predsodke in politiške govorice, češ, da eni 80 „rusofili" drugi pa „irredentarii".
— C Rešilne čolne) je naš mestni magistrat dal napraviti ter jih je na raznih krajih po Ljubljanici razpostavil. Želimo, da bi se ta zelo praktična naredba, o katere j smo v svo jem listu uže pred letom dni j jed enkrat sprožili besedo, izkazala tudi v resnici koristno, kadar bode za to prilika.
— (G. Josip N o 11 i), znani naš rojak in sedaj v Italiji bivajoči oporni pevec, pride meseca aprila v Zagreb, kjer nastopi — težko pričakovan gost — v nekaterih operah.
— („Beseda" v ljubjanskej Čitalnici.) Ko se po hudej zimi otaja sneg, ko zgine bela ledeno-snežna odeja in se pokažu črni vršički gozdov ter iz zemlje radovedno pokuka prva pomladna cvetica, kako zadovoljen vzdihne človek iz prsi j, kako dobro nanj upliva vzduh na prvem sprehodu, kako vse občuduje in mu srce polni z rajsko slastjo ! S to slastjo bi primerjal ono, ki človeka, živečega navadno v vsakdnniem politiškem boji in skrbeh, ki so neizogibna spremljevalka v življenji našem, prevzame vselej, kadar pride v družbo, kjer mu odpočije duh, a dobi vendar nove hrane. Tačas utihnejo vse strasti, taca s utihnejo polit iška nasprotja; in kier je človeška duhovitost postavila si šator, kjer se prevajajo nje stvorjenja, ondi človek pozabi na vnanjost, pozabi ves svet, pozabi svoja načela, ki ga ločijo morebiti od njega, živi samo v trenotki in za trenotek ter za stvoritev človeškega uma. Blizu tako je bilo zamakneno tudi izbrano občinstvo na „bcsedi" v nedeljo zvečer v čitalnici, tako so sodili i naši gostje gg. Ledenik, Parma in Maj ar, inače bi ne bil upliv njih muzikalne produkcije tako velikansk, inače bi ostalo občinstvo, verno poslušajoče, hladno. Nekako nestrpno je občinstvo pričakovalo nastopa omenjenih treh gostov, nastopivše je pozdravilo simpatično, in njih sviranju sledilo z najvekšo paznostjo. Združeno igranje na amerikanskom harmoniji, glasoviru in goslib je bilo krasno, čaroben vtis so prouzročali osobito prikriti akordi na harmoniji, efekt je bil popoten. Vsi trije gospodje so želi mnogo zasluženega priznavanja. A g. Ledenik pokazal se je res veščega igrulca na harmoniji,
g. Majar igra s čutom klavir in o g. Parmi smo uže jedenkrat izjavili pohvalo čitalniškega občinstva, GF. Ledenik je za ta večer prepustil svoj harmonij in glasovir čitalnici, oba krasna instrumenta (harmonij ima 14 spremen). Vpraša se lehko, je-li veliko tak;h gospodov, ki bi storili jednako? — (ttalniški pevski zbor je svojej nalogi zadostil in provajal tudi dva mešana zbora od Nedvedain odFoer s ter j a. Vse točke so bile pohvalno sprejete, tudi Foerster jeva „Avo Marija" iz njegove operete „Gorenjski slavček", ki pa vsekako zahteva popolnem izurjenih pevcev, da jo dobro izvrše, ter izobraženega občinstva, da razume njegovo skladbo in jej — ploska.
R—ski.
— (Mrtvega našli) so v ponedeljek dne lfi. t. m. zjutraj — kakor se nam od tu p|^e — v nekem hlevu na karlovskoj cesti št. lil. zidarja Martina Mežnarja, in so ga od ondot prenesli v mrtvačnico k sv. Krištofu. Mož. ki je užc dlje bolehal za jetiko, je prišel prejšnjega večera po dolenjskoj cesti iz Rudnika, kjer je menda doma, ter je, tožeč, da mu je slabo, prosil prenočišča. Ko so mu ga odkaznli v hlevi, je šel tijakaj počivat in je zaspal — na veke.
— (Zapuščeno dete.) Iz Maribora pišo, da so minoli teden v Moglalenskem predmestji našli v nekej drvarnici okolo pet mesecev staro punico, katero je tam pustila najbrž neka mlada Hrvatica, ki je uže nekoliko dnij prej po mesti dete ponujala ljudem v rejo. kažoča pismo v hrvatskem jezici, ter ob-ljubujoča 400 gld. nagrade onemu, kateri prevzame otroka v vzgojo.
— (Pošiljatve s povzetjem) se od dne 15. t. m. začenši sprejemajo tudi za Rosno, Hercegovino in novopazarski sandžak, in sicer nemajo tehtati preko 10 kilgr. ter ima njih vrednost manjša biti od 200 gld. Povzetne karte in pisma se niti zdaj še ne mogo pošiljati v te dežele. Poštnina za pošiliatve s povzetjem se odmerja po določilih za pošiljatve sploh.
— (Očeta umoril) je — kakor poročajo hrvatske novine — dne 5. t. m. v Roboti neki Miloš B»bic. Stari kmet Nikolaj B. je živel v vodnem prepiru in sovraštvu se svojim sinom. Omenjenega dne sta bila sama doma in sta se zopet nekoliko zbesedila. Miloš prime očeta za vrat, ga podere na tla ter starca z nogami potepta tako, da je kmalu umrl. Zločinec se je sam javil sodni j.
— („ Vrtec" časopis s podobami za slovensko mladino) je prinesel za mesec marec naslednje zabavno poučno gra divo: Zmaga sv. Križa (pesen zložil .los. P rosen); Rožica in Minka (povest s podobo od J, T.); Siromak — dobrotnik (povest spisal Ho mio t ar i d); Spomini iz prejšnjih let (povest, spis. Jos. Vidic); Bolno dete in angelček (pravljica od T. Rrezovnika); Popotnika (povest); Kmetsko znamenje (pesen); Gradčani V Pragi (iz ruskega preložil M. Malovrh); Studenci; Otročje igre v pesencah; Iz Ruske zgodovine po Nestoru (nadaljevanje); Opomin (pesen zložil Fr. Krek); Strupene rastline: Črni teloh ali kuriee; zeleni teloh (s podobo); navadni \o'.čin (spis. J. Kotnik; Baker ali kotlovina (spis. J. Kotnik); Drobtine, kratko asuiee, uganke, računske naloge, rebus i. t. d. — Ta številka ima mnogo zanimivega gradiva, zatorej priporočamo „Vrtec" v obilo nuio-Sevanje. Celoletna .laročmna mu je 2 gold. 00 kr. za pol leta 1 gold. 30 kr.
— (O gimnazij i v Sara j eve m) čitamo v novinah poročilo ravnatelja dr. Zocha, ki mej drugim piše: „l'čencev ima ta zavod SI, a po veri rnzmerno je največ katolikov namreč 27. Izrok temu je, ker so st pravoslavni, držeči gimnazij za nekako propagando katoli-štva in hrvatstva, osnovali poseben gimnazij, ter prvi razred už« letos otvorili, in ker so katoliki proi mnogo boljše urejene ljudske šole imeli, pa jo tako mnoim več dijakov prišlo V gimnazij. Riiaki so vsi brez razlike bistroumni marljivi kakor bčole t. j. učili bi se od jutra do večera, polog tega so nravstveni in poslušni, da človeku srco utriplje od radosti, ko vidi toliko voljo, marljivost in takšen napredek. In to je ravno neka nagrada za ostalo robinzonsko življenje. Napredek je v vseh predmetih boljši, nego v tistih slovenskih šolah, kjer se dijaki z nemščino ali magjarščino „kultivi-virajo". Verjemite, da mi je ljubši jeden bosanski deček nego 10 naših junakov, kateri V potem letu užo znajo čitati in pisati, ali se jim pri tem šola studi. Tukaj sem se uveril o resnici davno v srcu gojenega maksima, da se čitanje in pisanje ima še le v 8. ali f). letu začeti učiti, a do tega velja deco samo odgo-jevati. Od !). do 14. leta naj bi se mladež ob jednem odgojevala in učila, a od 14.— 20. prav za prav učila, in sicer pod nadzorom. Kdor nij do 14. leta uže dobro vzgojen, ne bode n'gdar. Pri nas v „Evropi" se deca mnogo poučuje, toda malo odgoj uje in kadar dečaki dospo v gimnazij ne znajo ničesar dobrega. — Z učevnimi sredstvi smo dobro preskrbljeni, samo šolsko poslopje nij dokaj vredno. Voje-voda VVUrttenberg je zatorej uže stavil v bud-get 200.000 gld., s katerimi se v Sarajevem ima sezidati novi gimnazij."
Rak ne vesti.
* (Parni kotel razpočil) se je v Mosti na Češkem. Kurivec je mrtev, pet delavcev ranjenih.
* (Neprevidno streljanje iz možna r j ev) je bilo uže često uzp-k mnogim nesrečam. V ItHttenbergu poleg Fuhnsdorfa so se nedavno zabavali kmetski hlapci s tem, da so dinamit ne patrone basali v možnarje. katerih jeden se razpoči, ter jednega od njih zel6 nevarno rani.
Denašnjej številki „Slovenskega Naroda" je priložen cenik lekarnarja g. G. Piccolija, na katerega svoje častite bralce posebno opozorujemo.
POHlfttlMft«
Odgovor na „Poslano" v „Slov. Narodu" št. 00.
(iospod Fran P i r k o v i č napada v sobotnem listu ,,Slovenskega Naroda" pokopališčtifga grobo-kopa pri sv. Krištofu, čeS, da jo brez pravice Butnovlastno zagrebel njega 7 letnega sinu, kateri je dne 7. t. in. v Elizabetnej o tro S kej bolnici umrl nanughima. Omenjeni gospod trdi, da je bil pogreb določen na tretjo uro popoludne dne 10. t. ra., a sejo mrtvec po grobo k o po vej krivdi pokopal užo »»b 18, uri. Tudi imenovani gospod zabavlja grobokopu, da je njegovega sinu tzrofiil materi zemlji — po njega mislih — brez duhovnika, kakor kakšnega samoiunrca. Na to sem prisiljen odgovarjati to le: vsakemu jo znano, da mrtveci, ki umro v bolnicah, nemajo Bog zna kskfnega veličastnega pogreba, ako so nihče no oglasi zanje in ga izrecno ne zahtev«. Tako je tudi g. P irkovič, ko mu jo umrl niii, vso skrb prepustil bolniškemu o skrbništvu, a se uiti brigal nij za čas, k eda j ima biti pogrebi Dokaz temu jo ok dnoat, da se na rotovfti nij nič oglasil, niti nij pokopa-lisčnemu oskrbništvu prinesel nobedno pogrebne Bakliznice, dasi je iiuirdi njega sin 11 ur mrtev W.al In bi v tem vsak skrben oSa lehko kaj st .r.l za tvojega otroka, eo bi g* res tako ljubil, k;ikor pravi omenjeni gospod — kar pa nikakor nij verjetno. Cuduo svi mi tudi zdi, da g P. nij, ko je priSol v mrtvačnico iskat svojega sinu, nikogar povprašal, kje loži — zatorej nij moja krivda, će ga videl liij, ker sko/.i steklena vrata so ne moro vsa mrtvačnica videti. Mrtvece, za katere »e nobeden ne meni, pokopavamo, kadar imamo čas, in ker je bdo istega dne o b treh mnogo drugih pogrebov
napovedanih, pokopali smo gosp. 1'irkovičevega dečka takoj po kosili, a pogrebna nakaznica nam je doAla Se le oh dveh, ko je bil mrtvec uže pokopan, in sicer nam jo je neki drii^ mož — ne oča g. P. — prinese , r/. prijaznost f—iši jo na ruto v ?.i poleg svoje, listo M Bi se jaz u/.e na rotovli pritoževal, da dohaji Jo <»-<Ulliliist.il nakaznice največ p r c-p o z n o in naln jih ljudje nosijo navadno uže zadnjo yro. l.'e bi se ravnali po tein, hi mrtvece morali vedno smiiio v mrtvačnico postav 1 j .it i in potem čakati, k eda j se nam in 11 o-ftivo prinese dovolilo.
Naposled g. 1* toži, da nij bil njegov otrok blago* o\ ljm. Navadno blagoslavljajo duhovniki mrtvece uže v bolnici, a ker **« sin nij bil ondi blagoslovljen, prosil sem jaz e. g. Scnfp> terskega ka-plana, da ga je v jauii blagoslovil. Cm se to nij zgo dno prej, je knv sam oča, ne pokopali&čno oskrb-ništvo, — on se je bal. da bi ga pogreb ne stal novcev, zatorej se je vedno umikal — a zoaj, ko je vsega tega liže ko.ec, razgraja v nov i-nah javno, in tudi denarja se mu škoda ne zdi, samo tla bi tein načinom o breko v al p o k o pa I i šč n 0 ob k r b u i S t v o. Sploh priporočamo g. 1'., da grč drugikrat po g. Dobcrietov voz in nam pripelje s-, o jega mrtveca, če mu nij vseči, da smo Ali po njegovega sinu, kakor po vsakega druzt-ga, v bolnici ali makar tudi v lijetnišii t-i umišega, zvečer z navadnimi koli. Pokopan je bil llcer res g. P« sin — in o tem naj so zalivali je ti i no ,,s k r b u e m u" svojemu očetu — kakor kakšen budodelnik na tih m, a n i-k a k o r n e, kakor k a k A e u s a m o more c, ker le-ti imajo poseben prostor na pokopališči. Kr.stijar.-•ka vera in čuvstvo nema pri g. I*, posebno trdne podloge, kar se dovolj razvida od tod, da mu je samo na tem kžcčo, da i rosi mej svet golo i z in i s ljetino z lažjo pomešano, ter ima uaaieii ščuvati občinstvo zoper popoluuuu postavno r a v n a n j e p o k o p a I i a o n e g a o s k r b n i i t v a. (101) .1. ftfedlc.
Dunajska borza 16. marca.
izvirno te cgiatičiio poročilo.
Enotni dri. dolg v banko.cih	.   . .1	gld. 70     k .	
Enotni drž. d< ln' v arebru .	72		
		*	55 ,
1860 drž. posojilo ....	. IjH	■	75
Akcijo narodne banke   . .	.   . 83«	it	f
Kreditne akcije.....	. 3<>0	*	50
London ........	. 118	•	g5
			— ,
Napol.......... 0. kr. cekini .   ,   .   .      . .	°. 9	n	46 Vi .
			57
Pffcavn* mark« .   . .	58		1
Loteriji!«* sreolie.
Na Dunaj i 13. marca: 71, 43, 53, 24, 4. V Gradci 13. marca: 77, 79,   5, 20, 2.
Trak u IJ o ~W
(106—l)       (plosnato glistoi pre/ene
dr. ZBlocla na 3D-u.rxa.ji,
I 'r.i t e i-* t (MM  [J, tudi p sineno.
Važno za gostilničarje!
Podpisan] po zelo uizkcj (eni izdelujem vsaki velikosti
ledenic (Eiskasten),
v katerih se tlajo dobro braniti pivo in Jedi. Vnanju naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Fodkrajšek,
(110 — 1) v Ljubljani, v  Trnovem hiš. št. 19.
Ljubljanski lozi.
V letu trikrat srečkanje. Glavni dobitki Rl. 35.000, 25.000, 20.000
v93—4) i. t. d.
Najmanjši dobitek ao gld. a. v. prodajamo samo po
gld. 25 v pet četrtletnih obrokih po gld. 5.
liže ko plača prvi obrok 5 gld., igra kupec pri prvem aredkanjl
ir dne 2. aprila 1880 ~w
tega po realnoj kreditnoj banki prevzetega loterij nega posojila
x izvirnim ittznm it f/M. 2 Š.
To loze, ki bo odlikujejo po brezuvetnej varčnosti in izvrstnem igralnem črteži, prodaja
■uciijaliilca administracije
Dunaj,    MERCUR" Dunaj,
\\ ollzcillfl 13,     ch. cimu      »olkcillo 13,
in v vseh večjih bankah in menjalnicah.
Družbe za srečke
in drugo korporueije imajo posebne prodnoBti.
Na prodaj
je lep velik jiiii<>«>, .I1., leta star. muriškega plemena: ravno tu sta na prodaj tudi dva pitana volu. Več o tem se izvč pri 107—1)
^.ajskem o.skrbiiištvii v Mokronogu.
Najboljše moravsko vino,
NT bujnak in rislingec, ~mm
novo in slani, prodate jako v ceno in postreže dobit*
J>Jili*i,ol -/Vi-lco ,
(104 — 1) vinski trgovec v Zagrebu.
Stev. 2798.
,106-1)
fcZ*cJU
Razpis službe.
Pri podpisanem mestnem magistratu je razpisana na novo ustanovljena služba mestnega diplomiranega živino-zdruvnika, s katero je ziliu/ena letna plača G00 gld., dvojna 10% peth tna priklada, poleg pravice do pravilne pokojnine.
Za to službo prosećim uže v pokoji biva-jočim c. k. živinozdravuikom bi se omenjeni dohodki izplačevali kot nagrada brez pravice do pokojnine.
Prošnje za to službo, katerim se imajo dokazi o dovršenih študijah in dobljenem ži-vino-zdravmškem diplomi, o dosedanjim poslovanji, končno o znanji nemškega in slovenskega ali namesto zadnjega vsaj kakšnega sorodnega slovanskega jezika priložiti, naj v javnih službah uže bivajoči prosilci pošiljajo po svojem uradu, a drugi prosilci, kateri nijso
I še v službi, naj do vino
I O. aprila t. I.
j neposredno izročajo svoje dotične prošnje s
1 prilogami podpisanemu uradu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 8. marca 1880.
Župan: Lasehan.
rr«ij<-i.
1». m.-rca Evropa t Ludvig iz Zagreba.
ft, aloun i P.ezel iz Tr bnj * — Zodef i/. Dunaja. — Mesuer iz Celovca. — II gei, Gr< n.iiiger iz Gradca.       Scbwarz iz Trsta.
Pn MmIIcI* lnvBberge , Fischl. Barck, Dehtiš i« Dunaja. — Pogačnik iz Celja. — Uruaućič - Dv..ra pl. Vranyezany iz Hrvatskega. Umor is Dunaja — dr pt. E'g er z Kranitie«
Pn a\NtrlJ»keiii nnai ji:  Dolence iz Škofje Loko.
Dr. Edgar vitez Aigner,
k opcijski zdravnik
dajo razjasnila o tej kopolji  v I.JubljtaiiJ ..llonl Ktutll Ulrie' dne 16. in
17. marca od 4. do f>. ure popoludne. (103—2)
Najboljše in najvplivnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper
bramore, krvice, sušico, kašelj itd.
v »kloiiicsli a <>f kr,
z železnim jodovcem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali
ki siju hočejo sčistiti, posebno koristen, v sklcnicah a 1 prodaje in razpošilja s poštnim povzetjem
'I08-1'    ^ Picooli,
lekarna „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
x
Vse svojo prijatelje in p. n. kupce sifonov prosim n tem naj- <
uljudneje, sploh \sacega, mij sije kdor koli hoče, samo da mi nij sovra- <
žen, naj mi store to ljubav, da okolo Btoječe prazno sifone v privat- J
nili lušah, ki imajo moje ime, meni po&ljo, prineso, ali vsaj naznanijo, <
kje da so taki sifoni. «
Zalihog bo mi zgubi vsako leto znatni* tega dražega materijala, J
česar inarsigdo n«' zna ceniti. <
Vrlo me bode veselilo, ako bode moja prošnja uspešna; tudi *
v prihodnjo prosim vse meni blago želeče, naj se 0 tej zadevi zame J
zanimajo. Uže naprej se iiajiskrencjo zahvaljuje 4
Gustav Fiseher, I
poleg „/.vezilou 13. J
Pri njem se prodnata tudi v ceno dva ročna aparata za soda- J
vodo; ogleda se jih lehko vsak čas po dnevi.                    (78—.») 4
Gastlove kri čistilne pile.
Uže dvajset let sijajno skuSenc in od zdravnikov priporočeno, da se ž ujmi odpravi pucka n revmatbeni, zasedtma slaba sokrovica, sleza, ostra kri, zlata >.ilja, ncslast do jedf, naval krvi, omotica, slabost na jetrah in žolči, in poznejše uplivanje po zdravljenji z živim srebrom Pri ženskih mesečnih nerodnostih upliv ajo te pilo dobrodejno, odstranjujočo in zdravljajoče.
Šuatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pile s<> posladkor je n o in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kri čistilno dristilo.
Ker zadostuje jedna okatljiea za zdravljenje 2 do 0 tedne, — tedaj so (Jastlove pile tudi najcenejše zdravilo.
Gastlov kri čistilni čaj
•   stuitkih jj><>  .'M*  in  .iO  Ar. «1. vel,,
baš tako dober zoper vse /.gorenje bolezni.
Pravi dobi se v glavnoj zalogi lekarja I5. Eirn.1oa.cli.er j a, „/mu Obelisk" v Celovcl. (79—A)
Gastlove prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v Ljubljani V.v pl. T r n k o c y, lekarnar; v Postojni A. Leban, lekarnar; v Kranji K. Savnik, lekarnar; v Logatci Al. Skala, lekarnar.
Izdatelj in urednik Makso Ar m ić.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
C$U