228. številka. Ljubljana, v četrtek 4. oktobra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, LzimBi nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman za avatro-ogreke dežele za vae leto 95 K, za poi leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano braz pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od B tir is topne peti t-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta, ce se dvakrat, in po 8 h, če ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlstvu [naj J se bla< govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v npravniatvo pa a Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Zaklad za javna dela in povzdigo deželne kulture. V kranjskem deželnem zboru dne 21. aprila 1900 sprejeti zakonski načrt o ustanovitvi „Zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem", je zadobil te dni cesarjevo potr-jenje, in ima sedaj deželni odbor nalogo, da se loti ustanovitve tega zaklada. Za našo deželo je potrjenje tega zakonskega načrta velikega pomena, in smemo pričakovati, da postane sčasoma vir stalnih dobrot za vse prebivalstvo. Kdor ni od strankarskih strasti popolnoma zaslepljen, mora priznati, da stori deželni zbor vse, kar mu je mogoče, da pomore prebivalstvu tako pri javnih delih kakor pri deželnokulturnih stvareh, in da je pogostoma še veliko več storil v te namene, kakor bi iz ozirov na deželna sredstva smel storiti. Prav vsled tega, ker je deželni zbor pomagal, koder je le bilo mogoče, in ker je dovoljeval deželne prispevke tudi za namene, katere dežela ni poklicana podpirati, je prišel v stiske. Zašli smo tako daleč, da se zahteva deželna podpora za vsak čebelnjak in za vsake planke, ki jih postavi kaka občina. Tako se je na jedni strani drobil denar, na drugi strani pa so se odlašala važna in nujna dela večjega obsega, ker dežela ni zamogla potrebnih sredstev. Zazidava vipavskih hudournikov je v tem oziru značilen pojav! Že davno se je spoznalo, da se mora v tem oziru jedenkrat napraviti red in sicer tak red, da se bodo deželna sredstva porabljala samo v resnično občekoristne zadeve, na drugi strani pa da se dobi denar za izvršitev raznih nujno potrebnih javnih del in deželnokulturnih naprav, ki so se doslej morala odkladati od leta do leta. Ta namen se doseže z „Zakladom za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem", čigar sredstva se bodo smela rabiti: 1. za take prispevke ali posojila, ki se v smislu § 4. zakona z dne 30. junija 1884. 1. dovoljujejo iz deželnih sredstev; 2 za posojila občinam in zadrugam v pokritje stroškov, ki jih morajo prispevati za izvršitev tacih del in 3. za dovoljevanje prispevkov ter brezobrestnih in obrestnih posojil cestnim okrajem, zdravstvenim okrožjem, občinam, zadrugam in zasebnikom na korist povzdige deželne kulture ali za izvršitev takih del, ki se spoznajo za važna iz ozira na promet, zdravstvo ali iz kakih drugih javnih ozirov. Da se dobe za ta zaklad potrebna denarna sredstva, najelo se bode za začetek posojilo štirih milijonov kron, katero posojilo se mora vrniti v 50 letih. V ta zaklad pa se bodo še nadalje stekali: vsi doneski, ki jih dovoljuje deželni zbor za deželno kulturo (za vodne stavbe, zagradbo hudournikov, izboljšavo in osuševanje zemljišč, naprave za preskrbovanje vode, kmetijstvo, govedorejo in konjerejo, ribarstvo, vinstvo, plan-šarstvo itd), za ustanovitev in vzdrževanje okrožnih in občinskih bolnic, za napravo in vzdrževanje okrajnih cest in mostov in za vsa druga javna dela, ki jih dežela ne izvršuje sama; vsa brezobrestna in obrestna posojila, ki so bila dozdaj izplačana iz deželnega zaklada za obnovitev vinogradov, za šolske stavbe, za ceste in za ustanovitev bolnic; vsi tisti doneski, ki jih deželni zbor še posebej odkaže temu zakladu in končno tisti doneski, ki jih c. kr vlada dodeljuje deželi kranjski v prej navedene namene in pa posojila, ki jih morebiti dobi dežela iz državnega melioracijskega zaklada. Iz obrestij od razpoložnih glavnic, v kolikor nimajo služiti za pokritje obrestij in amortizacije posojila, in pa iz vrnjenih brezobrestnih in obrestnih posojil, ki so se iz deželnega zaklada dodelila za obnovitev vinogradov, za stavbe šol in bolnic, za napravo cest itd., potem iz doneskov, katere deželni zbor še posebej odkaže „zakladu za javna dela in povzdigo deželne kulture", se ustanovi poroštveni zaklad, katerega obresti se pred vsem porabijo za obr«štovanje in amortizovanje posojila štirih milijonov kron, kar pa ostane po pokritju teh obvez, se sme, kadar poroštveni zaklad oseže svoto 1,000000 kron, porabiti za nepovratne pri spevke v zgoraj označene namene- Iz teh kratkih pojasnil je posneti, kako velikega splošnega pomena je ustanovitev BZaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture*. S tem se spravi v red naš deželni budget in postavi deželno prispevanje v različne javne namene na trdna tla, tako da bo v prihodnje bolj sistematiško nego doslej, na drugi strani pa se dobe takoj sredstva, da se brez odlašanja lahko izvrše razne jako nujne javne in deželnokulturne naprave, in je povrh zagotovljeno, da pride dežela sčasoma do velikega poroštvenega zaklada, iz katerega se bodo za javna in deželno-kulturna dela lahko dajali prav znatni nepovračljivi prispevki. Nismo torej rekli preveč, ko smo dejali, da postane ta zaklad vir dobrot za vso deželo. Napredna narodna stranka je lahko ponosna, da je to stvar sprožila in dognala, in cela dežela ji je lahko hvaležna na tej prevažni ustanovitvi. V LJubljani, 4. oktobra. K položaju. „Information" je prinesla, kakor pravi, iz parlamentarnih krogov, ki so najboljše informirani, dopis o položaju, ki je nastal vsled koalicije katoliške narodne stranke, kršč. socialistov in Poljakov ter radi izoliranja Čehov. Jaworski misli sedaj, da je življenje parlamenta zagotovljeno, a se zelo moti. Res je, da je obstrukcija stranke, ki je del večine, nesmisel. A kaj če je ta večina brez moči? Ali so magli Čehi, dasi so bili del močne večine, preprečiti padec Thuna? Ali so mogli preprečiti, da se jim ne vzamejo jezikovne naredbe? Gotovo bi imeli Čehi rajše, da jim večina pripomore do pravic in uspehov, kakor da so morali delati obstrukcijski koncert. Toda niti najmanjše nađe niso imeli, da se zgodi količkaj zanje. V parlamentu je korona parla mentarcev, ki vedno pridigajo mir in spravo, a puste, da se Čehi in Nemci koljejo dalje. Čehi pa ne bodo kar meni nič tebi nič odpovedali se onemu, kar so že imeli. Nemci, ponosni na svoje uspehe; pa takisto ne bodo postali skromnejši, da, niti v svojih sedanjih volilnih oklicih se ne odrekajo obstrukciji. Ako da vlada le majhno koncesijo Čehom ali Slovencem, takoj začno Nemci obstruirati. V obsega binkoštnega programa Nemcev in sedanjih njihovih volilnih oklicev pa sploh ni misliti na kakšno koncesijo, ki bi mogla Slovane zadovoljiti ali pridobiti. Nemci so danes bojeviti kakor v dobi Auersperga in Lasserja, da ni možno ničesar doseči, niti politično niti parlamentarno. Težave pa se bi šele začele, če Čehi sploh niti obstruirati ne bodo hoteli več! Poljski anarhisti. Iz Petrograda poročajo „Beri. Tage-blattu": Sedmorica poljskih socialistov, katere je varšavsko vojaško sodišče obsodilo k smrti na vislicah, je bila del skrivne poljske socialistične stranke, ki ima mnogo anarhistov v svoji * sredi ter si je zapisala na svoj prapor propagando dejanja in odpravo sedanjega ruskega vladnega sistema. Ko se je zidala katedrala v Carskem selu, so položili poljski delavci razstrelilne rove; ker so nameravali napraviti atentat na vso carsko družino, ki bi se vdeležila blagoslovitve te cerkve. Vodstvo te stavbe so imeli člani omenjene tajne družbe. V Varšavi obsojeni anarhisti, Glinski, Ruthowski, Čenvinski in Karč, so v interesu svoje stranke poslovodjo Schanzenbergerja ter mašinista Masurja umorili. Ker so carja prosili, jih je Nikolaj II. pomilostil deloma na dosmrtno, deloma na 20—oOIetno prisilno delo v Sibiriji. Obsojenci so razkrili baje veliko zaroto ter je bilo na Poljskem vsled tega obsojenih mnogo oseb. Baje sega anarhistično gibanje tudi že na Rusko. Zlasti v Kievu je menda dokaj anarhistov. Dogodki na KitajsKem. Kitajski cesar je prosil nemškega cesarja, naj se odpove vsi jezi ter odredi, da se sklene mir čim preje. V dokaz, kako zelo obžalujeta kitajska vlada in krona, da je bil Ketteler, nemški poslanik, umorjen, se bodo vršile žalne ceremonije. Viljem II. Oskrbnik. Francoski spisal G u y de Maupassant. Bivajoč na pristavi pri baronu Reneju de Trailles, ki me je bil povabil na lov, sem slišal od njega žalostno, resnično dogodbo, ki me je ne glede na svojo zanimivost pojasnila tudi prijateljske razmere barona do njegovega oskrbnika. To-Ie mi je povedal baron : „Jean (tako je bilo oskrbniku ime) je bil poprej burš mojega očeta. Ko pa je dal oče slovo vojaški suknji, ga je vzel s aeboj za lakaja. Takrat je imel 40 let. Moja mati je imela nenavadno krasno hišno. Jean se je smrtno zaljubil v dekleta. Ta hišna je bila tako lepa, da je tudi jaz nisem gledal popolnoma ravnodušno. Jean je hujšal in se izpreminjal od dne do dne bolj. Mislili so, da je bolan, in hoteli so mu iti po zdravnika. Nekega jutra je rekel Jean z boječim glasom mojemu očetu, ko se je ta baš bril: „Gospod baron . . ." „No, kaj hočeš?" ,Meni ni treba zdravil ..." „Kaj pa ti je treba?" „Moje zdravilo bi bila — ženitev!8 Oče je osteklel: „Kaj si rekel? kaj?" „Moje zdravilo bi bila — ženitev!" „Ženitev! To se pravi, ti si zaljubljen — tele?" „Da, gospod baron." Moj oče se je začel tako hahljati, da mu je zaklicala mati skozi steno: „Kaj pa ti je, Guntram?" „Sem pojdi, Katarina", je odvrnil. In ko je vstopila, ji je povedal s solzami v očeh od smeha, da je njegov bedasti lakaj, tele, bolan od ljubezni. A mati se ni smejala. Njo je to ganilo. „V katero si se pa tako zaljubil, dra- gec?" Povedal je brez zadrege: „V Luizo, gospa baronesa." Mati mu je važno odgovorila: „Poskusili bomo napraviti, če pojde." Poklicala je Luizo in jo vprašala. Deklica je rekla, da dobro ve o vroči ljubezni, ki jo goji Jean do nje. Jean ji je že nekoliko potov odkril svoje srce, a ona ga ne more vzeti. Vzroka ni povedala. Pretekla sta dva meseca, in neprestano sta si prizadevala oče in mati deklico pregovoriti, da bi vzela Jeana. Ker je zatrjevala in se klela, da ne ljubi nikogar dru-zega, ni mogla navesti nobenega resnega vzroka, zakaj se brani. Naposled je uklonil oče njeno trmoglavnost z dragocenim srebrnim darilom. Dal jima je napraviti pristavo na tem svetu, kjer sva sedaj. Potlej sta ostavila grad in od takrat ju nisem videl cela tri leta. črez tri leta sem izvedel, da je Luiza umrla od jetike. Oče in mati sta mi umrla tudi nekako v tistem času. Pretekli sta še dve leti; Še vedno nisem bil prišel z Jeanom vkup. Slednjič mi je pala nekoč v jeseni koncem oktobra v glavo misel, da bi šel malo na lov na svoje posestvo, ki je bilo skrbno upravljano. Kakor mi je pravil oskrbnik, je po njem mrgolelo divjačine. Prišel sem v to hišo, k Jeanu deževnega večera. Presenetilo me je, ko sem zagledal starega vojaka očetovega čisto sivega, če prav ni štel več nego pet ali Šestinštiri-deset let. PoveČerjala sva skupaj prav pri tej mizi, pri kateri sediva sedaj. Dež je lil curkoma; čulo se je, kako je plal po strehi, stenah in oknih; deževnica je v potokih tekla po dvorišču, in moj pes je v hlevu prav tako zavijal, kakor zavijajo nocoj naši psi. Kakor hitro je šla služabnica spat, je Jean najedenkrat pričel z nizkim tihim glasom: „Gospod baron ..." ,Kaj je, Jean?" .Nekaj vam imam povedati." ,Kaj neki, kar povej." „To ... to je, kar me vznemirja." „ Zakaj! Govori." „Vi se še spominjate Luize, moje žene?" „Seveda, prav dobro jo pomnim." „Ona me je pooblastila, da bi vam sporočil neko stvar." „Kakšno?" „Njeno, njeno . . . kako se reče . . odkritje ..." , A! ... no, kaj pa?" „Jaz vam tako težko govorim o tem ... pa moram . . . moram. Toraj . .. ona ni umrla od jetike .. . ampak ... od gorja ... to je cela stvar. Odtlej, ko je prišla sem, je pričela hujšati, tako se je bila iz-premenila. da je ni bilo po šestih mesecih več spoznati. Natanko tako se ji je godilo, ko meni pred ženitvijo. A vzrok je bil čisto drugačen. Poslal sem po zdravnika; rekel je, da ima bolezen na jetrih in apatijo. Za tristo frankov zdravil sem ji nakupil. A ni jih hotela jemati. Takrat sem vedel, da bo umrla. In glejte, nekega snežnega večera koncem novembra (ta dan ni bila ves dan, vstala s postelje) me je poprosila, naj ji grem po duhovnika. Takoj sem se odpravil. Kmalu po njegovem prihodu mi je dejala: je odgovoril, da mu te ceremonije nikakor ne zadoščajo. Razen poslanika je bilo umorjeno veliko število kristijanov, škofov, mi sionarjev, žensk in otrok, ki so stopili pred Božji prestol kot tožitelji kitajskega cesarja. Nikakor ni cesar osebno odgovoren za storjene zločine, pač pa njegovi svetovalci, njegovi uradniki. Te mora zadeti kazen. In ako jih kitajski cesar kaznuje po zaslu ženju, bo Viljem II. smatral to kot zadoščenje krščanskim narodom. Tudi bi z ra dostjo pozdravili vest, da se je kitajski cesar vrnil v Pekin. Waldersee ga bo, če treba, ščitil s svojim vojaštvom proti pun-tarjem. „Tuđi jaz hrepenim po miru* — je pisal nemški cesar — .toda po miru, ki daje za krivico zadoščenje ter vsem tujcem na Kitajskem varnost na telesu in življenju ter imetku, in ki dovoljuje svobodo veri " Nemški listi so s tem pismom prav zadovoljni, dasi je dokaj blažje kakor nota BuIo\va, ki je zahtevala, naj kitajska vlada izroči velevlastim v pest glavne krivce boksarskega ustanka. Viljem pa zahteva le, da kitajski cesar sam kaznuje krivce. Poroča se nadalje, da voditelji boksarjev, princ Tuan ter drugi princi in generali, nikakor niso bili odlikovani in niso dobili visokih mest, kakor so poročali angleški časopisi, nego so bili vsi kaznovani. V diplomatskih krogih imajo sedaj nekaj več upanja, da se sklene mir kmalu. Cesar Kwangsu, ki je bil nedavno še brez vpliva, je prišel zopet na površje, kar dokazuje, da se je cesarica vdova zopet vsaj za nekaj časa umaknila. Rusija je zasedla skoraj vso Mandžurijo, kjer se vrše še vedno boji z boksarji in s kitajskim vojaštvom. V okraju Kanton pa so kitajski vojaki pomagali francoskemu konzulu užugati boksarje, ki so požigali krščanske cerkve in | kapele ter morili kristijane. Ustaja je ondi baje zatrta, in jožne pokrajine so mirne. Potreba znižanja pristojbin pri prenosu premoženja. S cesarsko naredbo z dne 16. augusta 1899 štv. 158 drž. zak. 1. so bila izdana glede pristojbin pri prenosu nepremičnega premoženja nova določila, ki stopijo na mesto dosedanjih zakonskih določil in temeljna določila po tarifni postavki 106 pristojbinske tarife povsem opuste. Ta določila pomenijo za mestno hišno posest težavno breme. Nove pristojbine znašajo pri prenosih in prodajah med nesorodniki pri vrednosti 5000 gld. 3«/, od 5000 do 20.000 gld. 31/«0/«) nad 20.000 gld. celo 4%. Prejšnje prenosne pristojbine pa so znašale. 1) Ako se je premoženje posedovalo manj nego 2 leti 1%. 2) Ako se je premoženje posedovalo manj nego 4 leta 1'/»% ™ 25% pridatka. 3) Ako se je premoženje posedovalo manj nego 6 let 2% in 25% pridatka. 4) Ako se je premoženje posedovalo manj nego 8 let 2%% m 25% pridatka. 5) Ako se je premoženje posedovalo manj nego 10 let 3% in 25% pridatka. Mestno hišno posestvo reprezentuje pa povprečno nad 20.000 gld. vrednosti torej bi bila malokatera hiša v mestu de ležna te polajšave, nižje prodaje se dobe le na deželi. Kako velika je obremenitev med premičnim in nepremičnim kapitalom hišnemu posestvu, naj bode razvidno iz sledečega. Navadno se postavlja donesek vrednostnega papirja v isto vrsto z do hodkom hiše, kar se tiče obrestovanja, le ta rezloček je med obema vrednostima da donaša vrednostni papir gotovo svoje obresti, dočim je hišni dohodek odvisen od stanujočih strank in slučajnih elemen tarnih nezgod, kakor orno to videli žalibog v Ljubljani 1. 1895. Posestnik vrednostnih papirjev nima pri oskrbovanju svojega premoženja nobenih skrbij, dočim uprava ko ličkaj velike hiše provzroča dandanes že velike skrbi. Vrh tega je posestvo tako obdačeno, da je obrestovanje od leta do leta težje, ne glede na dolžnosti, ki jih mora posestnik izvrševati radi tako mnogih postavnih določil. In sedaj obdavčenje! Ne le, da mora hišni posestnik v primeri z drugimi davkoplačevalci plačevati največje davke, je ta občutno prizadet tudi tedaj, ako prenese ali proda svojo hišo. Kapi talist, ki proda vrednostnih papirjev za 5000 gld. plača od 5000 gld. samo 20 kr. efektnega davka, hišni posestnik pa, ki proda hišo in dobi zanjo 5000 gld. plača 150 gld. In vendar reprezentuje prav za prav hiša ravno tisto vrednost kakor vrednostni papirji, oboje služi v to, da živi posestnik od dohodkov kapitala. Razlika je le v tem, da tiči denar v jednem slučaju v zidovju, v drugem pa v tiskanem papirju. Prebitek obeh je naposled vendar v gotovem denarju; zakaj torej ta velikanski razloček pri prodaji! (Konec prih.) Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 2. oktobra. (Konec.) Obč. svet. Žužek je tudi poročal o odkupu sveta, kar se ga bode od župnega vrta pri sv. Petru potrebovalo za električno železnico. Sklenilo se ni ničesar. Ker je firma Siemens & Halske glasom pogodbe dolžna poskrbeti sama ta svet. Pri tej priliki je podžupan dr. vitez Bleiweis omenil tisti grdi zid, ki je napravljen okrog cerkve sv. Petra. Obč. svet je že davno izrekel svojo pripravljenost, da se ta zid nadomesti z ograjo. Vprašal je, kaj da je s to zadevo, saj je zdaj zadnji čas in zadnja prilika. Župan je odgovoril, da bi bil prostor že uravnan, če bi bil župnik in ključarji zadovoljni z magistratovim načrtom. Župnik je dal napraviti jako drag načrt. Obč. svet za izvršitev tega načrta noče vse stroške nositi, župnik pa neče ničesar dati. Župnik je obljubil, ua poskrbi privatno prispevke in župan čaka sedaj, kdaj mu naznani, koliko bode pr jpevka od župljanov. „Jean, jaz se ti moram izpovedati. Poslušaj, Jean. Jaz te nisem nikoli varala, niti pred svatbo, niti poslej. Ta je duhovnik, on ti more potrditi; njemu je znana moja duša. Toraj poslušaj! Če umiram, umiram zato, ker se nisem mogla spraviti z mi slijo, da ne bom več v gradu . . . zato ker sem bila . . . preveč dobra gospodu Reneju . .. vedi, samo — jako dobra — in dru-zega nič. To me je umorilo. Kadar ga nisem videla, se mi je zdelo, da gre smrt pome. Kadar pa je bil blizu mene, sem živela v njem. Samo videti mi ga je bilo treba. Hočem, da bi mu ti povedal to na kak način, potem ko mene ne bo več na tem svetu. Ali mu boš ? Obljubi mi . . . pod prisego, Jean, pred duhovnikom. Zavest, da bo vedel on, da sem zanj umrla, me bo potolažila . . . daj . . . prisezi mi ..." Obljubil sem ji, gospod baron, in držal sem besedo, moško besedo." In utihnil je, zroč mi naravnost v oči. * Pri Bogu, ne morete si misliti, dragi moj, kakšen dušni vihar me je objel, ko sem poslušal tega uboščka, čegar ženo sem bil ubil. In tega niti sam nisem vedel. Pravil mi je to v taki deževni noči, kakršna je nocoj, in v baš tej le kuhinji. Jaz sem ponavljal: „Moj ubogi Jean, moj ubogi Jean!" On pa je zašepetal: „Vidite, to je vsa historija, g. baron. Vi ne morete nič za to, in jaz tudi ne . .. končano je ..." Stegnil sem se čez mizo, prijel ga za roko in zaplakal. On pa je rekel: „Greste z menoj na njen grob?" Pritrdil sem z glavo, da hočem iti. Govoriti mi ni bilo moči. Vstal je, prižgal svetilko in odšla sva v dež; svetloba najine svetilke je jasno osvetljevala poševne kaplje, švigajoče skozi temo kakor strele. Odrinil je vratca in zagledal sem križe iz črnega lesa. Nepričakovano je izpregovoril: „Tam, pred mramorno ploščo," in postavil svetilko, da bi mogel čitati napis: „Luizi-Hortenziji Marinet ženi Jeana Francois Lebrument, kmeta. Bila je zvesta žena. Mir njeni duši!" Klečala sva v blatu. Svetilka je stala med nama, in jaz sem gledal, kako je dež bfl po belem mramorju, poskakujoč v razpršenih kapljicah od plošče in potem tekel čez štiri robe hladnega in neprodirnega kamena. Mislil sem o duši nje, ki je umrla . . . O, uboga duša! . . . uboga duša!" Od takrat prihajam vsako leto semkaj. Ne vem zakaj, a vendar čutim vselej zadrego pred tem Človekom, kateri kakor da bi mi odpuščal krivdo. Isti poročevalec je poročal o prizivu Ivana Škrjanca proti vknjižbi reverza glede vrednosti njegove hiše, kateremu prizivu se je ugodilo, in o kolavdaciji podaljšave Blei-vveisove ceste, ki se je odobrila. Pri tej priliki je obč. svetnik Šubio omenil, da, če se hoče kdo na lep način nbiti, naj gce po tisti strani, kjer so telegrafski drogovi stavljeni na trotoar in so napeti dratovi. Pasaža je nevarna, zato naj zahteva magistrat od poštne direkcije, naj prestavi telegrafske drogove. — Sprejeto, Obč. svet. Plantan je poročal o de lovanju tržnega nadzornika za dobo od 1. avgusta 1899. do 1. septembra 1900. Poro čilo se je vzelo na znanje. Po poročilu obč. svet. Senekoviča se je absolventki osrednjega čipkarskega kurza na Dunaju, Mariji Abramovi, podaljšalo uživanje mestne ustanove 400 kron za dobo dveh let. Po poročilu obč. svet. dr. Po ž ar j a sta se odobrila statut in bavilnik za drugi mestni otroški vrtec v Trnovem. Obč. svet. Testi se je izrekel proti temu, da se vrtec nastane poleg gostilne, na kar je župan Hribar pripomnil, da je bilo jako težko dobiti prostore, sicer pa bo govoril z gospodarjem. Po poročilu obč. svet. Grošlja se je dovolilo kredita 400 kron za nakup raznih nujno potrebnih učil na mestni osernrazredni dekliški ljudski šoli in 90 kron za nakup 30 iztisov Brunetove učne knjige za telovadbo. Naposled se je po poročilu obč. svet. Suh i ca sklenilo, postaviti v proračun za leto 1901. svoto 3000 kron za učne potrebščine na III. mestni deški ljudski šoli, ki se ustanovi prihodnje leto. Sledila je potem tajna seja, v kateri se je razpravljalo o personalijah. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4 oktobra. — „Domoljub" obsojen. V zadevi gospoda Ivana Lampeta proti „Domoljubu" vršila se je danes prizivna razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Obtoženega slamoreznega urednika zastopal je dr. Šu-šteršič, kojega je pa sv. duh danes čisto na cedilu pustil, ker je prizivno sodišče v polnem obsegu prvega sodnika razsodbo potrdilo. S tem je Rakovec definitivno obsojen, a gospod Ivan Lampe, posestnik s Črnega vrha pri Idriji, dobil je popolno za doščenje nasproti rudečelasemu kaplanu, ki ga je vlačil po blatnih predalih vmazanega „Domoljuba". Dr. Šusteršič je pri razpravi kar besnel, ter se prilično tako neotesano, kakor nekdaj v duhovnike, (ki so mu na Rakeku kot kozli smrdeli), zaganjal v naš list. Dr. Tavčar ga je primerno zavrnil, česar pa niti treba ni bilo, ker se za sodbo Šusteršičevo niti toliko ne brigamo nego se brigamo za predlanski sneg. Ta človek meni, da je povsod katoliški shod, zategadelj je povsod surov, kakor je bil na katoliškem shodu. — Uljudno vprašanje. Dovoljujemo si, slavno vodstvo c. kr. tobačne tovarne uljudno interpelirati: 1. Ali je res, da je svojemu uslužbencu Baharju dala jedno-mesečen dopust in 2. v kateri namen ga je dalo ? Govori se namreč da je dobil Ba-har dopust, da se posveti agitaciji za dr. Kreka. Prepričani smo sicer da mu slavno vodstvo ni dalo dopusta, da bi agitiral za dr. Kreka, ali zanima nas, če je mož res dobil dopust in v kak namen. Potem bomo govorili dalje. — Iz Vencajzovega vinogradniškega društva. Gospod Peterca st. je bil podpredsednik vinogradniškega društva. Mož je razumen trgovec in bi se bil društva gotovo držal, ko bi imel količkaj upanja da bi uspevalo. Ko je pa videl, kako vzorni Venoajz samovlastno gospodari, in ko je spoznal, da mora Vencajzovo gospodarstvo to društvo na kant spraviti, se je ustrašil, da bi moral za Vencajzove grehe v žep poseči ter je rajše odstopil. No, kdor pozna g. Peterco, tisti ve, da morajo razmere že preklicano slabe biti, če se je on umaknil. — »Kmetijsko društvo v Vipavi" se je oglasilo v .Slovencu" in ponuja preča-stiti duhovščini in drugim odjemalcem svojo .zajamčeno pristno vino". Če povemo, da je duša tega .Kmetijskega društva" oni isti Tone Uršič, ki je imel tudi ranjko „vinarsko zadrugo" v rokah, bodo tako prečastita duhovščina kakor tudi drugi odjemalci vedeli, koliko je vredno njegovo zatrjevanje, da prodaja .zajamčeno pristno" vino. Tudi v rajnki vinarski zadrugi je prodajal .zajamčeno pristno vino", in sicer tako dobro zajamčeno, da se je izkazalo kot — petjot. Zajamčeno8t Uršičevega vina torej ni dosti vredna. Zato pa je vino samo toliko dražje. Uršič pač misli, da bodo ljudje sedali na Iimanico .Svoji k svojim", in da- bodo radi njegovih lepih očij njegovo zajamčeno pristno i ino dražje plačevali, kakor ga dobe drugod. Kaj stori prečastita duhovščina, nas nič ne briga, toda .druge odjemalce", ki jih vabi Uršič moramo vendar opozoriti, naj bodo previdni. Uršičevo društvo je stavilo nerazmerno visoke cene; za 100 litrov loco Postojna zahteva: za belo vino prve vrste 40 K, v tem ko se dobi pri vsakem vinogradniku po 30 K, voznina v Postojno pa stane 1 K 60 v.; za belo vino druge vrste zahteva Uršič 34 do 38 K, dočim se ga dobi po 28 K (več voznina do Postojne 1 K 60 v) pri vinogradnikih kolikor ga kdo hoče, rudeče vino ponuja Uršič po 20 K. Tacega pa ni nikjer dobiti, ker to vino sploh ni za nič, kvečjemu za strojenje volovskih kož. Kme tijsko društvo prodaja torej vino veliko dražje kakor ga je dobiti pri vipavskih vinogradnikih. Tisti, ki kupujejo vino. naj gredo naravnost h kmetu in bodo veliko bolje izhajali, kakor če se zatečejo v Uršičevo društvo, ki se je ustanovilo sploh le zato, ker je bila vinarska zadruga vsled prodajanja petjota prišla ob ves kredit. — Taki so! Piše se nam: Ni še tako dolgo tega, kar sem bil slučajno na nekem pokopališču blizu nekega večjega kraja na Juž. Štajerskem. Pokopali so ravno nekega bogatina iz kraja. Ko je bil obred končan, pristopi priprost, ubožno oblečen človek z malo krsto v rokah. S solznimi očmi se obrne do kaplana in ga poprosi: .Gospod, otrok mi je umrl, prereven sem, da bi mogel plačati; ker so že ravno tukaj, prosim jih lepo, naj še njega pokopljejo!" Kaplan pa ga na to vpraša: .Plačajte, ali ne, če ne morete plačati, ga ne pokopljem." Jokaje mu odgovori delavec: .Saj sem jim že povedal, da ne morem, prosim, naj se vendar usmilijo!" A kaplan se ni dal omočiti. „Ga pa tako pokopljite!" In odšel je. Vsi prisotni so bili radi takega postopanja skrajno ogorčeni. Taki so ti vzorni gospodi! Sami vedno pridigujejo o usmiljenosti in o krščanski ljubezni, ne izvršujejo je pa ne. Pristavljam še, da je dotični kaplan sedaj že avanziral. — Ljubljanska meščanska godba. Pred tremi meseci sprožena misel, ustanoviti civilno godbo v Ljubljani, je sedaj uresničena. Včeraj je pri mirozovu prvikrat nastopila. Vsled slabega vremena ae je odhod od starega gimnazijskega poslopja za pol ure zakasnel, in dasi je dež pretil in koj po odkorakanju začel padati, Sla je neustrašno naprej. Vsled te zamude, in da je bilo mogoče priti pravočasno do gospođa deželnega predsednika, se je sprevodni red moral primerno spremeniti. Godba je svirala grede jako pridno, dasi jo je dež občutno oviral in motil. Pri gospodu deželnemu predsedniku igrala je poleg cesarske pesmi še Verdijevo simfonijo iz .Nabuko-donozor", pri gosp. županu četvorko .Spo min na Kranj" od g. Parme in Zajcev „V boj!", pred škofijo pa Ipavčev .Mrak" in .Domovini". O uspehu je čuti le pohvalno priznanje, in je to toliko bolj utemeljeno, ako se pomisli, da sta bili za obširen program le dve vaji mogoči, kajti le dva dni prej se je še z došlimi muziki v toliko po-polnilo, da je bil nastop mogoč. V tako kratr kem času je pač le mogoče godbi nastopiti, ki ima v svoji sredi večino izbornih močij Godbo je po vsem mestu spremljevala ne-dogledna množica. Vladala je občna radost da se je posrečilo ustvariti tako godbo, in je občinstvo godbo ves čas spremljalo z bučnimi .Živio-klici", ki so narasli pred hišo dr. Tavčarja v pravi orkan. Pred škofovo palačo, ki je bila na vseh koncih po policiji zastražena, pa je vladela grobna tišina in ni bilo čuti ne jednega .Živio"-klica. Koj ko je godba odšla pa se je začelo zopet živahno .Živio-klicanje". Začetek je storjen. Največjo zaslugo za to ima pač g. Pahor, ki se je z vsemi močmi posvetil delu ustanovitve in izvršil vse priprave. Da bode godba imenitno napredovala, ni dvomiti. Preostaja le še sedaj na noge po- stavljeno godbo po prvi poti in pravilno do zaželjenega cilja dovesti, da bode kos evoiej nalogi na celej črti mestnim ljubljanskim potrebam zadoščala. Ako bode odbor v tem obziru tako vstrajno deloval in si ohranil in podpiral razumnega, ne ustrašnega glasbenega ravnatelja — glasbenega veščaka, je obstanek in napredek zagotovljen. Živela ljubljanska meščanska godba! — Jour-fixe umetniškega društva. Včeraj so se začeli zabavni večeri našega umetniškega društva ter se bodo, kakor že lansko zimsko sezono, vršili poslej vsako sredo. Ti večeri nikakor niso koncertni, z določenim raznovrstnim vsporedom, nego le sestanki členov in društvenih prijateljev. Pri teh sestankih se navadno — dasi ne vedno — poje, igra na raznih glasbilih, de-klamuje ali predava. Toda vse spontanno, brez aranžerjev, kakor v dobri družbi veselih somišljenikov, katere druži umetnost te ali one stroke. Jour-fixi so torej v pravem pomenu besede zabavni ter resnično pospešujejo družabnost tako med umetniki kakor tudi med prijatelji slovenske literarne, igralske, operne, slikarske ali kiparske umetnosti. Dobrodošel pa je vsakdo, ki ima smisla za resnično, svobodno zabavo! Sinoči se je dognal natančno pro gram glede sprejema tržaških rodoljubov in rodoljubkinj, ki se pripeljejo to nedeljo dopoldne s posebnim vlakom. Za zabavo pa sta poskrbela požrtvovalni in delavni društveni člen gosp. Cinner. ki je igral mnogo klasičnih točk na klavirju ter naš vrli, simpatični tenorist, g. Orželski, ki je s svojim krepkonežnim glasom, segajočim do dna srca, zapel nekaj arij in pesmij s poljskim tekstom. Udeležba je bila prav dobra. — Črevljarsko strokovno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, 7. oktobra splošno vinsko trgatev v kazinskem steklenem salonu v zvezi s plesom ob 8. uri zvečer, pri kateri svira vojaška godba. Vstop župana, občinskega pisača, jetnišničarja, vi-ničarjev in viničaric bode ob 1j%9. uri zvečer iz gostilne „pri Kroni" po Kongresnem trgu s kmetsko godbo na čelu v kazino na trgatev. — Slovensko bralno društvo v Tržiču. Na občnem zboru tega društva je bil izvoljen sledeči odbor: gg. Lenart Klo-futar predsednikom, Mihael Debelak podpredsednikom, Josip Šter tajnikom Anton Markun blagajnikom, Josip Luzar, Karol Rueh, Josip Vidmar in Fran Zoreč za odbornike. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu september 1900 je vložilo 122 strank 36 581 K, dvignilo je 112 strank 28 716 K 57 h., 28 strankam se je izplačalo posojil 29.902 K, denarni promet 156 244 K. 27 h. — Cesar v Gorici. Mej drugimi je cesar v Gorici sprejel v avdijenci tudi deputacijo dež. učiteljskega društva, koja mu je izročila pozdrav in spomenico. V deputaciji so bili gg Peertz, učitelj na nemški šoli v Gorici, Rublin italijanski mestni učitelj in Krizman, nadučitelj v Dornbergu. — Kdo je demonstriral? Tržaški aPiccolo" poroča, da so bile te dni v furlanskem Tržiču (Monfalcone) demonstracije proti neljubim gostom iz Italije. Ker mestni redarji niso mogli demonstrantov ukrotiti, prišli so orožniki na pomoč, ki pa baje niso hoteli pomagati. Italijanski državljani so se potem obrnili do mestnega župana, naj varuje njih in njihovo naroduost, sicer da se obrnejo do italijanskega konzula. Zupan se je obrnil do okrajnega glavarstva. Pri čitanju tega poročila se nam vsiljujejo vsakovrstna vprašanja, zlasti kaj da delajo italijanski državljani v Tržiču, kdo ^a je demonstriral proti njim, Slovenci ali ^ahi sami, in zakaj se je demonstriralo; ali iPiccolo" na vse to ne da odgovora. — Ljudska neumnost menda res ne "0 nikdar izumrla, zakaj zdaj in zdaj se taj zgodi, kar svedoči, da celo v prosvetrnih ni zatreti praznoverstva. Tako je Prišla predvčerajšnjim v Trstu neka Kata-nna K. na policijo in zahtevala, naj takoj zapro njeno znanko Viktorijo Z, ker, da jo Je ta „zaco prala" s tem, da jej je odrezala koder las, vsled česar jo je njen Ijubček se »sta dan zapustil! Koder se s hudičevim ultom ljudstvo slepi, tam seveda ni čuda_ da cvete tudi tako bedasto prazno-verstvo. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca septembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Alojzij Dolničar, Bo horičeve ulice št. 12, trgovino z mešanim blagom; Franc Adamič, Poljanska cesta št. 17, trgovsko agenturo; Amalija Češarek, Šelenburgove ulice št. 1, trgovino z manu fakturnim in galanterijskim blagom; Marija Kavčič, Florijanake ulice št. 34, trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Marija Petač, Gosposke ulice št. 5, branjevski obrt; Ant. Putrih, šolski drevored, mesarski obrt; Ama lija Bitenc, Prešernove ulice št. 5, trgovino s kramarskim blagom; Frančiška Ravnikar, Mestni trg, prodajo živil; Ivan Prek, Tržaška cesta št 28, fijakarski obrt; Barbara Uranič Mestni trg, branjarijo ; Josip Jug, Tržaška cesta št. 27, trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Adolf \Vaizen, Gradišče št. 5, pro dajo moke; Josip Grdadolnik, Karolinška zemlja št. 5, kuhanje žganja; Josip Berg-mann, Klavnične ulice št. 1, čiščenje črev; Marjana Magister, Mestni trg, prodajo živil; Marjeta Vanino, Emonska cesta št. 17, kroš njarstvo in izdelano obleko, z volnenim in kratkim blagom. V zakup so vzele: Helena Vidali, Turjaški trg št. 1, gostilničarski in krčmarski obrt .Katoliške družbe za Kranj sko"; Kristina Schinzel, Prečne ulice St. 2, gostilničarski in krčmarski obrt Fr. Poppa; Josipina Ocvirk, Dolenjska cesta št. 4, gostilničarski in krčmarski obrt Ivana Malina. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Amalija Bischof, sv. Petra cesta št. 4, modistovski obrt in trgovino z drobnim blagom ; Luka Jerina, Cesta v mestni log, črev-Ijarski obrt; Marija Vrtnik, Miklošičeve ulice št. 34, trgovino z deželnimi pridelki; Karol Schneller, Poljanska cesta št. 13, kleparski obrt; Marija Bekš, Tržaška cesta štev. 19, prodajo živil; Ivan Godec, Florijanske ulice, pekarski obrt; Ernest Hieng, Dunajska cesta št. 32, trgovino z vinom; Aleksander Gotzl, VVolfove ulice št. 8, pozlatarski obrt; Ana Valentin, Dunajska cesta št. 8, modistovski obrt; Franc Belič, Konjušne ulice štev. 13, podkovno kovaštvo. — Mestna kopel. Od 23. do 29. sept. letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 672 kopeli in sicer za moške 512 (prsnih 373, kadnih 139) za ženske 160 in sicer 67 prsnih, 93 kadnih. — V Ameriko se je odpeljalo meseca septembra z ljubljanskega južnega kolodvora 73 oseb. — Po ne ver j en je. Rozalija Kregar, go-stilničarica na Sv. Martina cesti št. 36, je dala včeraj zjutraj svojemu hlapcu Francetu Trevnu 120 kron, da jih nese v hranilnico. Hlapec pa ni naročila izvršil, marveč si je vz el fijakarja in se je vozil ves dan od gostilne do gostilne in je popival za denar svoje gospodinje. Ko ga do večera ni bilo nazaj, je Rozalija Kregar to naznanila policiji, ki je potem hlapca iskala in ga dobila v neki gostilni na Karlovski cesti, kjer je pil in plesal in se zabaval z dekleti. Stražnik mu je skalil veselje in ga odpeljal v zapor. Zapravil je bil že 36 K, drug denar se je še dobil pri njem. — Konj ušel je včeraj zvečer hlapcu Štefanu Jeršinu v .Mestnem domu", ko ga je na dvorišči pripregel v rešilni voz. Konj je dirjal v Streliške ulice, kjer so ga ujeli in prepeljali nazaj v .Mestni dom". — Anarhist? Umberto Nemec, ki je bil pred dnevi na ljubljanskem kolodvoru prijet, ker je nosil pri sebi bodalo, je bil zaradi naprave prepovedanega orožja obsojen na tri dni zapora. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. do 29. septembra kaže, da je bilo novorojencev 23 (=■ 34-15 %o), umrlih 19 (=28 21°/e0), mej njimi jih je umrlo za jetiko 4, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 4 (=2105%), iz zavodov 5 (=263 °/o)- Z* infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 3, za tifuzom (trije vojaki, bolni pripeljani z dežele v bolnico) 3, za grižo 4, za vratico 2 osebi. — Kupce vina opozarjamo na današnji inserat bratov Horvat v Plešivici pri Jaški na Hrvatskem. • Edvard Albert. Umrl je mož učenjak — poslednji od števila onih profesorjev medicincev, ki so priborili dunajski fakulti svetovnoslavno ime. A on ni bil le izboren v svoji stroki, bil je vseobče izobražen veleum, priboril si je vpliv v odločilnih krogih, oslavil si je ime v literaturi. Da se ga hvaležno spominjamo mi Slovenci, v to imamo mnogo povoda. Albert je bil zave den Slovan, zvest sin svojega češkega naroda in velik prijatelj Slovanov. Kot učitelj je vzgojil veliko število zdravnikov, in mlajša generacija slovenskih zdravnikov, ki so studirali na Dunaju, se ga gotovo hvaležno spominja kot svojega profesorja. Podpiral je rad uboge dijake, saj je sam, sin ubogih starišev, skušal revščino dijaških let. — A tudi Slovenci v obče niso pozabili, da je bil Albert član komiteta dunajskega, ki je po potresu ponesrečenim Slovencem nabral tako bogato denarno podporo. On sam je podaril 100 gld., in med svojimi tovariši profesorji nabral zelo izdatno svoto v ta namen. Albert je bil nedosežen učitelj. Njegova predavanja so bila od vseh vedno najbolje obiskovana. Dočim so pri drugih profesorjih pogosto zevale prazne dvorane, bila je njegova — dasi največja — vedno natlačena do zadnjega kotička; po celo uro popreje so se borili za prostore za-poznenci so se morali vračati — ker niso več dobili prostora. Albert je bil izboren govornik, predaval je tako jasno, da je na najpriprostejši način razložil tudi najtežje probleme, in vedel prirediti svojo snov tako zanimivo, da je čas potekel vsakemu prehitro. — Albert kot kirurg ni iznašel drznih novih operacij — kakor njegov kolega Billroth, — a imel je bistro oko za vsak napredek v svoji stroki in ga vestno uporabljal v korist svojim bolnikom Sloveči tekmec Billroth ter njega pristaši so pričetkom nekako prezirali mladega Alberta, a s časom izginil je ves antagonizem, in govor, katerega je imel Albert pri odkritji spomenika Billrothovega v arkadah dunajskega vseučilišča, je bil gotovo najlepSa proslava tega velikega mojstra.Kdor je po znal Alberta, je vedel, da mu je šla beseda od srca, kajti sovražil je vsako navi-deznost in prazno formalnost. Zdel se je mnogim — grob; bil je tudi v istini lahko razdražljiv in potem zabrusil v obraz marsikako besedo, ki je bila rezka in britka; a bil je izredno dobrega srca, in to so vedeli tudi dijaki ter za to potrpežljivo prenesli pri izpitih marsikako karakteristiko kandidatov, radi katere bi kakemu drugemu profesorju gotovo priredili škandal. (Konec prih) * Župnik — defravdant. Iz Augsburga poročajo, da je bil pri ondotnem deželnem sodišču župnik Avguštin Weber obsojen na 7 mesecev v ječo, ker je poneveril 7700 mark, katere mu je dala spraviti neka vdova. Župnik je denar porabil zase in za cerkvene potrebščine. Ko so ga dediči vdove tožili, je hotel dokazati, da mu je vdova dala denar na svobodno razpolago. * Tatovi v Vatikanu. Iz Rima poročajo : Neznani tatovi so vdrli s ponareje nimi ključi v pisarne uprave papeževih palač in odnesli za 337 000 lir železniških obligacij in za 3000 lir zlata. Uprava je baje brzojavno naznanila bankam številke ukradenih obligacij. Tatovi morajo biti v Vatikanu doma, ker so izvršili tatvino jako premeteno. * Roparski napad. Iz Lvova poročajo : Kakor javljajo iz Kolomel, so v vasi Za-lucze napadli kmetje s sekirami in noži gostilno nekega Siegelbracha ter umorili gostilničarja in smrtnonevarno ranili njegovo ženo in deklo. * Grški častniki. Obristlajtnant Pho-topoulus in major Esrakos v Atenah prideta te dni pred vojno sodišče, ker sta pomagala uteči nekemu Theophilatosu, ki je neki banki ukradel 200000 frankov. Tat je tast Esrakosa * Sprevod psa. Pred nekaterimi tedni je nekemu gospodu v Londonu poginil pes. Gospoda ni bilo doma, a poklicali so ga brzojavno. Bil je obupan, da bi skoraj zblaznel. Dal je psu napraviti rakev, katero so peljali na lepem vozu na pasje pokopališče, za rakvijo pa so se peljali v dveh vozeh gospod in njegovi prijatelji . . . Tako sedaj ne bo možno reči več: „Poginil je kakor pes!" * Ciklon. V okolici mesta Leipa, v Neulandu, Schonbornu, Niederliebichn in Schwocki je napravil minoli petek ciklon v petih minutah ogromno škodo. V Schonbornu je podrl pet hiš z gospodarskimi poslopji ter odnesel lesene dele daleč proč. Okoli 300 dreves je vihar populil, zlomil in odnesel. Razvaline in kupi drevja kažejo pot ciklona. Na Muhlbergu je podrt gozd 50 m široko. Pri Jagersdorfu je gozd v razdalji 1200 sežnjev kakor obrit. Ciklon se je ustavil ob nekem hribovju. Na neka- terih krajih je kar deževalo lesenih stvarij in kosov pohištva, vej i. dr. Travniki v okolici so kakor da bi jih shodila velika množica. Ciklon je bil 50 m širok. Ko se je bližal, je bilo slišati kakor bi pokale puške. Lomite v dreves, žvižganje vetra in grmenje podiraj očih se dreves je b lo strašno. Nekega kmeta Forsterja iz Schonborna je ciklon dvignil od tal in nesel več metrov daleč. Obležal je nezavesten. * Kemična tovarna Fric Schulz jun., zdaj Fric Sahulz jun. delniška družba, Lipsko in Heb, je vnovič dobila visoko odlikovanje, in sicer se je tej renomirani firmi na svetovni razstavi v Parizu 1900 za njene gospodarstvene predmete, kakor Globus-snažilni exstrakt, Globus-snažilno milo, kremenovo kredo, svetlilni škrob in za druge razstavljene kemične izdelke priznala zlata svetinja. Književnost. — Cerkvena pesmarica za učence slovenskih ljudskih šol. Zložil in sestavil Danilo Faigelj. Opus 163 Izdaja za organiste 120 h. — Izdaja za učence 40 h. — I zvezek. Založil dr. Fr. Sedej v Gorici. — Tisk R. Miličeve tiskarne v Ljubljani. Vsebina: I. Mašne pesmi. (2 točki). II. Obhajilne pesmi. (4 točke) — III. Marijine pesmi. (6 točk). — IV. Cerkveno leto. (9 točk). — V. Razne pesmi. (8 točk). — Te dve knjižici obsegata torej velik in prav dober izbor najprimernejših cerkvenih pesmij za mladino ljudskih šol. Ime vele-uglednega glasbenika D. Faiglja, priznanega komponista in strokovnjaka - organista, je dovoljno jamstvo, da je »Cerkvena pesmarica" skrbno, okusno in praktično sestavljena ter zato veleporabna. Naročila sprejema knjigotržec Lavoslav Schwentner v Ljubljani Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4 oktobra. Ministrski predsednik Korber ima sedaj mnogo skrivnostnih konferenc. Včeraj je kon-feriral s Chlumeckim in z Grab-mayerjem. Dunaj 4. oktobra. V politiških krogih je vzbudil veliko veselost tarif, ki ga je razglasil Stojalowski za svojo stranko. Vsak, kdor hoče v imeni stranke kandidirati v drž. zbor, mora 300 gld. plačati; kdor hoče v deželni zbor kandidirati, mora plačati 70 gld. Vsak poslanec mora neke odstotke od dijet vplačati v blagajno stranke, a najlepše je, da mora nekaj plačati tudi tisti, ki iz stranke izstopi. Lvov 4. oktobra. Pod predsedstvom vit. Jaworskega se je vršilo včeraj posvetovanje vseh poljskih deželnih in bivših državnih poslancev, na katerem se je sklenilo premeniti statut poljskega državnozborskega kluba tako, da bo v prihodnje tudi klubova manjšina smela v parlamentu zastopati svoje mnenje, dočim se je doslej morala brezpogojno pokoravati večini. Minister Pi?tak je pri ti priliki izstopil iz demokratične stranke, ker je ta sprejeti predlog nasvetovala brez njegove vednosti. Praga 4. oktobra. Tukaj se je radi bede zastrupil zdravnik dr. Stanislav Novotny. Petro grad 4. oktobra. Minister zunanjih del je obvestil generala Gro-dekova, da je princ Čing pooblaščen, se ž njim v imenu kitajske vlade pogajati radi miru. Novi York 4. oktobra. Nemčija se umika, ker je uvidela, da sama na Kitajskem ne pride daleč. Sporočila je velesilam, da bi bila zadovoljna, ako bi Kitajska sama kaznovala tistih osem prinčev, ki so provzročili revolto in na-svetuje skupno postopanje v svrho, da se dožene, če so princi res krivi, kako kazen jim prisodi kitajska oblast, in da se kazen resnično in vzpričo zastopnikov velesil izvrši. Kadar se to zgodi, naj bi se začela mirovna pogajanja. Darifa. Upravništvu naBega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospod Gabrijan, v Vipavi po gospodu Viktorju Dolencu, predsedniku jalovcev, v veseli družbi Pivćanov nabranih 6 K. — Gospod dr. Karol Scbmidinger, c. kr. notar v Kamniku mesto venca na krsto umrlemu prijatelju in kolegi g. Ivanu Kačiču, c. kr. notarju v Šoštanju 12 K. — Skupaj 18 K. — Živeli! Pri Ervtnu Burd; eh-u, lekarju v ^k»QI Loki se dobiva (321—68) imtlaeptlkoHa katero je sestavil zobozdravnik dr. Rad« FrlHii, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoScajoca za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti t«Oa kroni. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 7._Dr. pr. 1026. Mova opera. V petek, dne 5. oktobra 1900. Drugikrat na slovenskem odru: Nikola Šubič-Zrinjski. Glasbena tragedija v 3 dejanjih (8 slikah), po drami Th. Koemjrja napisal Hugo BadaliC, uglasbil Ivan pl. Zaje. Kapelnik g. H. BeniSek. Režiser g. J. Nolli. Bligijni« it odpre ob 7. ari. — Ikhiti ob '/,8. nri. — Konec po 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peti, polka Leopold II. it 21. Prihodnja predstava bode v nedeljo, 7. oktobra t. 1. Na čast tržaSkim posetnikom I. slovenske umetniške razstave. Tretjikrat v sezoni opera: „Nikola Šubič-Zrinjski". Umrli so v Ljubljani: Dne 30. septembra: Anton Mlakar, krojač, 62 let, Kopitarjeve ulice St. 2, jetika. — Rudolf Scherl, profozov sin, 2 leti, Pred kosamo 5t. 4, vnetje sopil. — Marija Renko, gostija, 80 let, Ra-deckega cesta St. 11, ostarelost. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806 8 m. Srednji nračnt tlak 736-0 mm. Stanje Cas opa-j baro-zovanja j metra I v mm. |5> j. J j Vetrov, Nebo II 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 736 6 17'0 si. jzahod dež 738-3 740-8 15-0 si. j vzhod 14*3 sr. svzhodi dež dež Srednja včerajšnja temperatura 17-4°, nor-raale: 12 5°. ZDio.xxads2ca, borza dne 3. oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 86 95 Skupni državni dolg v arebru .... 96 65 Avstrijska zlata renta....... 114 80 Avstrijska kronska renta 470 .... 9705 Ogrska zlata renta 4%....... 113 75 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 60 Avstro ogrske bančne delnice .... 1698 — Kreditne delnico ... , t . . . 65325 London vista ... ..... 24205 NemSki drž. bankovc aa 100 mark . . 118 30 30 mark............ 2365 SO frankov........... 1928 Italijanski bankovci........ 9040 C. kr. cekini..... ... 1146 iamoatojm Izurjenega. vsprejmeta odvetnika dr. Jos. Abram in dr. Ot. Rybaf v Trstu. (2019—2) Kdor Učenca sprejme takoj v svojo trgovino z mešanim blagom (1994—3) Josip Boncelj v Železnikih. ima za prodati deželnih pridelkov kakor: ' (1800—13) fižol, krompir i. t. d. naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini. Alojzij Grebene v Trstu *#• nllca Torrenie <š*. 309 32, pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki. prodajalka za Špecerijsko trgovino se takoj vsprejme pri (2029-2) Ivanu Jelenc-u v Tržiču. Dobre vinske sode različne vsebine odda takoj posamezno ali skupno po jako nizki ceni 2040-1 Alojzij Olifčič, Stari trg pri Rakeku. Novo ! Novo! V Lattermannovem drevoredu. Kinematograf Oeser model 1900. V elegantnem paviljonu. Lastna električna razsvetljevalna vpeljava. Ostane samo še do nedelje 7. t, m. tukaj. Zadnji novi program novodošlih slik. Ob delavnikih ena predstava In aleer ob G. url zvečer, ob nedeljah vsako uro predstava, In sieer ob 3., -a., 5., «., 9. In 8. url zverer. Znižane eenet I. prostor 3€l kr., II. prestor 80 kr., stojišče lO kr. (2021—4) Ges. kr. avstrijski iitim žiliznlci. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob ne-deliah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov« c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Eočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob (J. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v:a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ll. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Danaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Zenitfs&a ponudba. Kr-jaški mojster, star 30 let, doma v ljubljanski okolici, 8000 K premoženja; želi se zaradi nezadostnega znanja tem potom poročiti s kako pošteno šiviljo ali kuharico, ki je lepega vedenja, delavna in lepe vnanjosti, z malim premoženjem od 2000 — 4000 K, starost od 24 — 35 let. Resne ponudbe J^S^V cesti št. 27 >^£§F 9§*X izdeluje (1927-5) po primerni ceni in y/ solidni postrežbi. trgovskega pomočnika izurjenega prodajalca, vsprejme tvrdka Kham & Murnik v Ljubljani. Izbori (1982-4) ženska krojačica izdeluje elegantne toalete za na cesto in za v družbe. Zmerne cene. Študentovske ulice št. 13, I. nadstr. V mestni šoli, Komenskega ulice razstavljeno sadje prodajata za me Kham in Murnik, Sv. Petra cesta. Dr. Jan. (9035—1) Lepo stanovanje v 11. nadstropju hiše G. Auer-jevih dedičev v VVolfovih ulicah št. 12, obstoječe iz 4 sob, 1 kabineta za kopelj, 1 kabineta za posla, s pritiklinami, se odda za novem berski termin za nizko ceno v najem. Natančneje se izve v pisarni Auer-jeve pivovarne. (2032—2) Najfinejše namizno surovo maslo izvrstno ^2023-4; kuhinjsko surovo maslo planinskega pridelka in pristno gorenjsko kuhano maslo se dobiva sveže v trgovini Edmund Kavčič Prešernove ulice nasproti glavne pošte Redka prilika. Prostovoljno se proda (vsled smrti gospodarjeve) čedno, večje (2034—1 mlinarsro posestvo. Isto obsega: hišo s 4 sobami v 1 nadstropji, spodaj mlinom s 5. kamni in zraven gospodarskimi prostori; posebei stope, večjo žago s cirkularom m velik pokrito skladišče za les, vse v prav do brem stanu. Pred mlinom in žago je jak. velik skladni prostor. Opozarja se na dobru vodno moč, ugodno železnično zvezo z Ljubljano in izvanreden promet z lesom v ribniškem okraju. Podrobnosti pove g. Ignac Gruntar, c. kr. notar v Ribnici. Spretne, solidne potovalne uradnike CakvlaEitep|> za vse zavarovalne stroke vnprfjme proti visoki proviziji, sšasoma tudi m hIhIiki plaro tukajšnji glavni zastop stare, na Kranj 8kem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. LastnoroCno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ffakviziter upravništvu . Naroda". (1531—19; I* 500 hektolitrov Plešiviškega grozdja .h mošta ff t*oztl|e ■»«» 26 . mošt 32 300 hektolitrov v2041-l) vina iz leta 1899 1»» -*« tlo 40 M* ponujati« Iz Intitiirffn » liinarutli. brata Fran in Josip Horvat v Plešivici, z p. Jaška na Hrvatskem. l „Ljubljanska kreditna banka" j v Ljubljani t Špltalske ulice S*. 2. ( iTalc-u.p in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejših pogojih. (1877-18) IPosojIla na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje ca.enarn.Ilx vlo^ na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4° „ obrestovanjeiu od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila. Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli. Lastnina in *isk ,Narodne Tiskarne".