Poštnina plačana v gotovini Lete LXll. Sev. \n V UnMlonl v peteh Z. ovsastn 1929. Cena Din r- USH^^ BIH ^B^^ ^B H^^Hb UH ^B I^B^^f ^IHHHi IHH IHH ^B I^HHHi HHI ^^B ^^L^^W HHI^^ Izfaaja vsak dan popolđne, izvzemši aedetje to praznike. — Inserati do 30 petit i Din 2.—, do 100 vrst Din £50, večjl inserati petit vrsta Din 4—w Popast po dogovora. I n se ratni davek posebej. »Slovenski Narod« velia leteo v Jugoslaviji 144,— Din, sa inozemstvo 300.— Din. — Rokorfsl se M Tračalo. — H*U tefcfoftskc iterfflt« •*: 3122, 3123, 3124, 3125 la 312*. Popolen nenspeh kommilstlčno ofenzive v Evropl Kakor včerajšnji dan, je tuđi minula noč potekla po vsej Evropi brez večjih izpredov in nentirov - Le ponekad so skušali komunisti ponoći vprizoriti kravale, vendar pa nišo nikjer imeli sreče — Beograd, 2. avgusta. Kakor je bilo pričakovati, je tuđi noč od 1. na 2. avgust potekla popolnoma mirno in brez vsakršnih incidentov. Komunisti nišo niti poskušali kaliti red in mir in oblasti nišo imele nikjer niti najmanjšega povoda za kako intervencijo. Pravočas-no podvzeti varnostni ukrepi so v na-prei preprečili vsako komunistično akcijo in tako je komunistični »Rdcči dan« poteket v Jugoslaviji skoraj neopaženo. Delavstvo je tuđi pri tej priliki dokazalo, da je sito moskovskih hujskarij, da si želi reda in miru ter da je nepri-stopno komandi moskovskih diktator-jev. V vseh podjetjih se je delo vršilo normalno kakor on vsakem delovnem dnevu. — Dunaj, 2. avgusta. Kakor včerajšnji dan, je rudi minula noč potekla brez vsakršnega incidenta in policija, ki je bila sicer v stalni pripravljenosti, ni imela povoda za nastop. Za večer na-povedana komunistička demonstracija je Lzpad'la dokaj klaverno. Komaj par sto ljudi, većinama invalidov in znanih komunistienih agitatorjev, je skušalo manifestirati po predmestnih ulicah. Vi-deč pa, da se žanje nihče ne zmeni, so se demonstrant je sami razšli. Ce bi ne bilo pojačenih policijskih straž na uli-cah, bi se sploh ne opazilo, da prip.rav-Ijajo komunisti »svetovno revolucijo«. — Berlin, 2. avgusta. DoČim je vla-dal v mestu in vseh ostalih industrijskih c&rrtrih ves dan najlepši red in mir, so poskušali komunisti v poznih večer-«nih urah vprizoriti svoje demonstracije. V predmestjih so se začeli zbirati in iz-zivati socijalne demokrate, ki sprva na komunistična izzivanja nišo reagirali. Sele, ko so komunisti dejansko napadli nekatere socijalnodemokratske voditelje, so se jim postavili v bran ter je prišlo na dveh krajih do spopadov. Policija je takoj posredovala in ločila oba tabora. V spopadu je nek komunist zaklal nekega socijalnega demokrata. Junaka noža je policija aretirala in oddala v za-■pore sodišča. Do večjih izgredov, kakor so jih napovedovaJi komunisti, ni prišlo in je bil v vsem mestu po 11. uri zvečer popolen mir. Tuđi iz ostalih delov Nemčije poro-čajo, da je minula noč popolnoma mirno. Le v Monakovem so skušali komunisti vprizoriti demonstrativen obhod po mestu, vendar pa je policija njihovo nakano preprečila in jih razgnala. Komunistični poslanec, ki je organiziral demonstracije, je bil skupno s 13 drugimi ko-muTiTsti aretiran in oddan v zapore. — Pariz, 2. avgusta. Komunistični »RdeČi dan«, za katerega so razvijali komunisti ogromno agitacijo, je po za-slugri varnostnih oblasti po+ekel popol- noma mirno. Niti tekom včerajšnjega dne, niti tekom minule noči ni prišlo nikjer do kakih večjih izsredov ali mote-nja miru. V posamez-nih industrijskih centrih so komunisti sicer skušali vprizoriti demonstracije, vendar pa delavstvo ni sledilo njihovim pozivom. Praga, 2. avgusta. V vsej državi je minul komunistični »Rdeči dan« brez najmanjšega incidenta. — Bukarešta, 2. avgusta. Doćim je v vsej državi vladal včeraj red in mir, so poskušali komunisti v Kišenevu prirediti v poznih večernih urah napove-dane demonstracije. Prišlo je do spopada med komunisti in policijo ter voja-štvom. V spopadu je bil 1 komunist ubit. 15 pa pozneje aretiranih. Ko se je pojavilo vojaštvo, so komunisti zbežali. — Budimpešta. 2. avgusta. Tekom vsega včerajšnjega dne in minule noči ni prišlo niti v Budimpešti, niti kje dru-god na Madžarskem do kakega motenija miru. Delo se je povsod vršilo normalno. Komunisti so skušali organizirati enour-no stavko, vendar pa so klaverno pro-padli, ker je delavstvo odločno otklonilo njihove pozive in prijavilo kornu-nistične agitatorje oblastem. Curih, 2. avgusta. Moskovska propaganda, ki so jo razvijali za 1. avgust. je ostala brezuspešna. V vsej Švici ni prišlo kljub največji popustljivosti oblasti niti do najmanjšega incidenta izvzemši v Bazlu, kjer so komunisti skušali demonstrirati, a so bili od policije pregna-ni. Komunistični narodni svetnik Volpi je bil aretiran. Dva nevarna oožara V Toulousu je zletel v zrak mornariški arzenal z minicijskim skladiščem, v Napulju pa je zgorelo pristaniško skladišne - Pri obeh požarih gre najbrže za komum^tiofio akcijo Pariz, 2. avgusta. V noči od 31. jnlija na 1. avgust je iz-bruhnil požar v mornariskem atzenalu v Tonlousu. V par minutah je ogenj dosegel mtinicijsko skladisce. Sedcm moćnih eksplozij >e pretreslo ozračje in spravilo pokoncu vse mesto ter bližnjo in daljno okolico. Drobci granat so se raz-leteli daleč naokrog. K sreći ni bilo v bližim ražen mornaričke straže nikogar. O straži pri municijskem skladišcu, brojeći šest mcž, ni nobenega sledu in jih je bržkone pri eksploziji raztrgalo. Prebivalstvo bližnje okolice fe prestrašeno zbežalo na vse strani. Tekom včerajšnjega dopoldneva je ogenj zafel tndi skladisce smodnika, ki je s silno detonacijo zletelo v zrak. Zaradi nevarnosti nadaljnih eksplozij je bila reševalna in gasilna akcija zelo otežkočena in požara doslej se nišo pogasili. Mnogo ljudi je bilo ranjenih od drobcev granat in drage municije. Kako je ogenj nastal, se ni pojašnjeno. Verjetno je, da je požar v zrezi. s f*ein>im5$;t?čnnm teroris tf čnro*! akcijami. Rim, 2. avgusta. Včeraj ponoći je izbnihnil v prostem pri-stanišču v Napulju požar v tamošnjih velikih skladiščih, v 5ca-terih so bile velike množine parafina, katrana in bencina. Po eni verziji so zažgali komunisti, tro oficijelnih vesteh pa je na-stal požar zaradi kratkega stika pri električni nat>eljavL Ga-silcem se je le po dolgotr^jnem naporu mrsrečilo. da so požar IcVal^^ii, vendar pa je škoda zelo velika in se ceni na 2 mi-lijona lir. „Zeppelin" nad oceanom Davi ob 3 je preletel gibraltarsko morsko ožieio in leti proti Azorskim otokom - Slepi potnik v zrakoplovu - Đoslej je bilo dokaj neugodno vreme — Friedrichshafen, 2. avgusta. Davi Ob 3. je »Zeppelin« preletel morsko oži-no Gibraltar in zavzel naravnost smer proti zapadu. Zrakoplov bo poletel od-tod do Azorske?:a otočja in nato v direktni smeri na Newyork. >Zepelin^ je imel tekom prvega de-la poleta dokaj neugodno vreme. Pi« hali so močni nasprotni vetrovi, tako da je mop:el doseći povprečno hitrost komaj 70 km. Dr. Eckener je izjavil novinarjem, da bo pri tem poletu ponovil smer, ki jo je hotel vzeti na s\rojem nedavno po-nesrečenem poletu preko ^panije in Azorskih otokov. Zrakoplov bo prispel v Lakehurst v državi Newyersey v ne-deljo. »Zeppelin« ima tuđi tokrat na krovu slepega potnika. Cetudi so oblasti pooštrile kontrolo in je dr. Eckener pred startom osebno pregtedal vse od- delke gondol ter kotroliral sleherni ko-tiček, da bi odkril nepovabljenega go« sta, se je nekemu podjetnemu mladeni-ču, če^ar ime še ni znano, vendar le posrećilo, da sfrči s »Zeppelinom« preko oceana. V trenutku, ko se je začel zrakoplov v Friedrichshafnu dvigati, je skočil s strehe hangarja na zrakoplov. Pri skoku je najbrže prodrl obod ter zdrknil v notranjost. Ker dr. Eckener ni hotel z nova pristati, je ostal »slepi« potnik v zrakoplovu. Dr. Eckener pa se je odločil, da ?a bodo takoj po pristanku v Ameriki izkrcali in po ameriških oblastih odpremili s parni-kom nazaj v Nemčijo. kjer se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Zaradi dokaj neugodnega vremena je »Zeppelinova« radiopostaja ves čas zaposlena s sprejemanjem vremenskih poročil in zato doslej ni oddala s krova 3e oikakega poročila. *""•■* Na povratku iz Združenih držav bo Zeppelin pre\*zel obširno zbirko ame-riskih vzorcev blaga. Američani bodo poslali predsedniku nemške republike Hindenburgu v dar zbirko krogel za keglanje. O svojih bodočih nacrtih je dr. Eckener izjavil, da se bo »Zeppelin« po prihodu v Združene države ponovno vrnil v Evropo, nakar bo 14. avgusta kreni I na polet okoli zemlje. — Newyork, 2. avgusta. Casopisje obiavlia dolga poročila o najnovefšem poletu »Zeppelina« v Združene države. Većina je uveriena, da bo sedanfi polet uspel. Vojaske oblasti so pomnožile vojaško stražo v Lakehurstu z oddelki mornarice iz Filadelfije. Velika ramuoflka naročOa ▼ — Berlin, ?. avgueta. Nnirrflrr tvoraiee so prejel* no^a narobila za dobavo «troj«(v rn-munfiki državi. Nove pogodbe obeegajo na-ročila za skTrpno 15 mil. mark. Natečaja so se udeležile tuđi franeoske, poljske in madžarske tvornice. Upor kazofeacer — Kansas, 2. avgusta. V četrtek y> iz-bruhnil v kazniInici v Kansa«u upor. 7 kai-njencev je bilo ubitih. Neresnicne vesti o demisiji finančnega ministra dr. Švrljuge Dttnajski Hsti objavljajo vest o nameravani demisiji Knancne-ga ministra, ki jo pa v Beogradu nafodločnefc demantiralo — Dunaj, 2. avRusta. »Neue Freie Pressc« poroča iz Beograda: Kakor se doznava v informiranih krogih, name-rava baje finančni minister dr. Svrljuga podati ostavko iz istih razlogov, kl so prisilili tuđi dr. Mažuranića. da je od-stopil. (Kakor znano, je dr. Mažuranić odstopil zaradi nesoglasja slede reširve agrarnesa vpra^ania). V Beogradu vesti o nameravtnl ostavki finančneca ministra dr. $\rlju-ge odločno demanttrajo in navajajo za dokaz neresničnosti dejstvo, da se bo dr. Svrljuga kot drugi član naše delegacije udeležil mednarodne reparacij-ske konference v Haagu. Težka rudniška nesreča v Franciii V rudniku Escarbell je bilo zasutih 160 rudarjev - 60 je mrtvih, ostali so težka ranjeni - Še druge rudniške nesreće Pariz, 2. avgusta. V rudniku Escarbell pri Lemu ye prišlo včeraj popolđne do grozne katastrofe. V rovu št. 7 je nastala nenadoma eksplozija plinov. Zaradi eksplozije se je rov porani ter zasul vseh 160 delavcev, ki so bili na poslu. Detonacija je bila tako silna, da jo je bilo slisati daleč naokrog, v blizini pa se je čutila kakor močnejsi potres« Pređ>ivatetvo ie preplašeno prihitelo k rovu m ne&trpnn pričalrovik> prw ročil o ranjenih bi mrtvih. Realna ekspedicija ^ mož se je takoj podali v rov, kjer se mn je nudila crozna Milca, ko V> ođkopali zamuti vbod v rw. Ranjenci so se krčevko oprijemali re ateljev ter neprestano klicali nm po-moc. Tla pa so pokrivala trupla strahovito razmesarjenih ?n ožranih rudar* Jev. Katastrofa je zahtevala po dosedanith uteotovirvvli okroc 60 mrtvih. Šfir] navidezno mrtve rudarie V> po veturnem pHzadevanlu se H>ravQ) k življenju, vsem ostaHm pa le bfla vsaka pomoć zaman. Pred rovom v> m odicraH pretresli! prizori, ko so začeli \z đvigata irkrcafvatf rmaimac* la mrtve. Rudarska oblast le uvedla ^trosn prelskavo, da ^e n» vu »Jeanne Baliste« ]e nastala eksplozija r>renK>ynvnHj pralra. Osani d»-lavcev je bflo uhhih. mnogo pa ranfemh. Doslej so spravili na dan samo 4 trupla ufeitm. — Berlin, 2. avgusta. Pri rudnički nesreći v VVaMenhureo ▼ Zenrnft Šleziji je bilo Po končitfli usotovitvaa ubkOi 30 radarirv Anglija in Amerika bosta znižali svoje vojne proračune za eno tretino Predvsem boceta znižati izdatke za mornarico in vofno letal-stvo. — Križarke naj se uporabljajo samo za policijsko službo — London, 2. avgusta. Po informa-cijah londonskega tiska je bil med An-STlijo in AmerUco glede razorožitve na morju dosežen sporazum v toliko, da bosta obe državi znižali svoj vojni proračun za eno tretjino. Predvsem se mo-rajo doseći prihranki v izdatklh za mornarico in letalstvo. Število križark se bo dogovorno znižalc in izenačilo, v ostalom pa gre dogovor za tem, da bi se križarke v bodoče uporabljale samo za policijsko službo ter se temu primer-no oborožile. V bodoče naj bi se gradile le križarke manišega tipa s slahej-šo armaturo. Cirn bo med Anglijo in Ameriko definitivno dosežen sporazum, bodo pozvane tuđi ostale države, da se mu pridružijo. Macdonald je prepričan, da bo mogoče Že koncem letoSnjega leta sklicati splošno mednarodno razoro-žitveno konferenco, ki na tokrat ne srne ostati brez pozitivnih rezultatov. Tuđi Rumuoija bo protestirala proti amnestiji Radoslavova — Sofija, 2. tvgusta. Današnji listi po-ročajo, da se bo tuđi Rumunifa pridružila protestu jugoslavenske \Hmde glede amnestije Radoslavossa in tovarišev: Uradno ta vest še ni potrjena. Odlikovanje — Beograd, 2. avgusta. Kralj je podpisai ukaz, s katerim je odlikovan i redom sv. Save I. stopnjc bivši minister in sedanji član Vrhovnega zakonodajnega sveta doktor Gjuro Surmin, z redom sv. Save II. stopnje pa inž. Stanoje Nedeljković, generalni direktor katastra v Beogradu. Zakon o pospeševanju kmetijstva — Beogrcd, 2. avgusta. V minjatrstvu za poljodelstvo je dovršen nacrt zakona o pospečevanju poljedelstva. Nacrt bo poslan v pregled in oceno vsem gospodarskim mi-nistrstvom in poljedelskim rn drugim v po-štev prihajaiočfm korporaci^am. Prifatelfski stiki doltffnoT __ L«nd«B. 2. avgusta. Ameri&ki ban Vir Scliiff ft i2ro?i! angteškeimi prestolonaslM-niku 10.000 funtov D^nar s<» ho sm^l ujyv rabljati ia gojitev med narodnih prijateljskih d&km med dolgiaL I Senzacijonalen samomor v Londonu -- LondoB, 2. avgueU Soo6i j# .rvriil u neznanca \Trr>ka sa a">n»c»r r»anki> Uru-mond Frafeer, podpredefdnik Zve»« anglot* kih bank, ki si je sb%k^l največje sasltig« za uvedbo kr*dtt»*«* k*ntio.» Uru Siv a naro* dov. Sorzna poročila. UUBUAJ4SKA BOKZA. Devize: AmRterdara 22.M. Betrlio UAS7S —13J«T5 (133726), BroeJj 7.92. Bmlvnvc^a 9.9»7, Ottr* 10©4.4~10O7.-4 (1O980). Dvaial »^097—a.O»7 («OM7), Loodoc 2761&, New-ywr1c 56A45. Paw->ork 56^45 — 56.945, Pari* 221-21 - 224 21. Milan 296.75-296-75, Curih 1004.5, 1007.5* Amst*rd*jn 22.84 — 22.90, B#rlin 1S5G— 13.59, Dunaj 800.97 - 808.97, Praga 1«8 23 — 160/», BudimpHtta 792 — 796. — Kl*kti Vojna ikoda 4o6. INOZCMSICE RORZE. C«rik: London 25.215. Newyork 519.75. Pariz, 30.3675. Milan 27.175, Madrid 76.15, Berlin 123.95. Dunaj 73.?5, Beograd 9.1>75, Prata 153S, Buka r ci U 3.06. Budimpešta 9a65, Sotte 3,75, Varta^a 58-». Stran 2 •SLOVENSKI NARODf, dno 2. av*usta 1929. ^tev 174 Po Savi in Dunavu v Crno morje Sto kflotuetrov in samo dva po čitka- — Ka5* so jih pripravile ob počttak* — Končno v Beogradu. Brod—MTfxoTic& Kadi neanosne ▼rofine smo morali voini red preurediti. Veslamo od itirih do devetih zjutraj in od petih do sedmih popoMns. PopoManako vofajo nam pa redno otežkoča močan nasprotni ▼eter, ki se laganja v Soln in slabi moč na&h v««eL In tako amo rabili za vožnjo do Mitrovice, katero hi pri zmer-nejšem vremenu skončali v štirih dneh, skoro teden dni. Samac Županja, OraJi, Brčka, Raca so bile vmesne postaje. Ražen Ora&ev, male iiključno turske na-selbine z nitkimi, trhHmi kolibami in akromno džamijo ao ei vsa ostala desta podobna ko jajce jajcu. Katoliška in pravoslavna cerkev, džamija, glavna ulica % dre-voredom, par 6transkih ulic, nato pa vodi na vse šftiri »trani dolga prerita ulica z le-senimi bajtami, ki izginevajo v polje. Poleg elitne kavarne in reetavracije mr-goli ob obrežju špelunk z ožetimi dokleti, obreinimi delavei, ki jim je glad larieal eenco v obraz, s špekulanti, ki plačujejo godbo in zamenjujejo rakijo za živo blago, s sifilitičnimi ruševinami, ki skrit za ob-laki cigaretnega dima srkajo kiselico. Poveod pa skrbe za zabavo ciganski cr-kestri, gramofon ali pevke, ki po v«airi pee-\nš s krožnikom v roki iščejo priznanje od-činstva iu si naberejo par dinarjev za vsak-dar ji kruh. Vožnja je pusta in dolgoČasna; bosanski 6reg je jroeto zaraSSen, slavonski pa 2 Ma ravuL'a. H^a je moćno padla, na videz se niti ne premakne naprej. Bosna, ki se ;>red Samcem bJiva vanjo, njene hitrosti «vj po-speši. Komaj Drina, na bosansko-srbski me-ji, za s;n,tu*rje oeveži njen tek, a ludi I ft za kratko prosto. Utrujajo nas vigroin-ii ovin-ki 'o tn\t ji, taterim te Sava v*j t>'^? i»r»-jtO n* izn^Mri in ki poetajajo meitom.i fe cezi<*Mi. ^n] cmenim le ogrifu*»'i -vine1; pri RačL Iz Rače smo 2 in pol uri vozili po Savi, da smo se z drugega bresa zopet k Raci vrnili. Čctrturno promenado z enega brega do drugega ono z največjim napoiom in maksimalno hitroatjo pešca prevozili v oeemkrat daljem času. Pa to je le en zgled. V torek popoldne smo dosegli Srenisko Mitrovico. Cirkus Coioseuin, Keri in mi Ko smo v sredo dopoldne stopah po *piazzk (trgu), da si nabavimo živci /a natlaijQje potovanje, se nam je prigodi] prav zabaven prizor, ki nas je epravi 1 v 1^bro voljo. V Mitrovico je priapel >Circus Ci h>*e-um<, mal potujoČ curims s par konji, oslom, psom in neznatnim osobjem, podrtija. ki s pompoznim naslovom nima ničesar sXup-nega. Mi smo v svojih »potn-iSkih krojib<, v fiportnib dokolenk&h, zelenih erajcab, amerikanskih čepicah in do gležnjev p~ivitin nogpvicau sedli na klop v ljudskem vrtu in pregl^dovali, česa nam še manjka, ko pri-hiti k nani mlado, brhko dekle in nam vsa žalo^li a žc od daleč vpije: »Hej, gospoije od cirkusa, vašega Kerija je popadla stek-lina.« Radovedna je obstala tik nas in nas vprašujfiče motrila, kaj bodo ukrenili sedaj >gofepodje od cirkusa i. Par ljudi se je zbra-lo krorugi poČitek ie Wl 25 km pred Zabrež-jem. Bilo je ob štirih popoldne, ko smo pristali ob majhnem kosu zasenčenega brega — It tešči. Dolgo se ne smemo muditi, zato je današnji jedilni list do skrajnosti reduciran. Mleko, kruh, slanina. Berto je pripravljal ogenj. da zavre mle-ko, Ferdo in Branko sta pa morala umiti čolne. »Colni morajo biti vedno čisti in beli kot mleko.« je zakričal admiral, ki si je ob tri-nožniku opekel prste. Ne vem imena tega kraja. Morda mu pravijc domačini kačji breg, alt kakorkoli že. A ono malo počitka, kar bi nam po vsej pravici šio — je splavalo po vodi, jedilni list se je pa zmanjšal za eno »rihto*. Ferdo in Branko sta zadnje ostanke milnice že oplakovala od čolnov, ko zapaz* Ferdo, da se iz Save pne kačja glava, ki mrzlično potresa s preklanim jezikom in skuša doseči breg. V trenutku je popustil milo in v skoku preletel čoln in ogenj in kot okamenel ob-stal sredi brega. Ves trd in skrušen, brez glasu in znakov življenja je buljil proti bre-gu — boU podoben osnutku spomenika za kronske vpokojence ko živemu človeku. Branko je odskočil — pozneje se je iz-govarjal, da je hotel poiskati naočnike, da bi videl kam zamahniti — in tipal previdno krog sebe- Berto, ki se je motal krog ognja, in se mu je kozica nagnila, je zasrabi 1 za palico in skočil proti bregu. Kaca je med tem že splavala, a ž njo tuđi počitek. Bližnji ribič, ki ie videi naše poskakovanje in najbrže mislil, da smo kaki daljni izseljenci, ki ob bregu pri ognju s kričanjem in skakanjem opravljamo kak svoj cerkven obred, se nam je radovedno približal. Ko mu je pa Berto pojasnil vzrok raz-burjenja, je resno zategnil svoj obraz in nam svetoval, naj si za počitek izberemo raje kak drug kraj. »E, to so buje, gospodje! Pazite se, če vas piči, ne boste videli Beograda. Kar mr-goli jih tukaj. Eno uro lovim tukaj ribe, pa sem jih ujel komaj tri. Buj sem pa ta Čas ubil že šest.« Za Ferda je pomenilo to konec Naj raje bi pustil kosilo, stopil urno v Čoln In vesla I naprej, samo da izgine iz tega kačjega carstva. Previdno se je nagiba! na vse strani, stopical z ene noge na drugo, od utrujenosti in strahu buljil le še z očesno belino na vse šliri strani, priganjal s kosilom — in bil na-enkrat tako navdušen mornar, da se je škandaliziral nad počitkom in zahteval na-daljevanje poti. Branko, ki se je skušal pokazati mirnega in ravnodušnega. ie v nervoznosti prevrnil kozico z mlektm. kopalne hlačke so mu zdrknile z nosa na kup dračja in se vanj zaplele. Berto je urno pripravil slanino in kruh in spravili smo se h kosilu. A dober tek je mi-nil, zlasti še, ko je mleko privabilo kace. ki so se vlekle k bregu in nas v tesnem ovinku obiskovale. S kosilom in počitkom ne bo nič. Urno v čolne in naprej. • * • Dobro uro veslanja pred Zabreijero nas je dohitela noč. Gosta tema nam je zasti-rala razgled in le s klici smo sledili prvomu Čolnu. Sedemdeset kilomefrov smo imeli že da-nes za seboj. Sedemdeset kilometrov veslanja, vročine, skoroda brez hrane, a najhuje nas je mučila Žeja. Savska voda nam ni dišala, ker nas je vso pot spremljal gnus ob obreiju ležečih crkovin, da bi spraševali po vaseh po pitni vodi, danes ni bilo časa. Roke so že čisto mehanlčno premikale vesla. Ob desetih smo dosegli Zabrežje. »Urno, urno, fantje, ob 9. smo lahko že v Beogradu!« ie ob štirih zjutrai rentačil admiral in nas metal s trdega obrežnega ležišča. Branko, ki je zvečer od utruienosti med večerio štirikrat zaspal. se Je amo dvignil, da si pripravi nov nanosnik, Ferdo si je še obvezal rano, katero mu je prizadel tram, ki mu je zdrknil čez nogo — in smuk v čolne! In res. V petek ob devetih zjutraj smo pristali v Beogradu. Oiodolievanie sledi) Prezident Masaryk o svobodi narodov Brez morale in isobrazbe neodvimost nima pomena. — Svo-boda ne pomeni nič, če imaš prazen želodec. Ameriika revija »The New York Times Magazine« Je priobčila te dni obširen čla-nek o prezidentu Masaryku izpod peresa S. J. VVoolia. Avtor popisuje živahno preziden-tovo osebnost, njegove filozofske nazore in način njegovega življenja. Prezident Masa-ryk je sprejel Woolfa na gradu v Lanach in med tem, ko je pisec Članka skiciral njegov portret, je prezident govori! ž njim o raznih aktuelnih vprašanjih. Pogovor je nanese] tuđi na svobodo narodov in Masaryk je tuđi tu pokazal, kako globoko razume vse življenjske probleme. — Prave slike Ceškoslovaške v sedanji dobi in preteklih desetih letih ne bo pred-očll zgodovinar, marveč romanopisec, je dejal Masarvk. Zgodovinar bo morda nave-del točno vse podatke in bo skušal ugoto-viti najrazličnejše vzroke, katerih posledica je bilo v naši državi toliko izprememb, toda Sele velik romanopisec se bo mogel poglo-biti v življenje naroda in podati točno sliko vsega, kar se je zgodila Romanopisec nam sele pojasni, zakaj je prišlo pri nas do prevrata. Primerjajte samo našo deželo zdaj in pred 15 leti! Ta velika izprememba je v prvi vrsti posledica različnega duševnega stanja našega ljudstva. Ko je VVoolf prosil, naj mu podrobneje pojasni to prašanje, je prezident nadaljeval — Noben narod ne more biti srečen, do-kler se ne osvobodl In dokler oima toliko, da bi mogel zadovoljiti svojim gmotntm po-trebam. Svoboda ne pomeni nlč, če Imate prazen želodec Siromašnemu poljedelcu je domovina njegova bajta. Ce mu daste svobodo, ga vzpodbudite k delu. Za domovino se ne bo brigal, če mu deca v bedl moralno in llzlčno umJra. Na take U ud I ie ne smete obraćati s patrijotićnimi frazamL Te ne po menijo nič. Morate zanj kaj storiti. Najprej dopovejte kmetom* da so oni pravi gospo- darji, potem jim pa pomagajte, da si zboU-šajo gmotni položaj. Ccškoslovaško ljudstvo je prišlo zdaj do spoznanja, da je tastnik svoje države in da država ni lastnik njega samega. Toda še nekaj je nad tem. kar je pripo-moglo k ustanovirvi naše države in kar igra važno vlogo v žiljenju vseh narodov. To je pomirjenje duše v narodu. Ljudstva ni rešil ne politik, ne narodni gospodar, ne demagog. Nisem fantast in ne podcenjujem važnosti, gospodarskih, političnih in socijalnih vprašanj. Tuđi sam sem bil poslanec in nikoh mi ni prišlo na misel, da bi v parlamentu pridigoval o verskih vprašanjih, Nihče, ki spoštuje samega sebe, ne bo obešal svojega notranjega prepričanja na veliki zvon pri vsaki najmanjši provokaciji, toda vsak tak Človek ima svoje notranje prepričanje in živi v soglasju ž njim. Jaz trdno verujem, da obstoja nekaj globljega nego so vsa materijalna vprašanja, pa naj bodo se tako važna. Vsak narodni program, če hoče biti učinkovit mora v polni rn^ri izražati moderne kulturne potrebe. Tvoriti mora celoto ter upoštevati duševno in gmotno stran člove-ka. Politična neodvisnost ne zadostuje. Xe-odvisnost ne ohrani nobenega naroda pri življenju. Končni spas je v morali in izobrazbi. Politična neodvisnost je samo sredstvo, s katerim mora narod priti do pravil-nega življenja. Država, kjer se neha pravilno živeti, kjer narod ne živi moralno in dostojno, kjer ljudstvo nima več notranjeja zadovoljstva, mora propasti. Niti splošna volilna pravica ne r«ore ohraniti naroda pri življenju, če nišo njtgcvi sinovi prosvitljeni in zobraženi in če ne priznavajo premoči duha nad materijo, morale nad nemoralnost-jo in prosvitljencga ljudstva nad brutalnim nasiljem. Šmarješke toplice pri Novem mestu Zdravilisčc, ki je bilo pod prejšnjimi lastniki zanemarjeno in Je služilo samo lokalnemti prometu, se zdaj lepo razvija Smarješkc toplice pri Novem mestu na Dolenjskem so znane po bogati ogljikovi ki-slini in radioemanacUi. Posebno priporočlji-ve so pri bolehanju za arterijo^klerozo, moćnim krvnim tlakom, razdraženju živcev, glavobolu in revmatizmu, zlasti pri komplikaciji s srčno hibo. Sezona traja od zgod-nje pomladi do pozne jeseni in cene v pri-meri z drugimi zdravilišči nišo pretirane. Smarješke toplice so bile znane že pred 200 leti. Bile so v posesti graščakov, žive-ćih na gradu Otočec. Prej so imenovali ta kraj Jezero. V blizini smarješke kotline ob njenem severnem robu stoji razvalina gra-Ščine Sterleck. Iz Novega mesta se voziš tja po romantični dolini ob levem bregu zelene Krke mimo LoČne, Mačkovca, vinorodne Trske gore, starodavnega Starega grada, St Petra, srednjeveškega gradu Otočca in dalje na desni strani Krke gradu Struge, o katerih govori znani Tavčarjev roman »Otok in Struga«. V daljavi na desno po-zdravljata potnika vrhova Gorjancev Sv. Jera in Sv. Miklavž, spredaj pa se dviga ob robu Krke lepa cerkvica Kronovo in dalje na griču lepa vas Bela cerkev, obdana z zelenimi vinogradi. Pred to zavije pot v prostrano ŠmarjeŠko kotlino in potnik se tako j prepriča, da je tu v drugačni atmosferi. Po dolini teče bistra mrzla voda, ki goni več mlinov, od katerih spada prvi h ko-paliSču in se bo po rabila vodna sila za električno napravo. Električna centrala bo da-jala tok kopališču in zdravilišču v šmar-jeških toplicah, ki se zadnja leta lepo razvija. Kotlina ima mnogo termalnih izvirov in nekateri so že zajeti v treh stavbah s petimi bazeni. Ta voda je radioaktivna s 26J5 do 27 stopinj R. io je ena najboljših, kar se jih rabi za bolezni revmatičnega in živčnega izvora. Vsebuje tuđi v zadostni množini ogljikovo kislino. Z vrha nad kotlino, obdano z bukovim in hrastovim go-zdom, izvira izborna mrzla pitna voda, ki nikdar ne usahne. Ob severnem robu so pa topli, iz skale izvirajoči termalni izvirki, blizu katerih stoji lepa turska kapelica. Ob vhodu v kotlino, malo dalje od mlina, je tako zvana Aleksandrova kopel, dalje Petrova kopel, na desni strani na malem gnč-ku pa prijazna vila za prenoćišče. Poleg male a lične stare restavracije so v početku kotline še gospodarska poslopja. Te stare toplice so bile od prejšnjih po-sestnikov moćno zanemarjenc in so služile samo lokalnemu promtrtu Sedanja posestni-ca ga. Berta Gregorič, soproga zdravnika dr. Viktorja Gregoriča, it pa tako preuredila kopališče. da lahko sprejema tuđi zunanje goste, katerih številc se od leta do leta množi. Posetnikov kopališča je ob nedeljah in praznikih med sezono na tisoče, a tuđi stalnih gostov je več sto. V Smarješke toplice prihajajo gostje večinoma iz Slovenije, iz Hrvatske in Srbije, pa tuđi iz Avstrije jih je vsako leto nekaj. Vsi znaki kažejo, da se bodo razvile Smarješke toplice v veliko in priljubljeno zdravilišče, če bodo napredovale v doseda-nji smeri m če cene ne bodo pretirane. Ko-peli so za stalne goste po 5, za slučajne pa po 7 Din. Ćela penzija s stanovanjem vred stane v glavni sezoni 45 Din, v predsezoni pa znatno manj. 2eleti bi bilo, da se začno zanimati za Smarješke toplice tuđi činitelji, katerih dolžnost je skrbeti za napredek tuj-skega prometa, da se z zgraditvijo novih poslopij omogoči poset toplic tuđi Sirši javnosti, zlasti pa srednjim in nižjim slojem, ki so najbolj potrebni oddiha in lečenja. Iz policijske kronike Ljubljana, 2. avgusta. Tomačevo in Ježico, kjer se vsak dan koplje par tisoč kopalcev, si je izbral drzen tat za torišče svojega poslovanja. 2e prejš-nji teden smo poročali o drznih tatvinah na Savi, včeraj pa sta se na policiji zopet pojavili dve okradeni žrtvi. Helena Z. in in-Ženjerjeva žena Josipina F sta prijavili, da sta bili okradeni na Savi pri Tomačevem. Heleni je tat odnesel zlato uro z monogra-mom in denarnico s 100 Din, gospe F\ pa že nekoliko obrabljeno aktovko v vrednosti 150 Din. Dijaku Zorku Tavčariu je bila v garderobi ASK Primorja na Dunajski cesti ukradena aktovka in nekaj manjSih predmetov, vse skupaj v vrednosti 200 Din. Natakaiica Ivana Kovirk, stanujoča na Jegličevi cesti 5, je pred 14 dnevi posodila svoji prijateljici Pavli TotnSiČevi, zaposleni pri gostil ničarju Banku na Kette - Murnovi cesti 1000 Din. Včeraj je napisala pismo in ker sama ni hotela v Bankovo gostilno, je prosila nekega mimoidočega moškega, naj ga izroči Tomšičevi. Neznanec je pismo iz-ročil, TomSičeva pa je neopaženo položila v kuverto 940 Din in mu jo izročila, čel, naj jo odda Kovirkovi. Neznanec pa je z denar-jem vred pobegniL Včeraj sta se pripetili v maštu zopet dve manjci nezgodi. Na Rimski ce«ti sta trčila skup«) na koleeih mizarski pomoćnik Miha Kmetič in delavka Ivanka Oven. Ovnova je padla s kolesa in se prečoj po $kodovala. pa rudi kolo je bilo poškodo-^n«. Ne«rec> je kriv Kmelif ki i? vfc'' po levi »trani ceste, — Hltpcu Franu Ko-čerarju te je včeraj dopoldoe v Vilharje-vi ulici splaSil konj m vdrvel proti kuril-r.ici. Voz je zadel v obcestni kamen, pri cemar se je ilomilo oje. Konja in ▼ot je i * r ^ ustavil sam lastnik posestertk Kodela, klap- ea Koče var ja pa so nezavestnegi z rešil-nim avtom pripeljali v bolnica. Sport Zanimrve domaće sportne vesti Jatri rvt^er m vrii v dvoraai OU2D o* MikloSičevi cesti fflavna skUiP«§4iiw naSe naj-močnejie sportu« organiz-acije L^mbljansJieza oofociKtneza pod^a-vez*, ta katero vlada med six>rtJi«lri veliko zaaimafiii*. SkupAčina bo v ela.vo€m obravnavaU natvai-n^J** m najakt'U-alaelše zadeve ta to Je predvsein pceđiofc, ki sta Jiih stavila skuhaj Rar^VI » Maribor rJev«nw-i Tozajdevni predlog je 1% objavljen v daoaSmjetm »Jutru*. Tuđi Jadran je stavil podobeo p-redlo«. v katerem pa za-hteva, da oatau« pri do£aJa cUvna sfcapaVSioa. »li %t pa, da k % apcrtii«-ca vidika predio« Maribora te Rapida boU etcnaeajca. Na »iavai sJeac*č!tu bo rodi wo-D«o oovi odbor ,od»o«Bo se bodo vrtiU do-poiaitne v«litve- Na sltucž&ni bo JNS z»stoc»aJ sav«mi deJesat KrbeJć :x Zajeba LNP je pctjeJ ponudbo od JtajersJte*a Puss» battvcrbaoda. da hi se od«rala re^varir* oo-jo«netaa tetana LMHJaaa - Oradec v Oradon-Kakor aruoo. je lani UuHjana pre«e«ie«i]*vr> porazila Oradec v raamerj« 5:2 Oradčart 90 rtaviH dva teratsa ie sioef U. ie 25. avcu«. veodar LNP na to ni pri«Ul, ker K P*1 »< poleti takorekoč mrtvi se«ooa in ker ifrač* radi nesadostnega treninga aiso v formi. P»i pa >e LNP pomidil Oraditnom termine od §■ *eo-t*mbra dadd«. Se pred no se odl^ri medmesrna tekini LMrflaea • Oradec. bo l-ftuhLjanoka re-preieo-fanca odiote4ak» ba]e ugodno a Ilirija bo k.*nce«B avtusta oaiferf io-stovaJo na Dunaju. To )t dtvić. da to*t\i* l!t»-rija oa Dunava Upamo. da bo b&vf- prvjk v av«rijsk: metropoli doacotno zasto^aJ n^4 no-jometru s^crt. — Sekcija ZNS (službeno) Delegiralo ^e dne 3. avgusta ob 18 ur Ilirija jun : Jadran jun. z- Pcvalek dne 4 avtrusta ob 8. uri Primorje : Svohođa jun % Dnlinar, ob 9.30 Slavfja «un. Mars t Marinč'C popoldne Hermes jun. : Celje jun. g Cetina. Ilirija I • Železničar (Z%b) g ^crineller v Trbovljah Amater : Ilirija Old Boys e. Marine. — Tajnik. iSelestttcci KOLEDAR Dane«: Petek, 2. avgusta 10C9; katoliga-ni: Porci fnnk ula; pravoslavni: *J0. jutijt, Ilinj - dan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira: Harold ima ^molo. Kine Ideal: Saksofon Soizi. DEŽURNE LJEKARNE. Da»«§: Trnkocxy, Mevtni trg; Ramor, Mi-klo&ifeva ce^ta Sa delovue uce, potovasife in speci vdntUuSen Še 0 uboju v Šiški Ljubljana, 2. avfustt. V'čeraj je raslilala policija prcvoznikm Ivana Rojca, ki je obdollen. da je v r>re-tepu ubil strojevodniške^a pripnvniki Stanka Fabjana. PH ra«li*«vanjiJ j« »ojo priznal. da je enetra izmed družbe »unil, vendar ni vedel povedati, koza. Povedal ie, da ie hotel opolnoči s konjem In vozom domov, da jra pa družba ni pustila, če$, naj jih x>clle v kavarno Fzlakar Reke! Hm Je, da nima Časa, med tem pa je prišel tući njegov brat Avru«t, ki se je oripeljal na kolesu Rekel mn je: Ivan. pusti ]\h ia pojdi domov. — Kaj «e pa ti fttulii vmw, je zakri&al Fabjan nad Avsustom Roicern. Začela sta se prepirati fn v prepiru je skočil Fabian nad brata Av^usta in ta podrt na tla. Ivan. pomasraj! — je zakTičal na tleh ležeči Av-pu«t Ivan Roje je naglo «kočil 1 voz* priskoči! je bratu na pomoć In odrinil nasiU nega Fabjana. Toda Fabianu le ni bilo radosti. NekJ« na dvorišču Je iztaknil kol in motiko \n vihteč oboie v rokah Je 5e] nad brata Roje. Av^ust je zbeial. zato pa je Fabjan dohl-tel Ivana in sa podrl na tla. Zače! je z motiko opletati po n'em. V strahu !b silobrami ie Ivan Roje naglo potegnil iz fepa majhen nožič, bliskoma je skočil pokonci, »unil svojega nasprotnika v prsa in zbežal. Truplo nearečnega Fabjana bo danes popoldne obuducirano in ne kakor }« bilo včeraj pomototna poročano, da je bilo *e vfioraj. Starost ni bolezen Sanitetni svetn k r>rcyf. Furbinzer v Berlifiu je rrdi] knjigo r>od naslovom »Kako si podališamo življenjec, ki je zanfmiva že zato, ker jo je »pisti 80 letn: mož. Kljub visoki starosti pa Filrbinzer še vedrio vestno opravlja svojo službo i-n goji sport. V svoji knji-xl trdi, da je umetno rx>mlaievanje po Voronovem načinu pesem daljine bo-dočnosti. Po njeeovem mnenju si lahko vsak človek rx>dal.«5a žlvlienie s tem. da skrb za svoje zdravje in Živ! zmerno. OdloČno zanika trditev, da Je starost že sama po sebi tvolezetn. Najbolje je. Če ostatie človek tt>đ! na stara leta pri svojem o-bičajnrm načinu divljenja in Če uživa zmerno vse. kar mu nudi Življenje. Ze sama zavest, da se na stara leta ni treba odreci nobe-nemu už tku. lahko rjodaljša človeku življenje. Največjo važtio-st rx>la«ra Fiirblneer aa prehrano v visoki starosti in sicer v tem smislu, da se Človek na stara leta ne zredi. Crni starci: je človek. tem manj bi moral jesti. Suhi tnafo več Iztfedov na do!zo žMienle. ntzo debeTi. Seveda pa ne sme Jlovck na stara leta stradati, sicer bi r>reve£ oslabel Važno >e tud' da človek na stara leta dovolj spi Će ne more spati, si lahko pomaka i umctnfrrT sred« stvi. Naravna sredstva Imaio seveda orednost. Drurače pa tuđi staremu človeku ni treba zavračatl vse«a. kar i imel rad v mladosti. Ko^zarec dobre« Za vina ali dobra cigara mu prav niC ne Skođuje. Č mbolj se č^ovek na stara leta vesel? živtfcnja, tem odronnej-Sj je njegov orgardzem.______________ PnJofrmitp L VArltiitnui fliHt^lii14 • idluf«iiG h tjiuuiimvti m uavui Stev 174 •SCOVENSKI NAROD«, dne 2. avpista 1929. *trt* 3 Dnevne vesti. — Jubilej vvornega mota. Kdo ne pozna na Vrbniki gostilne »Pri Nacetu7.75 Din, §t Pavftl pri Preboldu 250 di-narjev, Muta 2765.90 Din, Celje, m. 969.60 dinarjev, Celje, 1 989.60 Din, Gornji ^rad | 1469 Din, Ljubljana: >entjakot*ko-trnovskat qu 229125 Din, Sentijakotako-tmovska, i. 2294.25 Din; ekupttj 19.188.50 Din. — 1L Ivana Vrhovnika aklad: A. Petrovec, Sara>evo 100 Din. — HL Raxni prispevki: ing. Iv. Arh, Praga 1000 Din; neimenovana za god, Jesenke 100 Din; poeojilaica Brezice 200 dinarjev ;posojilnica Radenci 2U0 Din; dr. Fa-vel Stnnšek, Maribor v počašč. pok. prof. Sunaca 100 Din; Iv. Kraker, Ljubljana, 1CK> dinarjev; Iv. Perdan, nasl., Ljubljana, pri-spevek od družb- žaja 1000 Din; neimenovan, Ljubljana 100 Din; Ant Res, Zagreb, v poča^čenje spomina g. dr. G. Zerjava 1000 dinar>v; Joe. PotoČnik, Ljubljana 100 Din; »JutrcK, Ljubljana 200 Din; obitelj Poropat, Zagreb, v počasčenje spomina ge. M. 2ni-daršič 100 Din; >Slovenski Narode, Ljubljana 60, Din; A. Knapič, Videm, v ča^ten *yo-min pok. J. Knapiča 300 Din; skupaj 4o60 dinarjev. Veota \*seh prispevkov 25.S48 50 dinarjev. POTENJE ROK, NOG itd. zan&sliivo odstrani »SUDORomast lekarne *Pn orlu«. Celje._______ Iz Ljubljane —lj Podraiitev raest in slanine. Te dni se je v Ljubljani slanina podražila povpreČ-no za 4 Din pri kg. Podraiilo se je tuđi vseh vrst meso. V zvezi s tem so restavra-terji in gostilnifarji podraiili tuđi brmno. Letoe je izredno dobra letina in Člov*?k bi mielil, da bodo eene iivljon>skim potrebŽči-nam padle, v resnici se pa opaža tendenca jx»dražitve. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kje tiči \xrok. Vsako podražitev 5utijo srednji in nižji sloji, najbolj pa seveda podraiitev ži-vil. Prehrana je pri nas ie itak zelo draga in zato iadene podraiitev iivljenskib po-trebžčin srednje in nižje sloje še občutneje. —lj Odbod zadnie počitniske kotontie v Veselovo 12. t. m. odide zadn.ia kolonija mestnih otr&k v Velesovo. V tej koloniji bo 16 otrok. Odhod je ob 8. ziutraj izpred Mestnega Doma. Zbirališče istotam pol ure preje. —Ij Opozorilo davkoplačevalcem. V zmislu člena 131 zakona o neposrednia davkih z dne 8. februarja 1928, Uradnl list št. 75-25 se davkoplačevalci opozarjajo, da je razpored davka na rente za davčno leto 1929, razsrnjen na vpo^Ied davenim zavezancem med uradnimi urami v času od 5. avzusta do všteteja 12. avsnJsta 1929 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trz St. 5-II, soba št. 7. Vsi davčni zavezanci pa bodo o ugotovlieni davčni osnovi in o odmerjenem davku še posebe obveščeni s plačilnimi nalog:. Zoper visino davčne osnove in odmerjeneza davka se vsak davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni od dneva prejema dotičnega plaCil-nesa naloga. —Ij Javna knjižnica v Spod. Siškl. Lansko leto se ie ob proslavi 50. letnice šišenske Čitalnice ustanovila za Šiško pre-potrebna javna knjižnica. Če tuđi so bila na razpolago le skromna omotna sredstva, se je vendar ob požrtvovalnosti nekaterih posrečilo. da se je knjižnica otvorila že meseca decembra. Danes Steje knjižnica že okoli 3000 knjig. Polez slovenskega ima uveden tuđi nemški odtlelek. Knjižnica posluje v čitalniški sobi nasproti stare cerkve vsak torek, četrtek in soboto od 7. do pol 9. ure zvečer. Knjige si more izposoditi vsak, ki plača izposojevalnino ne glede na to, je-li član Čitalnice ali ne. Da si omogoči nakup novih knjig, priredi v nedeljo dne 4. avgusta Čitalnica na vrtu znane gostilne »Keršič« ljudsko veselico z godbo, plesom in srecolovom. Veselica se vrSi ob vsakem vremenu. Ker je poskrbljeno za dobro po-strežbo in se ob gostilni KeršiČ ustavlia avtobus, je želeti obilnega obiska občin-stva, ki se hoče pozabavati v veseli družbi. —I] Gospod Šramel naj se danes popoldne zanesljivo javi pri direkciji »Jutra«. Mednarodni šahovski turnir v Karlovih Variti Ob veliki udeležbi šahovskih mojstrov in ljubiteljev šaha je bil v sredo ziutraj otvor-ien v Karlovih Varih mednarodni šahovski turnir. Do 13., ko se je pričela opoldanska pavza, so bile odločene tri partije. Bečker ie podlegei svojemu nasprotniku Ctnalu, dr. Tartakover je igral proti Capablanci, in ie dosegel spočetka boljso pozicijo, pozne-je je pa Capablanca popravil svoi neuspeh in partija jekončala remis. Tuđi partija Bo-goljubov - dr. Euwe je končala do 22. potezan remis. Čehoslovaki so se držali v splošnem dobro. Partija Rubinstein - dr. Trevbal do opoldanskega odmora ni bila končana. Gilg je is:ral proti Johneru in je po 45. potezi partijo dobil. Gdč. MenSikova je igrala proti Vatesu in se je po 52. potezi udala. Marshall kot crni je napravil proti dr. Vidmarju dve grobi napaki. s katerima ie izzubil dva pešca. Dr. Vidmar le partijo dobil. Colle je igral t Samlschem svoje varijanto damskega kambita. Po napeti igri je napravfl Simisch napako in }e izfu-bil peSca, popoldne se Je pa tako dobro branil, da je dosegel v 50. potezi remis. Mattison je igral proti Maroczyju, ki se Je po 47. potezi udal. V franeoski ijri proti siru Thomasu je ifral Nemcovič. ki Je bil že na tem, da partijo izgubi, toda popoldne si je opomogel in igra je končala v 36. potezi remis. Partija Spielmann-Grfinfeld je bila preložena. V sredo je prispel v Karlove Vary tuđi svetovni Šahovski mojster dr. Alekiander Aljehin, ki pa ostane v Karlovih Varih do konca turnlrja samo kot poročevalec ame-riških listov. Včeraj so Igrali Oilg - Colle. Samisen-dr. Vidmar, Marschal - Spielmann, Grun-feld - Mtroczv, Mattison - dr. Tartakover. Capablanca - Thomaj, Neracovič - Robin-»tein, Treybal - Bofoljubov. Euwe - Canal, Decker - Yates in Johner • Meniikora. o£da] ćljepotet telesa je odvisna od njegove nege. Kopcl doseže svo, oamen popol* noma le teda; če pri tem uporabljatc tuđi voljno in čisto mdowfri idealno čisti kožo in nanjo ne vpliva kvarno. Tako volmo in čisto je Elida Ideal milo. Njegova izdatna oena pov^roča prije-ten občutek mehkobe in daje koži decenteu duh po razko&nctn partumu. To milo ie tuđi zelo zdatno, vsled česar ni nikak luk sus ako se sja uporabi ja tuđi pn kopanju. S tem »e n^egovega blagodemega učinka deležno celo telo, ki grc inace v dobro samo obrazu in rokam. ELI DA™*l MILO Včeraj je dr. Vid-mar remiziral s Slml-sehem, čeprav je imel partijo skoro £e dobljcno. Izgubi! je namreč na času in je moral pristati na remis. Dr. Vidrntr se dr- ži zelo dobro in ima mnogo izeledov, da bo med prvnni. V sredo je porazil svojega najhuj^ega nasprotnika MarschiUa, ki ma je došle] vedno uspešno kljuboval. Pospeševanje tujskeaa prometa Plitvička jezera so krasen kraj. A ne mislim tu pisati poetičnega opisa njih lepote, temveč bolj prozaičen in ravno tako resni-čcn opis načina, kako se priđe do njih oz. stran od njih. Nazaj grede iz Dalmacije smo mislili napraviti izlet na jezera. Izstopili smo na Vrhovinah v trdnem prepričanju, da caka pri vlaku omnibus, ki nas za človeško ceno prepelje na jezera. Omnibusa pa ni bilo, namesto njega dva mala, tako zvana »luksuzna« avtomobila, v katere so ne pre-več vljudni vozniki stlač'li nas, menda 8 potnikov. Avtomobili so bili odprti in kma-lu nas je pokril od glave do nog siv prah, ki je pokvaril obleko in plašče. Za ta »lu-ksus« je bilo treba plačati 50 Din na osebo, t j. dvakratno ceno za vožnjo z avtobusom. Avtobus pa vozi samo dvakrat na dan. Ako je potniku ugodneje, da potuje s kakim drugim vlakom, kot sa smatrajo posestmki av-tobusa za glavnega, mora pač plačati »luksuzni« avto. Nazaj smo imeli za Ljubljano zelo ugodno zvezo s poštnim vlakom, ki odide z Vr-hovin ob 0.11 in priđe v Ljubljano ob 10. Toda avtobusa zopet ni bilo. In ako ni treh oseb, morata pač tuđi dve ali ena oseba sama plačati 150 Din. Ražen tega avtomobili nišo vedno na razpolago in se je treba navadno kregati za nje. Na lastne oči sem videla, da neka starejša dama z Danskega ni mogla dobiti avtobomila oz. je bila prisiljena plačati 150 Din za vožnjo 90 km da-leč. Rekla je, da bo odslej vsakemu sveto-vala, da crta Plitvice iz svojega programa. Ravno tako so tiekemu mlađemu Švedu od-povedali avto 5 ur pred odhodom vlaka, čeprav mu je bil prej obljubljen. Sele ener-gičnemu nastopu svojega hrvatskega sprem-U cvale a se je tinel zahvaliti, da je dobil avto. Mi smo plačali dvojno ceno, ker nam ni dnifega preostajalo. 2e med tem, ko smo čakali na Vrhovinan na vlak, smo čuli, da Je vlak prenapolnjen. Mož Dri okencu se ie celo branil izdajati vozne listke za ta vlak, češ da ni prostora! Gotovo nečuveno sa vlak, ki stoji v voznem redu kot vsako-dnevna zveza. Mislili smo, da so te vesti pretirane. Toda ob prihodu vlaka smo se prepričali, da so bile le preresnične. In to ni tramvaj, temveč vlak, ki pelje iz Dalmacije, torej kraja s tujskim prometom, preko Vr-hovin, ki je rudi izletniška točka, v Zagreb x ugodno zvezo na Madiarsko in Češko, drfav, od koder priđe mnogo naših oMsko-valcev. Tako se pri nas pospeSuje tuiski promet Kaj je bil vzrok? Prvtč so poslali i* Splita (tako ie namreč trdil sprevodnik) 4 vagona 2 razreda in samo 3 tretjega. Ražen tega jt v petek (bilo je v petek) v Karlovcu ftejem. To bi utegnilo biti znano tnerodajnim želez-ciškim organom, od tujcev pa res ni zahte-vati, da prešrudirajo vse sejmske dneve po Jugoslaviji in si po njih urede potovanje. Dobro bi bilo, da bi merodajni činitelji skr-beli za to, da se slični incidenti ne ponove. Da smo točni: Bilo je to v petek zjutraj« 3& julija. Potnlca. Tako se s tajci ne postopa Ljubljana je &elo privlačno meato. Zato fm dotok tujcev vedno večji, toda • tujci •« o« postopa prevdč prijazno. V tem m posebno odlikujemo graj«ki fantje, tataosraai graj»ki apaši. Včeraj so ti graiaki viteii po«ku»ili £vojo moč. Neki tujee j« niČ hudoga tluteĆ, promeniral po prajskean drevoredu, a pri takosvani šanci, »U mu sastavila pat dva graj«ka apa^a. Baje sta bila brirvca. Nahru-lila «U gi prav po arnavtako, kam, odkod in kaj dela na gra». Dobro bi bilo, ako bi meatni magistrat ob praznikih daro* val grajakim fantom knjigo o bon tonu, •«-veda n« vtem, kajti mod temi so tndi tantj« od tare. Upam, da bodo merodajni teklorji »topili grajtfcim viteaom na prate, kajti drufmto — bodo mop»U tnjei oboroiiti, kakor bi ili na albanako goro. — OŠivktoe. Zobozdravnik dr. Cirman OD 1. AVGUSTA ZOPET REDNO --------------ORDINIRA----------«. Mcistna £ospx>dićni se pripravlja ni ooCItiuoc. Rada bi & preživcU v le* r>em forskem kraju, kjer bi imela mir. PiSe torej žopanu dotifioo občine in f a v-praia, če se dobi stanovanje io če se bo morit kopiti. 2up*n i odgovori: — SttnovanJ hnanv> dosti. kar se Pi kopani* tiče, vtn svetniem, da se koptjtte doma, mino prM«H rta po- Stran* ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 1929. Stev. 174 'faguttJBlmoht: " SVa valovih strasti €%omart Vojvodinja se je ozria na kupico, ne da bi bila posebno radovedna. — V tej kupici, Čeprav je zelo majfona, se skriva zrofo za veliko mladost, veliko lepoto in velike sposobnosti, — je nadalje val baron. Vojvodlnja se je zdrznila od groze, pa se je takoj premagala, da bi baron ne opazil njenega strahu. — Nesrečnež! — je dejala pomiloval-tio, — vaš namen je torej zastrupiti me! — O, bože, kaj pa govorite, vojvodinja! — je odgovoril baron. — Mar naj ponovim, kar sem vam že rekel. ko sem bil prvič tu? Saj je siklenil vašo smrt vojvoda sam, vaš vzorni soprog. Jaz sem vas pa iztrgal iz njegovih rok samo zato, da vas resim. Da je vas izročil komu drugemu, bi bili že davno mrtvi. V mojih rokah pa živite in boste še dolgo Živeli, Če bog da. — Kaj pa ta kupica na mizi? — Je smrt, če noČete živeti. — I-n cena mojega življenja je? — je vpraSala vojvodinja zaničljivo. — Poznate jo, vojvo-dinja, — je odgovoril baron in stopil korak bliže. Vojvodinja se je ozrla na nasprotno steno. Menda je mislila, da je že čas, da plane njen vitez na lopova . —In mislite, da bi se mogla odločiri za to ceno kar tebi nič meni nić? — je vprašala vojvodinja. Baron jo je začuđeno pogledah — Če bi se mogli! — je po novi 1. — Ne, vi se morate odlo-čiti, madame, kajti jaz, ki sem zdaj vaš gospodar, sem žr-tev svoje usode. Morate se mi udati ali pa umreti, če nočem biti sam un:čen. — In boš tmiČen. ti lopov! — je zakrpa! Armand m planil nalik šakalu na barona. Pobil ga je na tla. še pred no je mogel baron izraziti neprijetno presene-čenje. XLII. Konec pasete Armand je pokleknil baronu na prsa in ga stisniH za grlo tako, da se ni mogel sanitl kaj sele kričati. — Ne zadavite ga! — je prosila vojvodinja Armanda vsa prestrašena, kajti videla je, kako baron lovi sapo. — Ne bojte se, madame! — je odgovoril naš junak smeje, — on ne pripada meni, marveč zakonu, a moja navada ni, odtegniti take lopove zasluženi kazrai. Saj se ni»sem zanimal samo za zabavo, kaj po reče in stori. Tako bom lahko pred sodiščem pričal, če bi hotel ta za-kricnjeni gresnik svoj zločin tajiti. Da Si vsaj imel eno teh pozlaćenih vrvic, ki vise od stropa! Smem prositi, madame? Vojvodinja je stopila k steni, da bi r cdtrgala od stropa vi-sečo pozlaćeno vrvjco, kar*pa ni bilo tako lahko, kajti bila je dobro pritrjena, a pretrgati se ni dala. Ta čas je potegnil Armand iz baronovega žepa velik robec in se pri-pravil zavezati baronu usta. St. Bris se je krčevito branil, ko mu je Armand zavezoval usta, toda bil je po-doben muhi, ki je obvisela v pajčevini in se otresa pajka. Vojvodinja je opazila, kako se baron krčevito brani in zviia. Zato je pustila pazlačeno vrvico, ki se ni dala odtrgati, in segla po drugi. Potegnila je na vso moč in vrvic a se je odtrgala. Toda tišti hip je zunaj močno pozvonilo. — Bože moj, potejnila sem za zvo-nec! — je vzkliknila vojvodinja prestrašeno. — Nič n« de, samo vrvico mi dajte, madame, — je odgovoril Armand in obr-nil barona na trebah. Vzel je vrvico rn mu zvezal roke na hrbtii. — Ah, zimaj slinim korake! — je vzikliknila vojvodinja. — Križ božji, nek. do prihaja! — To mi je zelo dobrodošlo, — je od-J govoril naš junak. Planil je pokonci in prevrnil naslanjah na barona. Potem je potegnil iz Žepa prštolo in se obrnil k vratom. ^ , Nekdo je potrkal na vrata. — Da nisem zamašil baronu ust, — je zašepetal Armand vojvodinji na uho, — bi ga prisilil, da bi se on odzval onemu, ki trka. Kaj, ko bi vi sami, madame... — Kaj naj storim? — Vprašajte. kdo trka. — Kdo trka? — je vprašala vojvodinja nekam boječe. — Mislil sem, da zvoni baron, — je odgovoril zunaj glas. k: je hotel zveneti čim prijetneje. Vojvodmja se je vprašujoče ozrla na svojega viteza. — Prosite ga, naj vstopi, — ji je zaše-petal. — Vstopite! — je zaklicala vojvodinja.. Vrata so se odprla in dolga, crna suknja patra Bredota z njegovim zagorelim obrazom se je pojavila na pragu. Dični duhovni oče se je poželjivo za-režal. Toda njegov smehljaj je takoj otrpnil na o-brazu in sicer ne toliko zaradi pišto-le, ki je bila namerjena nanj, kolikor zaradi obraza, katerega je zagledal nad p:štolo. Pater Bredot je bil sicer zelo dovze-ten pa Plichonove duhovite zgodbe, toda vprrčo Armanda mu je zlezlo srce v hlače tako, da še ust ni mogel odpreri. Debelo je gledal Armanda in lovil sapo. — Bodite tako prijazni in stopite malo bliže, častiti oče, — je dejal Armand. — Sva stara znanca in sami vidite, da vam danes vračam po-set. s katerim ste me počastili lani. Stanujete tu kakor kardinal in tuđi vaša go-stoljubnost je kardinalska. Stopite bliže, pravim, sicer bom primoran privest: vas sam. Toda temu bi se morali izogniti, kajti moja roka ni posebno r.ežna, verjemite mi. Duhovni oče se je bl-ižal drhteč po vsem telesu. Naj se je še tako zvijal in obračal, prokleta pištola je bilo vedrio namenjena nanj. Stal je v krasnem podzemnem salonu, pa ni bil zadovoljen z mojstrom, ki ga je opremil. — Bodite tako prijazni in zaklenite vrata, — je zapovedal nepovabljend gost svojemu gostitelju. Tuđi to povelje je izpolnil pater Bredot, čeprav bi ga bil izpolnil z večjim veseljem, če bi mogel zakkni-ti vrata od zunaj. — Izvolite pogledati na desno, — ie nadaljeval Armand. Duhovni oče se je ozrl na desno in g!oboko vzdihnil. Čeprav je videl samo prevrnjen naslanjač in par fnih la-kastih čevljev, molečih izpod njega. — Tiše! Kaj ne slišite? — je vprašala vojvodinja Armanda. — Kaj pa? — je vprašal nas junak. — V sosedni kleti slršim ropot, — je odgovorila vsa prestrašena. — Ah! — je vzkliknil Armand veselo, — to so moji prijatelji. Očividno je ura že devet. Prepozno odkrita justična zmota Bridka »oda aagleSketfa tfosUlnJcarja, ki je moral plaćati zločin svojega natakarja z glavo Ob cesti, ki vodi iz Londona v Oxford, je imel Jonathan Bardford blizu vas: Banbury v najemu gostil- no »Pri angleškem kralju«. Bardford je bil poštenjak in kot tak splošno priljubljen. Toda sreče ni imel. Zavratna bolezen je razsajala v njegovi rodbini in kmalu se je gostilničar tako zadol-ž 1, da še najemnine ni mogel redno plačevati. Nekega večera in sicer iste-ga dne, ko je dobi] opomin. da mora plaćati najemnino. sicer mu bo lokal odpovedan, je prišel v njegovo gostil-no bogat kmet Hayes, ki je bil stalen gost in je usodnega večera zapravil več. nego običajno. Gostilničarju je povedal, da gre v Oxford kupovat hišo in da ima s seboj 500 funtov šter-lingov. Bardford je tako-j pomislil, da bi lahko ta denar rešil njegovo rodbino. Lahko bi poravna! vse dolgove n še na stara leta bi bil preskrbljen. Bil je vesel, da sta prišla nova gosta in da se je pogovor obrnil v drugo smer. Družba je popivala do potooči. Bardford je imel natakaria Jahna. Poslal ga ie spat prej. predno se je družba razšla. Sam je odvedel Have-sa v njegovo sobo in druga dva gosta se temu ništa čudila, kajti mož je bil tako P':ian, da b: sam ne prišel do piostelie. V sobi }q Hayes naročil še eno steklen'co vina. Gostilničar ga je Drinesel iz kleti. Ko se je vračal s ste-klen?co v sobo, je srečal na hodniku natakaria, k: se je zače! v zadrejr" iznova riati. da je mislil, da ga gost kliče. Hayes je med tem zaspal. Bardford je pustil vino vsobi in odšel, da bi gosta ne motil. Čez nekaj ur sta pa zaslišala druga dva jrosta težko sto-kanie in hropenie. Odšla sta v sobo. od koder se je slišalo stokanje. Vrata so bila odprta in na pragu fe sfa! gostilničar z dolgrm kuhinjskim nožem v roki. Na postelji je ležal v zadnjih zdihljajih Hayes. Gostilničar se je ves trese! od razburjenja in neprestano je ponavljah da je nedotžen. Gosta sta poslala natakaria po T>o-I'cijo, ki je gostimičarja aretirala. Ha-yes je postal žrtev roparskega umora. Pri njem nišo našli ne denarja, ne prstana, ne ure z zlato verržico. Mo-rilec je bil nedvomno gostilničar. kajti vse je pričalo proti njemu. Našli so ga s kuhnjskim nožem v roki, s katerim je je bil Hayes umorjen in oba gosta sta izjavila, da je bil gostilničar ves večer zelo razburjen. Denarja, prstana in ure sicer nišo našli pri njem, toda to je Ie potrjevak> domnevo. da je mor lec on. Nesrečni gostilničar je roparski umor odlocno zanikal. kar mu pa ni pomagalo. Oblasti so do-mnevale, da je gosta najprej okradel. potem pa umoril, da bi srpeljal polici.k> na napačno sled. V okolici je bilo namreč izvršenih več roparsk h na-padov in Bardford je hotel po mnenju oblasti umoriti in aropati srosta na račun neznanih roparjev. Zaman se je Bardford zagovarfal, da ie hotel gosta samo okrast; in da je že umiral. ko je stopil v njegovo sobo. Bsrdfo^d ie b:l obsojen na smrt in iTfmrčen. M;nila so štiri leta in še^e te^dni se je izkazalo. da je bil gostil-n čar po nedol'žnem obsojen na smrt in da ie postal žrtev uisrične zmote. Njegov bivši natakar John je namreč na smrtni postelii priznal. da je on umoril in oropal Havesa. OlajšaJ ie sicer svojo vest. toda po nedolžnem usmrČenemu gostiln:čarju ni m-ogel več pomagati. Prvi umetni otok bo kmalu zgrajen Za reden zračni promet med Evropo in Ameriko bo treba 8 iimetnih otokov — Siroski bodo znasali 16 milifonov dolarjev Prvi plavajoči umetni otok bo kma* lu dofirajen. V Fishing Creeku blizu Filadelfije marljivo delajo in pričako* vati je, da bo umetni otok najpozneje prihodnio pomlad dograjen Parniki ga odvlečejo na širno morje. kjer bo za* sidran 632 km od ameriške obale v smeri proti Bermudskim otokom. — lTmetni otok je poskus velikega go« spodarskega pomena. To bo eno po* stajališč za Ietala v smeri proti Bermu* dom in če se iskaže praktični pometi umetnih otokov, jih zgrade v oceanu več, tako da bo mogoč reden zračni promet med Ameriko in Evropo. Ključ gospodarskega življenja bo* dočnosti je v obvladanju zraka, pravi izumitelj in konstrukter umetnega otoka E. Armstrong. Šelc bodočnost bo odgovorila na vprašanje, ali se dajo problemi letalstva resiti z zrakoplov vom ali z letalom. Armstrong priča* kuje več od letala 'er je cenejše in ker se lažje prilagodi trenutnim raz* meram. Edina možnost zasigurati pre* kooceanske polete je pa v tem, da se omogočijo letalom kratke etape, tako da lahko letalo s pomočj radia ohrani pravo smer in dobiva najnovejše vesti o vremenu. Najvažnejša naloga zrač* ne proge preko umetnih otokov na oceanu je preleteti razdaljo od New* vorka do Pariza v 33 urah. Če se po* sreči poskus s prvim otokom, se bo tzvajal firoko zasnovan nacrt, kajti Armstrong pravi, da ima na rszpolago neomejena sredstva. Mož je v zvezi z General Motors, ki se zadnje čaše ze» lo zanimajo za gradnio letal. Stroški 72l umetni otok, ki ga zdai grade, bo= do znašali približno 2 milijona dolar* jev. Po Armstrongovem mnenju bi bi* lo treba za zračno zvezo med Ameri* ko in Evropo osem umetnih otokov, ki bi veljali okoli 16 milijonov dolir* jev. Tuđi oče letalstva Louis Bleriot se navdušuje za umetne otoke in pra* vi, da bi jih osem zadostovalo za zrač* ni promet med Evropo in Ameriko. Umetni otok bo približno 400 m dolg, v sredini 140, nt obeh koncih pa 70 m širok. Sirša sredina je potreb* na za hangar z meteorološko in radio* postajo ter za hotel. Otok bo zgrajen iz votlih jeklenih plošč. Pritrjen bo z dvema jeklenima verigama, dolgima več kilometrov, tako da se nebo mogel premikati. Stene otoka bodo molele iz morja 20 m, tako da jih tuđi naj* večji valovi ne bodo mogli preplaviti. Poskusi z modelom so pokazali, da bo cmetni otok kljuboval tuđi najhujše* mu viharju. Valovi, ki bi razbili naj* večji parnik, unetnemu otoku ne mu* rejo do živegi. Zdi se, di je mislil Armstrog pri svojem nacrtu na vse in da se ne boji nobenega ugovora. Na vpraianje, kako bodo našli letalci na širntm morjj umetni otok, ki je rarmeroma majhen. ndgovirja: S pomočjo rtdia. Letvici bodo imeli posebne naprave za signa» liziranjc. ki jih bodo opezorilc. čt bi zgrešili smer. Ponoči bodo obsevali nebo ogromni reflektorji. Ct bo mo. ral letalec na morju pristati, mu poi# Ijejo z umetnega otoka na pomoć le# talo ali motorni čoln. V viharju ostm» ne letalo s potniki ni umetnem otoku, dokler se vihar ne poleže. Potniki ho» do dobro preskrbljeni, ni umetnih otokih bodo imeli udobna stanovanja in ćelo bir bo ni vsikem otoku. — Umetni otoki bodo risidrani ob 3**. stopinji sevemc širine. Zračna pot iz N'ewyorki do Bresta v Franci ii bo znašala na tej progi 6262 km. Proga je sicer nekoliko kilometrov daljsa od poleta p° takozvmem velikem lokut toda ta smer ho mnogo ugodne^ii. Armstrong je prepričan, di bodo dosegla letala na tej progi tuđi večjo hi* trost. Umetni otoki v oceanu so že dobili imena. Prvi otok, ki ga »daj grade, se ho imenoval po konstrukterju dozdev« no prvega li tala Langlev. Zavod Srnit« honion v Washingtonu mmreč ne pri« znava letala bratov Wright za prvo letalo, marveč pripisje to čast svoje« mu uradniku Langlevu. Drugi otoki se bodo imenovali Chanute, Wright, Ma» xim, Hargrave, Henson, Phillips in Farman. To so imena pionirjev letal« stva. Med umetnima otokoma Hirgra« ve in Henson so Azori, ki bodo važna. postojanka na prekooceanski zračni poti. Umetni otoki ne bodo samo zi« nimiv tehnični, marveč tuđi medni« rodnopravni problem. Ker nišo parniki, niti ninvni otoki, marveč nekake otočne ladje, bo najbrž potrebna med« narodna konferenca, da uredi to prav* no vprašanje. Ljud)e, kl so bolni na žolčnUi-todvlčnni in kamenih v meburju ter crni. ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napa-dih protina uravuavajo leno delovanje čre* vesa t uporabo naravne »frtn« Josefovfc grenčice. Možje rdravnilke prakse so st prepričali, da je »Franz Josefova< vodi sirurno skrajno prizanesljlvo delujoče sa-kinično odvajalno sredstvo, tako da j» priporočajo tuđi pri kilah trebu$nih, natrgani danki in Hipertrofiji prostate. Dobi $• v vse/i lekarnah, droterijah in lt>ec. trro-vinah Tkuuc FMbaVfe, n+nioefre, zato 13 *ajccoe#e! KDOR OGLASUJE, TA NAPREDUJE! Gostilna pri Ml)niverzii4 Židovska steza št. 4 na novo preurejena. — Prvovrstna dalmatinska vina. Danes izbira morskih rib. Polenovka po tržaSkem načinu. Ccne zelo nizke. Ha drobno jrez konkirence Wa fi se boste, da Je blaffo tupravljtao iz prave dole« kotioplk. garantirano in sic«- VRVI za zvooovt, transmisofe. dvisaia in za. telovadco ore vseb dimenzal. Posetmo moC-ne oprti za transmisije (Miiltergurtea), otprti navada« vseh Široko«.!i, vrvi in mreže za seoo, ribde mreže, zugakje mrele (Hlnffemanen), bombaieve mrežice za otroSke postedie v vseb barvah. tržne torbice. omJe^asae oevi, Striki ra perAo, trtne vrvice, Strangre, ozde, Špaga, dreta« zidarske kl tesar* ske vrvioe, traikovi m vrvice za ialozlje. VeJSca zaJoea pra-vih tržaškah bičerndJoov, bičev, »ož, Jermeoov, morske trave, žive \-seh vtst. koojsldfa krtać, kotnjsfcih odel, neprerooč-Ljm-ih voznih pJabt luta platna, ribaric ttd^ po naiotiSJI oeaL Speoifalno moatiraa]« (iplnfsaale) vrvi za tnanaoiig^e in div^calc te tzvrft soHdoo in točno Prva Urnjita mana d tmiiu i kniHin Ivan N, Adamlč Sv. Petra ommtm SI . Tel. 2441 Podružnice: Maribor, Vetrlnjsfca ni.20. tel.454 Celje, Kralja Petra cttta 33 — Kamnlk, Satna 4 ■I , -, Jillam 1^ im^mm^^tt^m il teAnA !■ VftattfaltA InaAMlAlam Rasslava v kistni hiil im ■aroeil« in popravila sa točno in »eatno izvraujajol Narocila In jopra vila *a točno In vostno ls«raai|#jol ^ioeirer srednji pUmlni stroj za potovmaj* in pismr* no. konstrukcija šm msterijml prvovrttnm. PtaČSne olafiav*. Makulaturni papir kg d Din 4-orodaia unr»«» "S^ov Naroda** avstrifs&h deiei ma /eto ±929 je Izšel : . Naroča st v &n}i§amni 'CimtU^nm mudru^m 9 J£jubt§mi ar^^aMpaja^Baaia^av avvaa aia># avai www ■a^*w >#>4afdlt og1asi< Vsaka bemeda SO par. Plača mo lahko tuđi 9 tnamkah-Za odgovor znamkot * Na wpraiania brc* momke ma «mm* od&KHtrktmo* - NajmaniM oglas Wm &*—+ ^mmm Stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalmce in p-rt-tiklin iščeni za mesec november. Pismen« ponudbe na opravo »St. Naroda« pod »1. ooverafberc. 1597 Znanja želi 32 let star fant, privatni uradnik, x maahnAm premcienjem, z go-d.£ao od 21—25 let. ki se ra*u*n« v aospodiBjst-vTi in ima nekaj pre-možeoja. Pismeoe pon/udbe na apravo »SIcrv. Naroda« pod tZna-nda želi«^____________________m> Sluikinjo za vse spTejraem tako]. Prednc« i«ia>o one i gospodinjsko solo. Naslov v irpravi »SIov. Naroda«. 1605 Opremljeno sobo veliko, sotoČoo. z uporabo kopal-nice. s posebniiin vhodorn v tre-tjern nadistropju, oddatm. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Bleiveisova cesta«. 1596 Jedilno mizo Ib SHrl Mo4e, \ se dobro ohramjen««, pTodaim. Kje. po\*e uprava »Slov. Naroda« 1595 Prazno sobo s fjoscbniirn \ tortom i^čem tt november. Pisme-n« poffw»dl>e na upravo »S*r*v. Naro-da« pod *no-vwrtb*T «. 1«SO7 Domačo hrano dohro, iSSetn. Pismen« pooudb« n* opTavo »SIov. Naroda« pod »hrano«. 1569 Strojepisni pouk med po$*a.icami %t vrJi vsak daa od 6. do 9. art «v«čer. Začet tk 5. avrifsta. Vpisovanjc 5 avru«ta m da^k vsak dan od 6. do 8. ur« xveder. Tefiaji ta tačetniit ia ti-velbaace. Posebni te^ai u »tajej-ie dame !n gospode U^na ma 4 Dm. Ckrlftftofov dćjiI uvod, U«h-Uaaa. DonobraiMka cesta 7, L "••»^. 166J KLAVIRJI Predao Icapk« tlavtr. »tfej'e &. mojo tatoso prvovrstiiih Mtvfaler. Prodaja aajo«i«jt ta m naftna«]!« obroke. Ixposo4evatnlcal VVARBINCK. LJuMiaaa. Oreforčlćeva i. r b&lrti Glasben« matice. ^■■^^»^■^^^^^^^^^^^^^^■■^^■■■■(■^»^^^^■■•^^■^■■^■^^^^M^^B^BiBaMBaMBaaaBaaaiaa^^^^v^^^^^Bii^^H^H^^HVHiBBBBaBBBBiiiiiiiiiM^v^^^BH^^B^^MaaaaaaaaaaaaBa^ upaa|pi «iaja> apaa* «-• mm »fvaraaaa ajniKS ra jastoaa. —* 29 aaja^a ai aaMnaa aai aa»s mai dnajoii «■* »• t uaaiaa* t