A^erikanski Slovenec
. v* ---—--——_

Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
ŠTEVILK ' 30
JOLIET, ILLINOIS, 13. MARCA 1914.
LETNIK XXIII
M0YER ZA KONČANJE STAVKE.
Predsednik zveze W. F. of M. priporoča referendum-glasovanje rudarjev v Mich.
GLASOVATI SE IMA TAKOJ.
Rudniške družbe želijo, da se stari delavci vrnejo v rove.
Chicago, 111., 12. marca. — Rudarska stavka v bakrenem okrožju niichigan-skem je takorekoč pri koncu. Charles H. Moyer je včeraj izjavil, da bi odobril referendum - glasovanje stavkajočih rudarjev, in če to glasovanje pokaže, da se želijo povrniti k delu pod Pogoji, ki so jih postavili rudniški posestniki, da je voljan in hoče potrditi tak sklep.
Brzojavka iz Calumeta naznanja, da s« bo referendum-glasovanje vršilo.
Naznanilo Moyerjevo pomeni poraz zveze "Western Federation of Miners" v njenem poizkusu, organizirati rudarje v calumetskem bakrenem okrožju. Ali Moyer pravi, da so stavko zapo-eeli brez njegove vednosti zaposlenci rudniških družb, in če se z glasovanjem odločijo za vrnitev k delu, da ne bode nasprotoval temu.
V posvetu z Mahoneyem.
Moyer je izdal naznanilo v Chicagi včeraj. Bil je tukaj ves dan in je prebil večjidel časa ob postelji C. E. Ma-honeya, podpredsednika zapadne federacije, v Englewoodski bolnišnici.
"Odobrili bomo odpoved rudarske stavke v bakrenem okrožju," je rekel ^loyer, "če hočejo stavkarji sami tako. Jaz priporočam referendum-glasovanje stavkarjev.
' "Tudi priporočam, da se stavkarji vmejo k delu in izročijo svoje unijske '•ste, če to zahtevajo rudniški poslo-vodje."
William Rickard, predsednik calu-metske lokalne unije W. F. of M., je brzojavil, da se bo takoj m šilo referendum-glasovanje. Rickard pa r.i ničesar omenil o morebitnem izidu gla- i sovanja.
Stavkarji dobe spet delo.
/
nasilna dejanja proti rudniškim družbam.
Hočejo stare delavce v rove.
Rudniške družbe želijo dobiti v rove stare zaposlence, ki so šli na štrajk. Rudarstvene razmere v bakrenem o-krožju so posebne, in samo delavci, ki so prebili več let v rudnikih, so izdatni. Kamenje je postalo slabe vrste in neizkušeni rudarji delajo z izgubo za družbe.
Precenjeno je, da je sedaj kakih 5,-000 rudarjev na štrajku. Če se povrnejo na delo, bo to pomenilo, da družbe odpuste iz službe več sto mož, ki so bili uvoženi.
Znano je bilo že nekaj časa, da "Western Federation of Miners" želi končati stavko, če se najde kaka možnost 2a federacijo, da se umakne s čisto zavestjo. G. Moyer je izpričal pred kongresnim preiskovalnim odborom,'da je voljan, da se stavkarji vrnejo na delo, če tako sklenejo z glasovanjem.
Stavka se je pričela dne 23. julija 1913 ter je povzročila več umorstev in na tisoče dolarjev izgube za družbe.
Sledečo brzojavko je poslal Moyer snoči Rickardu:
"Čudim se, da se ozirate na časniška poročila. Stavka ni še odpovedana in se ne odpove, če tega ne zahtevajo z referendum-glasovartjem delavci sami.'
G. Moyer je rekel v Chicagi snoči, da je v prid referendum-glasovanju in da misli, da se ima poravnava stavke popolnoma prepustiti stavkarjem samim.
"Kolikor se tiče zveze 'Western Federation of Miners'," je rekel g. Moyer, "je ta organizacija voljna sprejeti izpremembe v delovnih pogojih, ki so jih družbe že uvedle izza pričetka stavke."
KONEG PREISKAV V MICH, IN GOLO
Kongresna odbora odpotovala v Washington, D. C., predložit poročila.
M0YER ZASLIŠAN V CHICAGI.
Družbini poslovodje so Moverjevo priporočilo vzeli na znanje z zanimanjem. F. W. Denton, poslovodja družbe "Copper Range Consolidated Min-Mg Company", je rekel, da ni mogoče več storiti, nego so družbe že storile.
"Vedno smo bili pripravljeni, da v*amemo delavce nazaj," je rekel g. ^enton, "če izročijo svoje izkaznice k°t člani W. F. of M. Neprestano smo priporočali, naj to storijo, in mno-so to storili od časa do časa." Allen F. Rees, najstarejši odvetnik Za "Calumet and Hecla Mining Company", je bil snoči v Hotelu La Salle. •vekel je, da bodo delavci vzeti nazaj brez predsodka, ko izročijo svoje unij-ske liste, razun tistih, ki so zakrivili
Sufragetka razparala sliko.
London, 10. marca. — Bojevita sufragetka May Richardson je danes napravila škode za $75,000 na slavni Ve-lasquezovi sliki znani kot "Rokebv Venus", ki visi v narodni galeriji na Trafalgar squaru.
Slika je bila kupljena za $225,000 leta 1906. in darovana narodu. Veščaki umetnosti so precenili njeno sedanjo tržno vrednost -na $500.000.
.Miss Richardson je prišla v ga!cii-
ki jo je nosila v svojem niufu. Sest ostrih zasek je na najvažnejšem delii platna — na golih ramah in hrbtu. Sedma poškodba je odrga par palcev v premeru in jo bo težko popraviti.
Miss Richardson ni poizkusila uteči in je bila prijeta.
O podrobnostih njegovega izgona iz Hancocka, Mich., 26. dec. 1913,
Rim,
Ogromna stavka.
9. marca. — Na trgu Piazza
del Ptspolo je danes priredilo 100,000 stavkajočih delavcev shod, v katerem so nastopili na raznih odrih ognjeviti govorniki, vendar je vse poteklo brez najmanjšega izgreda. Sprejet je bil sklep, v katerem se zahteva, da se mestne bolnišnice preosnujejo in postavijo na razpolaganje delavskim slojem.
kongresnik iz georgije, ki napada združenih držav
sestav jetništva.
Kongres prejkone uvede preiskavo zaveznega jetništva vsled zahteve kon-v a"i W S" i,owar(,a iz Georgije, da se razmere v Združenih Držav ječi Ud	.'boljšajo. G. Howard izjavlja, da obstajajo resne zlorabe v
Pravi jetništva, vštevii grdo ravnanje z jetniki.
Calumet, Mich., & marca. — Kongresni odbor je snoči dokončal svojo preiskavo v Calumetu in Houghtonu o vzrokih rudarske stavke v bakrenem okrožju in obnašanju obeh strank med borbo.
Včerajšnje zaslišavanje je bilo razdeljeno. Reprezentanta Taylor in Casey v Calumetu sta poslušala priče, ki so opisovale nesrečo na sveti večer v Italijanski dvorani. Večinoma so te priče ponavljale obdolžitev, da je paniko povzročit neki mož. ki je nosil znak meščanske zveze (Citizens' Alliance), ki je vstopil v dvorano in zakričal "Fire" (Gori!).
Serif Cruse, ki je bil zaslišan v Houghtonu, je izpričal, da ni imel ničesar opraviti z izgonom Charles H. -M oyer j a, niti ni plačal zanj.
Zaslišba Moyerja.
Chicago, 111.. 10. marca. — Kongresni odbor v preiskavo rudarske stavke v bakrenem okrožju severnega Mich-igana je včeraj zaslišaval v Chicagi. Večina prič je zagovarjala michigan-ske državne čete, obdolžene sirovosti in pijanosti.
Charle's H. Moyer, predsednik zveze "Western Federation of Miners", bo izpričal glede svojega izgona v Hotelu La Salle danes dopoludne. Moyer ni prišel pred odbor v Houghtonu.
Houghtonska okrajna velika porota ga je obtožila zarote, a pravi, da se ni povrnil v Houghton vsled nujnih o-pravkov.
Moyer je prišel k zaslišbi včeraj pod varstvom dveh mestnih detektivov. Dva Waddel-Mahonovca sta bila v dvorani.
Člani odbora tukaj. TSDrczcAUt.U
" T. TvTyTC'i '. (Toloratj.1. -iiaceiinkj" reprezentant Taylor iz Arkansasa, Casey iz Pennsylvanije, Howell iz Utah in Switzer iz Ohia.
Brigadir-general Perley L. Abbey, štabni načelnik guvernerja Ferrisa, je povedal odboru, da je guverner Ferris zaukazal, ravnati s stavkarji zelo potrpežljivo.
"Sklical sem vso državno milico, da se zbere v Houghtonskem okraju," je rekel general Abbey. "Bilo je 2,765 mož."
"Moj namen je bil, ne vtikati sey v parade ali pocestne obhode. Neprili-ko, ki smo jo imeli, so predvsem povzročili nezadovoljneži, ki so metali kamenje v delavce."
Več častnikov miliških je zanikalo, da je bila ameriška zastava teptana pod nogami. Drugi so zanikali obdolžitev pijanosti.
Odbor upa dokončati delo danes in odpotovati v Washington, kjer se poročila predlože kongresu. Verjetno je, da bo več članov odbora priporočalo prisilno razsodiško postavo v ravnanje s sličnimi položaji v prfiiodnjo-sti. Druga polovica odbona, ki je pre-iskavala stavko coloradskih premogar-jev, je včeraj odpotovala v Washington.
Moyer o svojem izgonu.
Chicago, 111., 11. marca. — Podrobnosti o izgonu Charles H. Moyerja, predsednika zveze "Western Federation of Miners", iz llancocka, Mich., v noči 26. dec. je snoči g. Moyer pripovedoval kongresnemu odboru. Moyer je rekel, da je bil tepen in obstreljen, ko so ga spravili iz Hotela Scott preko mosta čez Portage lake v Houghton, kjer so ga potisnili na vlak in poslali v Chicago.'
Moyerjeva izpričba je zaključila preiskavo kongresnega pododbora. Člani odbora so takoj odpotovali v Washington in sestavijo poročilo poslanski zbornici s priporočili v nekaj tednih.
Predsednik rudarske organizacije je prišel k zaslišbi, ko je prebil popoldan ob postelji C. E. Mahoneya, podpredsednika federacije, ki je bil operiran v Englewoodski bolnišnici na slepiču.
"Ali ste bili v Hancocku, Mich., dne 26. dec. zvečer okoli 8. ure?" je vprašal odvetnik O. N. Hilton izmed zagovornikov za "Western Federation of Miners".
"Bil sem v Hotelu Scott," je .počasi odgovoril g. Moyer.
O meščanskem obisku.
"Pripovedujte, kaj se je zgodilo tisti večer."
"Okoli 8. ure," je rekel g. Moyer, "je prišel v mojo sobo v hotelu odbor treh mož, ki so bili John Black iz Houghtona, šerif Cruse iz Houghton-skega okraja in nekdo drugi. Vprašali so me, ali hočem videti večji odbor meščanov, in odgovoril sem, da me vedno veseli sniti se z meščani. Potem je vstopil v sobo odbor petnajstih
ali osemnajstih mož, na čelu jim g. Peterman in 'še nekdo, ki so ga nazi-vali z 'doktorjem'.
"Rekli so, da žele govoriti z menoj o nesreči v Italijanski dvorani, ki se je pripetila na sveti večer, ko je bilo mnogo oseb usmrčenih vsled napačnega klica o požaru. Rekli so, da so meščanje nabrali vsoto denarja v podporo družinam, ki so izgubile otroke v nesreči. Rekli so, da so slišali, da sem jaz svetoval rudarjem, naj ne vzamejo denarja. Zahtevali so, naj pre-kličem, če sem kaj takega izjavil.
"Odgovoril sem, da sem ljudem povedal, da bomo mi pokopali mrtvece, nakar so se odločili, da ne sprejmejo denarja, ki so ga nabrali meščanje.
Pripoveduje o napadu.
"G. Peterman je ostal pri tem, da sem jpz odgovoren za obnašanje ljudstva. Baš predno je odbor zapustil sobo, je g. Peterman rekel: 'Mi ne bomo odgovorni za nobeno stvar, ki se Vam pripeti, ko ste zavzeli tako stališče."
"Potem sem stopil k telefonu, da pokličem tajnika calumetske lokalne unije in mu povem, naj ustavi poročila A med tem ko sem držal telefonsko slišalo v svoji roki, je petnajst ali osemnajst mož vstopilo v mojo sobo, ne da bi potrkali.
" 'Kje je Moyer?' je vprašalo več od njih.
" 'Jaz sem Moyer', sem rekel. 'Gospodje, kaj bi radi?'
"Številne roke so me zgrabile, me porinile nazaj od telefona ter me pričele biti po hrbtu in udarjati. Nagnjen sem bil naprej, ko me je nekdo udaril po glavi z revolverjem. Orožje se je sprožilo in krogla me je zadela v pleče. Potem so me izvlekli iz sobe in preko mostu v Houghton. Ustavili so se in mi zapretili večkrat, da me vržejo čez most. Potem so sklenili, da me obesijo v Houghtonu.
"Obesimo ga!" " 'Obesimo ga tukaj,' so rekli nekateri iz krdela, ko smo prišli v Hought-ton Brcali so me in tepli na vsej poti čez most.
" 'Tu je MacNaughton,' je nekdo zaklical. Potem so me spravili do koli d or." in velik mož obritega obraza i , _ zurabil za vrat in me davil. Vzel )9tjBtfa'"'y ie imfljV-suknje , Nek<!c. jt ickei 'Rajši obdrži to, Jim, morda vsebuje dragocenih listin.' Vzel je iz nje $1<) in porinili so me do vlaka z nekim gunmanom imenoma Hensley. Potem sta me Hensley in še nekdo drugi spravila na vlak, plačala sprevodniku za dve voznini do Chicage in nas spremila prav do Channinga, Mich."
Preiskava v Coloradu.
Washington, D. C., 11. marca. — Načelnik kongresnega odbora v preiskavo premogarske stavke v Coloradu, g. Foster iz Illinoisa, je rekel danes, da je odbor pripravljen, poročati kongresu drastična priporočila, bržko zbere vse svoje podatke. Rekel je, da odbor sicer nima dejanskega dokaza o peonaži (prisilni služnosti), a da ima neizpodbiten dokaz o delavcih, ki so morali bežati čez gorovje, da so utekli oboroženim stražnikom, in o mestih s šatorišči, nad katerimi stražijo mili-čarji, ki jih plačujejo rudniške družbe.
"Potrdila imamo od rudniških družb, da so izdajale kompanijske čeke namesto poštnih nakaznic, kakor so zahtevali rudarji, in da so vračunjevale redne poštne pristojbine na te kompanijske čeke," je rekel načelnik.
Gi Foster je pristavil, da je politika zapletla štrajkovni položaj in da ima odbor dokazila o kršenju volivskih pravic v Coloradu in o prestopkih državnih zakonov glede imenovanja pomožnih šerifov. Rekel je, da so zasebne straže prepeljale svoje strojne puške in iskalne svetilnike iz West Virginije, kjer se je nedavno vršila kongresna preiskava, v Colorado; da je vsakdo v tej stavki oborožen in da morajo rudarji prezimiti v šatoriščih.
"Armada brezdelcev".
Sacramento, Cal., 11. marca. — "General" Kelleyeva armada brezdelcev, začasno ustavljena na svojem maršu proti VVashingtonu, D. C., je šla počivat nocoj brez večerje na strnišče, na katerem prenočuje v okraju Yolo, ono-stran reke Sacramento. Okraj Sacramento je uradno prepovedal, zalagati "armado" z živežem. Posledice se že kažejo. Brezdelci zapuščajo armado in njenega "gene/ala". Izmed 1700 mož jih je do 700 odpovedalo pokorščino in tudi ostali mrmrajo in se u-tegnejo spuntati.
Uspeh.
V San Franciscu, Cal., je umrl nedavno William G. Irwin, 76 let star, večmilijonarski sladkorjerejec v Honolulu. Irwin je bil lastnik otoka La-nai, ki spada v Havajsko otočje. Kupil je otok pred petirrfi leti za en dolar. Bil je britanski podanik, vendar je bil pa absoluten gospodar ameriškega otoka, ki meri 139 kvadratnih milj in ima "600 prebivalcev. Irwin je bil trgovski pomočnik; njegovi sladkorni nasadi so ga napravili za večkratnega milijonarja. .
NADALJNJE ČETE POSLANE NA MEJO.
Pešpolka št. 9 in 17 dobila povelje, nemudoma odpotovati v Texas.
PRIPRAVE ZA VSE SLUČAJE.
j General Felix Diaz spet v Mehiki, baje z novim načrtom.
Washington, D. C., 11. marca.—Od-poslatev dveh pešpolkov v Eagle Pass in Laredo ter zopetna pojava generala Felix Diaza in njegovih prijateljev, ki so izjavili, da predlože v nekaj dneh nov načrt v rešitev mehikanskega vprašanja, sta bila danes glavna dogodka v zvezi s položajem v Mehiki.
Povelje za odhod na mejo sta dobila 9. in 17. pešpolk po želji senatorja Shepparda in poslanca Garnerja. Zadnji je predsedniku naznanil, da se nahajajo v bankah ob meji večji zneski in da bi bilo dobro, o pravem času ukreniti vse potrebno za vse slučaje. G. Garner je kazal tudi na to, da je bilo v zadnjem času mnogo živine u-kradene in da smatrajo prebivavci mehikanske razbojnike za odgovorne.
Prošnja, naj se ob meji v Texasu ležeče posadke ojačijo, je bila predložena predsedniku že v ponedeljek, raz-pravljana v včerajšnji seji ministrski in končno' dovoljena.
Z 9. in 17. pešpolkom znaša v neposredni bližini meje razpoložna armada 18,000 mož, — za 3,000 več nego okupacijska armada, ki jo je general Shaf-ter vodil na Kubo. Samo v Texas City je pod poveljstvom brigadnega generala Fred Bunstona, ki se je odlikoval na Filipinih, nastanjenih 11,000 mož. Poveljnik 9. pešpolka je polkovnik Charles J. Crane; poveljnik 17. pešpolka polkovnik Van Orsdale. Ker pa postane polkovnik Van Orsdale jutri žrtev starostne meje v vojaški službi, utegne po dostojanstvu najstarejši major, George W. Martin, v odsotnosti podpolkovnika Styerja, ki je prideljen vojni šoli, voditi 17. pešpolk. do .meje. .
Washington, D. C., 11. marca. — General Felix Diaz, ki je pomagal Huerti izpodriniti Madero, a je pozneje utekel v Združene Države, se je danes povrnil s krdelom pristašev, Mehikancev in Američanov. Diaz je izjavil, da v nekaj dneh priobči izjavo na namenu svoje vrnitve.
Zopet nekaj za človeštvo.
Veliko zanimanje utegne vzbuditi nova metoda zdravljenja jetičnih, ki je pred kratkim uspela v Guys-hospitalu v Londonu nadvse pričakovanje dobro. Ta nova metoda obstoji v tem, da se izreže bolniku večji del črev ter se ga odstrani. Potem se ga pa zdravi dalje. To so prakticirali najprej pri nekem otroku, ki se je nahajal že v zad njem štadiju kostne jetike. Otrok je ozdravel tekom nekaj mesecev popol noma. Trdi se, da je taka metoda tudi pri drugih boleznih uspešna. Ta metoda sloni na Mečnikovi teoriji, ki pravi, da se zelo razmnože škodljive bakterije v velikem črevesju v mnogih slučajih jetike.
Edisonovi načrti.
Thomas Alva Edison je ob svojem 67 letnem rojstnem dnevu izjavil ne-kt'erim newyorskim časnikarjem: "Čini starejši postane človek, tem več more koristiti človeštvu. Jaz se čutim močnega kakor kak mlad mož, in tudi pri svojih duševnih silah ne opažam nobenega nazadovanja. Prepričan sem da bo moja največja iznajdba šele prišla na dan." Na vprašanje, katera iz najdba je bila v preteklem letu za človeštvo najkoristnejša, je opozoril Ed son na novo postopanje, ki omogoča na cen način pridobivanje amonijaka. ki se vrši na ta način, da se vodik in nitrogi napeljejo na žareče železo. Ta nova metoda omogočuje izdelovanje umetnega gnoja z malimi stroški.
Tango v Evropi — je bil.
Tanga v Evropi ni več — tako temeljito so učinkovala razkritja argentinskega poslanika v Parizu. Še pred par meseci je bila plesaželjna Evropa kakor obsedena od tanga, danes pa leži tango v ropotarnici in prejšnji navdušeni njegovi zagovorniki se čudijo, ako ga kdo še v misel vzame. V Londonu, kjer je še pred Božičem slavil svoje zmagoslavje po vseh gledališčih in plesiščih — životari danes saiVio še v enem gledališču kot živa priča, kako minljiva je slava sveta.
Vladna kriza.
Rim, 8. marca. — Ministrski predsednik Giolitti je podal danes kralju ostavko cele vlade.
2e dne 2. marca je bilo naznanjeno, da vlada odstopi po sprejetju dovoli-tvene predloge za novo kolonijo Li-byjo.
32 oseb zgorelo.
St. Louis, Mo., 9. marca. — V 7nad-stropnem klubišču Missouri Athletic Cluba ob 4. cesti in Washington avenue je davi kmalu po 4. uri izbruhnil ogenj, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Nocoj se poroča, da so sedem trupel pobrali izpod razvalin. Število pogrešancev, ki jim je bil vsled dima in plamenov prejkone izhod zaprt in so torej zgoreli, se navaja od 25 do 35. Poslovodja klubov izjavlja, da se je snoči vknjižilo 135 gostov. Do soln-čnega zatona se je šele posrečilo, spraviti na dan sedem trupel, od katerih se je dalo spoznati samo pet, in sicer:
Edwin iXessler, 37 let star, v St. Louisu stanujoč, blagajnik tvrdke Lud low Saylor Wire Co., je skočil iz šestega nadstropja.
John Martin Rickey, Chicago, 40 let star, blagajnik tvrdke Ford Mfg. Co., zgorel v plamenih, zapušča ženo in dete.
James D. Reilly, 55 let star, St. Louis, deležnik kontraktorske tvrdke Ware & Reilly.
William E. Erd, East St. Louis, 111., zemljiškolastninski trgovec, v dimu zadušen.
Allen R. Hancock, St. Louis, potnik tvrdke Underwood Typewriter Co.
V raznih bolnišnicah se nahaja z bolj ali manj težkimi opeklinami sedemnajst ponesrečencev, ki so se rešili z drznim skokom ali pa bili rešeni po gasilcih.
Napravljeno gmotno škodo cenijo nad $350,000. Tudi sosedna poslopja so bila zelo poškodovana.
Drobne vesti.
—	Pariz. Več politikov je sklenilo osnovati veliko katoliško stranko.
—	Rim. Papež je poslal ruski vladi spomenico, ki zahteva, da naj nastavlja in odpušča katoliške duhovnike v Rusiji izključno Rim. Če spomenici Rusija ugodi, bi dobili katoliški duhovniki, zdaj podrejeni notranjenemu ministrstvu, avtonomijo.
—	Peterburg. "Rječ" pravi, da bo v Atenah kmalu nov kongres balkanskih držav, katerega se udeleži tudi Črna gora.
—	Nova zluta polja v Sibiriji. Kakor poročajo ruski listi, so odkrili 55 JcTir-oi.'- Vladivostok a velika zlata polja.
—	Peterburg. Čuje se, da se srbski prestolonaslednik Aleksander poroči z nečakinjo velike ruske kneginje Marije Pavlovne vojvodinjo Marijo Antonijo Meklenburško.	*
—	Berofin. Tukajšnje mestno zastopstvo je določilo 300,000 mark za posojilo meščanom, ki so vsled gospodarske krize v bedi.
—	Berolin. Na nekem banketu je državni kancelar imel srdit govor proti socialni demokraciji. Dejal je, da ž njo ni mogoče nikako paktiranje, ampak samo neizprosen boj, v katerem naj se združijo proti njej vsi resni elementi v državi
—	Pa riz. Sloveči iznajditelj merjenja zločincev Alfonz Bertillon je tu umrl star 63 let.
—Saarbrucken. Vsled rodbinskih razprtij je tukajšnji trgovec Weiss umoril svojo ženo, svoje tri otroke, svojo taščo in samega sebe.
—	Skader. Ker so dohodki mesta premajhni za pokritje občinskih stroškov, zahteva mednarodna komisija, da se vpeljejo razni davki. Dosedanja pogajanja z albanskimi voditelji so bila brezuspešna, ker Albanci niso vajeni takih reči.
—	Srbija na svetovni razstavi v San Franciscu. Srbska vlada je sklenila, da se Srbija s svojimi deželnimi pridelki in izdelki udeleži svetovne razstave v San Franciscu.
Albanski kralj.
Drač (Durazzo), Albanija, 7. marca. —Kralj Viljem in kraljica Marija, nova vladarska dvojica albanska, sta dospela danes semkaj, in ljudstvo ju je navdušeno sprejelo.
Jolietska novica.
— Včeraj, v četrtek, zjutraj ob S, uri umrl komaj 24 let stari rojak Martin Fir, sin g. Martina Fir, 1313 N. Broadway. Oče je uslužben pri Sehring Brewing Co., a njegov najstarejši sili Martin je bil bartender v Metzgerjevi gostilni. Več prihodnjič.
Česa žele bolniki.
Kakršnokoli bolezen imate, izkušate najti zdravilo, ki Vas izleči. Ni Vam mar, kako se Vaša bolezen imenuje. V boleznih, ki je njih glavni znak izguba teka in telesne moči, ni treba iskati novega zdravila, dokler imamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki brzo poživi prebavila k novi delavnosti, ki daje naraven tek, in ki krepi telo. To zdravilo popolnoma iz-čisti telo in ga občuva čisto. V boleznih želodca, jeter in drobja vedno do-nese zaželeno olajšbo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, Ills. Povpraševanje po Trinerjevem linimentu narašča, kar kaže, da deluje v zadovoljstvo njegovim odjemavcem. Izboren je pri revmatičnih in nevralgičnih bolečinah. — Adv.

Joliet, 111., 11. marca. — Štirideset-»rna pobožnost se bo vršila v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa dne 17., 18. in 19. t. m., to je, prihodnji torek, sredo in četrtek. Prične se pobožnost v torek ob 8. uri zjutraj in konča v četrtek zvečer, na praznik sv. Jožefa. Prvi večer bo imel cerkveni govor Rev. Jakob Černe iz Sheboygana, Wis.; drugi večer Rev. Bonaventura Čiček, O. M. C., iz Indianapolisa, Ind.; tretji večer Rev. Franciš Šaloven iz Spring-fielda, 111., ki bo imel tudi pri veliki maši pridigo o sv. Jožefu. Pomagala bosta pri 40urni pobožnosti prejkone tudi Rev. Podgoršek iz VVhitinga, Ind., in Rev. Sojar iz Chicage.
—	Peter Klobučar umrl. V bolnišnici sv. Jožefa je včeraj po dolgi in silno mučni bolezni zaspal v Gospodu g. Peter Klobučar, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 62 let, o-ženjen, stanujoč ob Summit streetu, ter član društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. Rojen je bil pokojnik v Dragatušu na Belokranjskem, in je bival v Ameriki že mnogo let. Tu zapušča žalujočo vdovo in več otrok. Pogreb se bo vršil v petek, dne 13. t. m., dopoludne s črno sv. mašo v slovenski cerkvi ob 9. uri in na slovensko pokopališče. Sorodnikom naše iskreno sožalje, a blagemu pokojniku svetila večna luč!
—	Pozor, člani in članice "Slovenije"! Tem potom vljudno vabim cenj. člane in članice Izobr. dr. "Slovenije" na sejo v društveni (Jednotini) dvorani prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m., po-poludne ob 3. uri. Na dnevnem redu bo zelo važen razgovor o društvenih ■stvareh, zato izvolite priti na to sejo vsi! — Predsednik Jos. Zalar.
—	Pogreb g. Ant. Kirinčiča. Tako sijajnega spremstva na svoji zadnji poti ni imel še noben Hrvat v Jolietu, kakor g. Anton Kirinčič, tajnik tvrdke "Joliet Slovenic Bottling Co." in bivši mnogoletni gostilničar, ki je umrl v soboto zarana in bil pokopan v ponedeljek dopoludne. Zadnjo čast svojemu vrlemu članu je izkazalo s pol-noštevilno udeležbo v svojih uniformah dr. Vitezov Sv. Nikole odsj. br. 20 H. Z. 111., ki je izgubilo s pokojnikom enega svojih ustanoviteljev. Sorodnikov, prijateljev in znancev pokojnikovih je bilo v pogrebnem izpre-vodu nad šestdeset "hackov" aH vozov, Tudi iz Chicage in drugih bližnjih hrvatskih naselbin so prihiteli mnogi pokojnikovi prijatelji k pOgrr-bu. Vencev je bilo dva polna voza. Sv. maše zadušnice v hrvatski cerkvi Blažene Bogorodice se je udeležila tudi hrvatska šolska mladež. Cerkev je bila prenapolnjena. Rev. Violič, hrvatski župnik, je imel krasen govor v cerkvi, a na pokopališču sta govorila g. Frank Kavzlarič, predsednik dr. Vit. Sv. Nikole, in g. Ivan Zorič, II. podpredsednik H. Z. 111. Pokojni Anton Kirinčič je bival v Jolietu dvajset let. S svojo marljivostjo in podjetnostjo si je pridobil splošen ugled v tukajšnjih trgovskih krogih. Bil je vedno med prvoboritelji za čast in rast hrvatske naselbine, prepričan katoličan in vnet narodnjak. Za hrvatsko slogo 8 Slovenci je vedno goreče deloval. Zato ga tudi jolietski Slovenci ohranijo v blagem spominu.
thy, Patrick Flynn, Frank Johnson, Thomas Bannon, Carl Schneider in Louis Blair. A brivci imajo na piki baje še več gostilničarjev.
—	Mesečni mrk. Nocoj (v sredo) bodo Jolietčanje ob jasnem vremenu lahko videli skoro popoln mesečni mrk. Ob 8. uri 42 minut zv. prične mesec stopati v senco zemlje. Ob 10. uri 13 minut zvečer bo mesec skoro popolnoma v senci. Ob 11. uri 44 minut zv. zapusti luna zemeljsko senco. Zvezdoznanci pravijo, da bo mrk viden s prostim očesom.
—	Rockdale dobi vodovod. Tako so sklenili napredni Rockdalčani na shodu v soboto zvečer.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dunaj Frančišek, La-lac Marko, Mirenič Juro, Pirog Jožef, Rubičič Stipan.
—	Umrl je za jetiko 191etni Josip Podnar, sin Andra Podnarja, N. Chicago st. Pokopan pa je bil zadnji petek na hrvatskem pokopališču. N. p. V BI.!
—	Prvotne volitve. Včeraj so se vršile v Jolietu prvotne volitve za no-miniranje kandidatov, ki bodo voljeni dne 7. aprila. Tekmecev za nominacijo je bilo malo. Število oddanih glasov je bilo majhno. Žensk je glasovalo kacih 300.
—	G. Matej Ferko iz Milwaukee, Wis., je poslal g. Jos. Zalarju kot predsedniku Izobr. dr. "Slovenije" krasno razglednico, na kateri je naslikana skupina članov in članic Slov. dramatičnega kluba "Adrija" v imenovanem mestu. Slika je posneta po fotografiji, ki je bila napravljena povodom klubove petletnice februarja meseca 1914. Na mnoga leta!
—	Nesrečna smrt. J. L. Haenlen, bivši pomožni superintendent joliet-ske tovarne "Coke plant", in E. P. Williams, bivši pomožni superintendent Illinois Steel-kompanije v So. Chicagi in zdaj bankir v New Yorku, sta storila nesrečno smrt v St., Louisu, Mo., v požaru, ki je upepelil poslopje tamošnjegi> Missouri Athletic-kluba v ponedeljek zarana.
—	Maščevanje brivske unije. Joliet-ska brivska unija (Barbers' union) je pričela boj za nedeljsko zapiranje briv-nic s preganjanjem saloonov ali go-»tilnic zaradi kršenja nedeljskega zakona o krčmarstvu. Deset warrantov ali zapornih povelj je včeraj izposlo-val odbor šestorice unijskih brivcev za deset gostilničarjev, med katerimi sta dva aldermana. Brivska unija je izku-šala doseči v ponedeljkovi seji mestnega odbora sprejetje neke odredbe glede nedeljskega zapiranja brivnic, in kir je mestni odbor odklonil dotično predlogo, je unija s prisego izposlovala zaporna povelja za saloonarje: Dušo ti Collins, Bart Berscheid, James Faulkner, Carl Fricke, Goltz & McCar-
Barberton, O., 7. marca.—(Kranjski socijalisti obrekovalci.) V naši naselbini se večkrat primeri kaka kratkočasila socijalistična novica, pa "Glasilo" Narodne Jednote, "Proletarec" in "Svoboda" kar molče, kako pa to?!
Dne 6. t. m. je tožila Mrs. Agnes Krainc, soproga veljaka in poštenjaka g. Anton Krainca. Tožila je radi obrekovanja bivšo tajnico dr. "Slovenke v boj za narod" M, Marzlikar. Ko je bila klicana pred sodišče, je lepo prosila župana, da je nedolžna ter da ji obrekovanje ne bo nikoli več na jezik prišlo. Socijalisti so zelo zviti: obrekovanje dado na dan, ko je treba na sodišču dokazati, pa repčke stisnejo, pa je konec. To so pa možje!
Dne 7. julija 1913. je socijalist A. Jerina plačal tožbene stroške radi obrekovanja. (Helo, Proletarec, kje si imel takrat rilec, da nisi te novice popisal sodrugom?! Helo, Svoboda, kje si takrat mešetila?!).
Največ klobas iz Barbertona prinese seveda "Glasilo" Narodne Jednote, en glavni porotnik ga je kar za "Laundry" "zarental" in se notri pere, da je joj! Kaj vse to pomaga, ko je soci-jalistov tako malo, in še ti so tako neumni, da "renče". Poglejmo samo:
Dan za dnem pišejo "žrtev kompa-nije" i. t. d. In ravno en glavni porotnik je bil pred nekaj leti praktičen mladenič, ki je delal čast družini, pa ga danes poglej, kako je "zmoten", zapeljan in preslepljen, da je groza. Pred nekaj tedni sem z njim govoril in mi je pripoznal, da laži piše v Glasilu in Svobodi. Vprašal -nn ga, kaj bi njegovi pošteni stariši rekli, ko bi videli njegovo življenje? Rekel je: "Saj sta me Proletarec in Svoboda zapeljala." Helo, chicaške vodiške johance, kje ste? Tu je popisana žrtev kompanije Proletarca in Svobode. Vidiš, Kunda, Zavrtnik Co., to lumparijo? Vidiš Pro-letarčev Škof, kako zvite johance ste okrog Proletarca in Svobode? Chica-ška banda to dobro ve, ali Kundi se gre za žep, to so lisice. Pa bom pustil to socialistom, kajti letos bomo v Barberton, O., imeli velikansko slav-nost, ki je večje ne pomnijo še Slovenci, namreč imeli bomo desetletnico t. j. 10. let bo, odkar so naši "ta rdeči" tukaj skebali, da še danes nekaj družin revščino trpi zato.
Živio! Živio!
Michael Železnikar.
prevečkrat nepravilno. Boljše je torej skrbeti za pošteno zabavo njih, kakor pa iz nepoštene jih loviti. Cleveland-ski trgovci so torej storili velik korak naprej s tem, ko so pripravili prijazni prostor mladeničem in sebi v prid. Slučajno pa se je pokazalo, da farna šola lahko in dobro služi več namenom, kakor pa samo pouku otrok. Farna šola je v resnici "narodni dom", ki ima kaj pomena, seveda mora biti delana vsaj nekoliko z ozirom na tako vporabo.
Kar pa se tiče društev, rastejo ta kakor gobe spomladi. Vse se organizira, vse hiti skup. Zato pa mislim, da bode od zavednih katoličanov tudi organizacija, kakoršno je omenil "A. Slov.", sprejeta z navdušenjem. To bi bila organizacija slična "Central Vereinu", kot jo imajo nemški katoličani v Združenih Državah. Ta organizacija je storila že brezmejno veliko dobrega za katoličane v naši deželi in še zmeraj več stori. Tudi Slovenci bi si lahko pomagali dosti za zboljšanje svojega položaja. Največje koristi našemu narodu pa bi bilo to, ker bi .s takim organiziranjem odpadla "goba", katera sedaj kuži in pogublja narod. Vsi tisti pa, ki sedaj visijo na plotu, pa bi morali ali pasti izven, ali pa stopiti nazaj. Kdor ni odločno katoličan, ni vreden tega imena in dela le nečast temu imenu in sv. cerkvi.
Naročnik "VI. mesta".
Cleveland, O. — Čim dalje večje zanimanje je med tukajšnjimi Slovenci za naš narodni dom. Od dne do dne prihajajo sedaj mladeniči in možje v lepo opremljene pfostore v šoli in število obiskovalcev se množi, posebno pri mladeničih, z vsacim dnevom tako, da so se morali razdeliti v dva dela, dva "kluba" in bodo prihajali vsak na odločeni večer. Poleg teh pa so še drugi fantje, ki so že organizira-I ni prišli sem, kot n. pr. "Orli", "Z. M. j 1J." in "Lira". Vsi ti želijo imeti svoje večere v trgovski dvorani, ki je že j sedaj preskromna. Zato pa se je začelo delati na to, da se opremi še jed-| na soba, da bodo prostori mogli odgovarjati zahtevam. Vse to pa nam kaže na izvrstno idejo, na katero je ' zadelo trgovsko društvo, ko je sklenilo opremiti prvo sobo v ta namen, namreč, da se naredi prostor, kjer se bodo mogli mladeniči shajati k svojim igram in zabavam. Morebiti je še kateri tak, kakor tukaj neki gotovi Kožel, ki je trgovcem predbacival njih "potrato", češ, kaj pa to pomore k vzgoji in izobrazbi, če ste jim dali prostor in igre? Kaj pomaga? V prvi vrsti pomaga to toliko, da imajo mladeniči kam iti in niso tako rekoč primorani potikati po saloonih ali pa postoja-ti po oglih. Seveda idealno in pravilno bi bilo, da ostanejo doma, berejo, se učijo kaj, ali pa se v domačem krogu lepo zabavajo in veselijo. Tako bi imelo biti, tako delajo, kjer so razmere idejalne. Toda mi moramo vzeti razmere, kakoršne so. Po teh pa je največje važnosti, da imajo mladeniči prostor, kjer se morejo, sniti in kjer imajo lahko pošteno zabavo, ne da bi morali pri tem zapravljati denar ali pa se vaditi Bakusove sline požirati. Vse drugo, kakor večerna šola, predavanja in poučni večeri se lahko pozneje vpletejo med zabavo tako, da se bode sprejelo to z veseljem, ne pa z nejevoljo, potuhneno jezo ali pa bi se sploh od vseh ne sprejelo. Mladina mora imeti zabavo in jo bode tudi imela; če je nima prirejene, si jo pa priredi, a le
Denver, Colo., 9. marca. — Dragi mi g. urednik Am. Sl.!Prosim Vas za malo prostora, da sporočim tukajšnje novice. Nimam kaj veselega, pač ravno nasprotno. Tukaj se je bil ponesrečit Anton Govže. Dne 11. febr. je padel iz ulične kare tako, da je dobil na glavi hude poškodbe, za katerimi je tudi 25. febr. zvečer izdihnil svojo dušo in je moral v cvetoči mladosti zapustiti ta svet. Pokojni Anton Govže je bil rojen 7. junija 1891. leta, doma je bil iz vasi Prigorica pri Ribnici na Kranjskem. V stari domovini zapušča očeta in mater in dva brata in dve sestri, enega brata in eno sestro pa v Chisholmu, Minn. V Zjed. Državah je bil štiri in pol leta in je bil član dr. sv. Roka št. 113 K. S. K. Jednote skoro štiri leta, in pred tremi meseci je pristopil še v eno dr. Slovenski Sinovi št. 101 S. S. P. Z., katera sta mu preskrbela pogreb, kateri je bil eden najlepših, kar jih je še bilo slovenskih pogrebov v Denveru. Pogreba so se udeležila vsa slovenska društva, namreč šest z godbo na čelu, v cerkev sv. Jožefa in potem na katoliško pokopališče Mt. Olivet. Pogreb se je vršil 1. marca. Pokojnemu naj sveti večna luč, sorodnikom pa naše sožalje!
Sedaj, dragi rojaki, imate zopet lep zgled, kako potrebna so društva in Jed ! note. Pristopite, kateri še niste v , o- j bsncm društvu, v tno drug; , ' | nesreča nikoli ne počiva. Ali žalibog, da jih je še dosti, ki pravijo "saj sem še mlad, imam še dosti časa", ali smrt ne vpraša, si mlad ali star, si v društvu ali ne. Pristopi, dokler je čas! Sedaj se vam nudi lepa prilika za pristop k društvu sv. Roka, ker je pristop samo 3 dolarje in plača 1 dolar na dan podpore.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Louis Andolšek, tajnik
dr. sv. Roka.
delovalo in tudi pospešilo njegovo smrt.
Blagi pok. naj počiva v miru, njegov spomin pa bode ostal neizbrisan med tuk. slovensko naselbino. XXX.
Kansas City, Kans., 9. marca—Dne 5. marca ob 10. uri predpoldan je umrl po dolgi in mučni bolezni vsem dobro znani rojak John Janžekovič. Pokojnik je bil rojen v Kraškem vrhu, fara Radovica na Belokranjskem. Star je bil okoli 47 let in je bival tukaj okoli 15 let, kjer zapušča žalujočo vdovo. Pokojnik je bil popreje v državi Colorado, kjer se je napasel bolezni, katera ga je pognala v zgodnji grob. Cerkveno opravilo je opravil domači g. župnik Leskovec v nedeljo ob 10. uri ob obilni udeležbi, dr. Vit. sv. Jurija štev. 49 J. S. K. J. in podp. Hrv. dr. sv. Josipa, katero ga je spremilo na zadnji poti.
G. župnik Leskovec je imel po opravilu ginljiv govor ob krsti pokojnika, tako da bi moral biti kamen, komur ne bi oči rosile, ali bi pa moral biti popolnoma gluh. Govornik je orisal delovanje pok. in iz njega je razvidno, da je bil pok. vnet katoličan in obenem narodnjak. Bil je med prvimi ustanovitelji slovenske fare in cerkv. društva, in je tudi daroval precej iz svojega ob vsaki priliki. Dr. so mu položila lepe vence na njegovo krsto, cerk. dr. pa namesto venca plačalo več sv, maš, kakor zadnji pozdrav svojemu sotrud-niku.
Pokojnikovi ostanki so se potem, ko mu je cerk. pevski zbor zapel "Blagor mu" in "Nad zvezdami" v slovo, prepeljali v spremstvu imenovanih dr. in več kakor 20tih vozov na pokopališče v grobnico, kjer se shranijo 30 dni in se po preteku tega časa položijo trajno v grob. (Op. pis. Tukaj imajo navado ne precej zakopati pok. truplo, tem več se čaka 30 dni in nekateri celo 90. O tem bodem Vam prihodnjič sporočil. Nekaterim je to neverjetno, ali je res.)
Koliko je pok. pretrpel v svoji bolezni, ni mogoče zapopasti, in vendar je bil vdan v voljo božjo.
Kakor vnet kat. tudi ni pozabil storiti svoje dolžnosti in zato je lepo i Bogom spravljen umrl. Pok. je bil ljubezniv z vsemi, in to je kazal obisk pri njegovi krsti kroz 3 dni in ob pogrebu, ker je bila cerkev natlačena.
Malo dni pred smrtjo je pok. dobil brzojavno poročilo iz države Illinois, kjer je bival njegov starejši brat: "John Tvoj brat je umrl", in lahko si mislimo, da je na pokojnika to hudo
Springfield, 111., 1. marca 1914. — Dne 21., 23. in 24. febr. se je vršil naš "fair" v prid ustanovitve slovenske župnijske šole. O pripravah za ta "semenj" smo že poročali; sledi naj sedaj poročilo o njegovem poteku in izidu. Velikanska dvorana v državni vojašnici —- State's Armory — je bila krasno ovenčana o priliki banketa, ki se je vršil 12. febr. v počast Lincoln-ovega rojstnega dne in je ostala okrašena na našo prošnjo tudi v dnevih naše prireditve.
Ne moremo si kaj, da bi ne izrekli tudi tem potom svoje iskrene zahvale merodajnim ameriškim krogom, ki so nam tako velikodušno prepustili dvorano in okraske brezplačno. Tudi za kurjavo in bajno električno razsvetljavo ni bilo nobenih stroškov.
V	dvorani je bilo postavljenih več razprodajalnih mizic (štantov), okusno okrašenih, na katerih so bile razložene obleke, predpasniki, blazinice in vsakovrstne, tudi dragocene drobnarije i. t. d.
Vse je čakalo dobrohotnih kupcev, ki so se pa prvi in zlasti drugi dan le bolj slabo oglašali, ker je bilo vreme skrajno neugodno. Imeli smo za te kraje nenavadno zimsko burjo. Snežilo je in zamedlo ulice in ceste, da je bil vsled tega za nekoliko časa vsak promet vstavljen in pozneje silno o-težkočen. Komu bi torej vzeli za zlo, da je raje ostal za gorko domačo pečjo, kakor pa da bi bil prišel na naš semenj ?!
Toda tretji dan, posebno zvečer pa je bila vdeležba jako številna, zlasti smo opazili razven domačih veliko nemških in irskih katoličanov. Bilo je zelo živahno in kar vidoma so se praznile razprodajalne mizice. Naš "Bartl", ki je vedno in povsod na mestu, kjer se gre za dobro stvar in napredek krščanskih Slovencev, je pa priredil "Ausverkauf" in licitacijo in vse se je gnetlo krog njega, ko je z mogočnim glasom in finimi kretnjami, kakor zna le on sam, na vso moč hvalil svojo robo in tudi dobro prodajal. Zlasti Amerikanci so se zanimali zanj; zelo jim je ugajal — in marsikateri dolarček je tako prišel kot izkupiček v našo blagajno. Živio "Bartl"!
V	pondeljek zvečer je svirala unij-ska godba, v torek pa so se ob zvokih glasovirja vrteli mladi, veseli parčki. Zakaj ne? Saj je bil pustni večer!
Naše pridne gospodinje so se pa izkazale kot dobre kuharice in vse dni skrbele, da je vsakdo lahko dobil obed ali večerjo ali mali prigrizek. Hvala Valil, dobre ženke! Bog Vam plačaj t-otero ves vaš obileii trud in potrpet Ijivost!
Pili smo bolj "te sladke" pijače, ki so bile sicer dobre, pa ne "te prave" za nas, ki smo "against prohibtion". Kajne, Mike? Vendar so vrgle tudi precejšnjo svoto. Glavni vir dohodkov pa so bili razni kontesti, ki so do-nesli $846.36. Največ ste nabrali Mrs. Ivanka Bučar in Mrs. Roza Kulovic in tudi dobili lepi darili. Posebno pohvalo in zahvalo zaslužite imenovani! Noben premogovski rov ni bil njima preglobok in preoddaljen, da bi ne bile šle vanj in nabirale za dobro stvar!
Kajpada tudi druge tekmovalke in tekmovalci so se trudili in imeli lep vspeh. Otroci so nabrali na svoje chance-knjižice do $100, kar je za naše razmere zelo dobro. Vsem smo hvaležni! Vsem veljaj: Presrčna hvala! Mr. John Langus je bil zmagovalec v tekmi za zlato uro — Gentleman's Watch —; toda v svoji dobrotljivosti pa je velikodušno prepustil darilo zopet v cerkvene namene. Umevno je, da zasluži za ta velikodušni čin, da se mu še tu posebej zahvalimo. Tako sem v glavnih potezah načrtal potek naše prireditve. Veseli in zadovoljni smo bili vsi, ko je nam ob koncu Mr. John Kulovic, ki je spretno nadzoroval ves "semenj", naznanil, da smo napravili $1203.08 čistega dobička.
Za naš prvi poskus — bil je to naš
prvi fair — je vspeh popolnoma zadovoljiv. Hvala še enkrat vsem, ki ste se trudili in žrtvovali čas in denar. Najlepše boste poplačani in pozabili boste vse žrtve in trude, ko boste gledali svoje malčike, kako bodo ponosno stopali v novo slovensko šolo, kjer se jih ne bo preziralo, ampak sprejelo z ljubečim srcem, jim bistrilo um in plemenitilo srce v najlepšem — mater-nem jeziku. V to pomozi Bog!
Naročnik.
Waukegan, 111., 9. marca. — Ustanovili smo klub: Slovenski Lovski Ri-barski Klub "Orel" dne 7. marca, h kateremu vabimo vse druge lovce in ribiče na drugi javni shod dne 29. marca popoldan v John Stražišerjevi dvorani na 611 Market Street. Lovski pozdrav! Za odbor
Frank Brence.
Kitajska dekliška imena.
Na Kitajskem dekle ne dobi že ob rojstvu stalnega imena, ki bi jej potem ostalo vse življenje, marveč jo imenujejo po okoliščinah in starosti eden tako, drugi drugače. Ko je čisto majčkena, jo oče imenuje n. pr. "lunin žarek", ko je nekoliko večja, jo mati imenuje "malo golobico", bratje enostavno "sestrico" in obiskovalci "domačo hčerkq"; služabništvo jo časti kot "ma-| lo gospodično". Potem so jako pri-! ljubljena imena raznih cvetk, med vsemi orhideje, ki je simbol največje než-1 nosti in vonjavosti. "Plaha cvetka", |"Sladka cvetka" so tudi jako priljubljena imena za mlado Kitajko. Druga I imena se nanašajo na značaj, n. pr.: "Čisto srce", "Pokoj in skromnost", "Čednost in lepota", "Zvestoba", "Res-. niča" itd. Drugi dajo deklici zopet ime "Wangpan", t. j. deklica brez brata, katerega si pa želi; ako nato res pride na svet tudi kak bratec, ji izberejo pa drugo ime.
Živo pokopali?
V ogrskem židovskem mestecu Szat-marju se je onesvestila 21 let stara kontoristinja Marija Balajti. Prenesli so jo domov k starišem in jo skušali spraviti k zavesti. Baje so poklicali tudi zdravnika in je ta izjavil, da je dekle mrtvo; zadela jo je srčna kap. Ker judovska vera predpisuje, da mora biti vsak mrlič pokopan tekom 24 ur, drugi dan je bila pa sobota, ko tudi ni dovoljeno pokopavati mrličev,— zato je židovski duhovnik odredil pogreb že za 2. uro popoldne t. j. pet ur potem, ko se je dekle onesveščena zgrudila. S prvo zvezdo v petek zvečer se namreč že začne židovski sobotni pravnik. Dekleta so pokopali, med ljudmi pa se je širila govorica, da Marija Balajti ni bila mrtva, marveč le | onesveščena, da je bila torej živa pokopana. Za stvar se je začela zanimati tu?li oblast ii. -m«d drugimi zaslišala žensko, ki umiva mrliče; le-ta je izpovedala, da je M. Balajt med umivanjem večkrat počasi odprla in zaprla trepalnice; tudi je imela roke popolnoma volne in lahno rdečico na obrazu. Dekličina mati se je bila branila pokopu, a rabinec je zahteval, da se isti takoj izvrši.
Drzen sklep.
Učitelj: "Korel, kaj veš povedati o špižmahu ?"
Korel: "Špižmah je najmanjša miška, en centimeter in deset milimetrov dolga in se živi od žuželk in črvov"
—---Oče, ki je to poslušal, zase:
"No, če fant že o tej najmanjši pre-žvekovalki toliko ve, koliko bi vedel šele povedati o slonu."
Uradna tajnost.
Žena: "Kaj je to: uradna tajnost?"
Mož: "To, kar se v uradu godi."
Žena: "In o tem se ne sme govoriti?"
Mož: "Sme, pa le potlej, ko je že povsod vedeče."
Oscar J, Stephen
Soba 101 tu WH Barber B dg. JOLIET. ILLINOIS.
JAVILI NOTAH

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše itJpohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Chicago Telephone 2760.
Jos. Perush
SLOVENSKA GOSTILNA 1137 N. Hickory St. :: Joliet, IH
KEGLJIŠČE (bowling alley) po sta-rokajski šegi. Kogar veseli kegljanje, naj me poseti.
Pri meni je dobra postrežba in dosri zabave.
NOVA GOSTILNA
Matt. Stefanich
Corner State & Clay Streets
across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111.
Še priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu ▼ mojem lastnem doma in salunu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI!
iaKiiKiiaiiiSiiiBiiiffiiiifi
JOHN PRUS
STAVBENIK IN KONTRAKTOK. Stavi in popravlja hiš«.
Woodruff Road	Joliet, II
• - . —• '
rnmam	r ■ - - ■	*wv .,- \
M. W. telefon 55o
Anton Boltt
101 Indiana St. JOLIET, ILL.
slovenski salun
Vabim svoje znance in vse rojake, Ja me posetijo v moji gostilni.
Ljudski glas.
Predsednik sodišča: "Zatoženec, vi ste obsojeni na 12 let strogega zapora." — Glas izmed občinstva: "To je edino, kar je pošteno zaslužil!"
Bray-eya Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstva v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Antonija Rifel
izkušena babica.
N. W. Phone 1042. ' Sli N. Broadway	Joliet, D*
Oslovski kašelj
vnetje sapnika, hripavost, davica in razne druge enake neprilike dihalnega ustroja se hitro vdajo pravočasni rabi
Severov Balzam
za Pljuča
(Severa's Balsam for Lungs)
Cena 25 in 50 centov.
Želodčne neprilike
kakor slaba slast, neprebava, slaba prebava, splošna slabost, žločnica ali gorečica se lahko odpravijo z rabo
(Severa's Stomach Bitters) Cena en dolar.
SEVEROVE TAB-LAX — Sladkorno o<' Uspešno za odrasle. Prijetno za otro Cena 10 in 25 centov.
Kadar potrebujete zdravila, rabite Severova. Zahtevajte samo Severova in ne vzemite drugih. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co. "TJj
Otvoritev Belokranjske železnice. Ljubljanski "Slovenec" z dne 21. febr. poroča: Na razne notice glede otvoritve te železnice smo dobili od mero-dajnega mesta popolnoma zanesljivo poročilo, da se bo Belokranjska železnica otvorila prve dni meseca maja t. 1. Poskuševalni vlaki bodo začeli kmalu voziti.
—	Predpustna šala gdčne. Kamile Theimer. Pred kratkim je podala Ka-m-ila Theimer državnemu pravdništvu ovadbo, da ie vodia velesrbske ireden-te v Avstriji dr. Krek. On je jposre-doval že korespondenco med zarotniki, ki so umorili kralia Aleksandra, in sedanjim kraljem P.etrom, ki je bival takrat v Švici. Dr. Krek je oskrbel tudi. da je velesrbsko propagando financirala ljubljanska "Zadružna zveza", ki je izdala v te veleizdajalske namene do sedaj že "30 do 35 milijonov", po računu gospodične Theimerjeve. To je bil smeh v justičnem ministrstvu, kamor se je poslala ta ovadba.
—	Slovenska mehkoba. Na Kranjskem obe slovenski stranki ponujata pri pogajanjih zaradi volilne reforme Nemcem še en deželnozborski mandat. Peščica kranjskih Nemcev ima že itak 11 deželnih poslancev, tretjina štajerskih in koroških slovenskih prebivalcev pa se zaman borita za upoštevanje svojih pravic.
—	Prostovoljna prodaja hiš v mestnem pomeriju ljubljanskem je zadnji ča-i postala uprav mrzlična in epide-tnična. Od lanskega leta do meseca februarja letos ni bilo v Ljubljani. Šiški in na Viču nič manj nego 30 hiš in vil prostovoljno na prodaj! Čudno na tem deistvu je to. da neso v Ljubljani nove hiše povprečno vendar 5 do 6 odstotkov. Splošna denarna kriza p4 je vzrok, da se hiše ne morejo spraviti v denar.
—	Šulverajnska šola v Dragi zaprta. Kakor znano, so otvorili Nemci 27.
; januarja t. 1. šulverajnsko šolo, ne da bi imeli zato postavnega dovoljenja. " Mislili so pač, da je tudi na Kranjskem Nemcem vse dovoljeno. Dne 11. febr. t. 1. so vložili poslanci S. L. S. v deželnem zboru interpelacijo proti tako protizakoniti otvoritvi šole. ki je tudi imela zaželjen uspeli. Oblast ie šulverajnsko šolo zatvorila in zaukazala, da imajo v šulverajnsko šola pri^to-pivši otroci kakor preje tako tudi v bodoče obiskovati javno domačo ljudsko šolo v 'Dragi. Tako ie prav! — ?alverainski učitelj je zbolel, tako si t pripovedujejo nemški bratci med se-£ boj,, ker je moral s šolo nehati!
—	Domobransko topničarsko vojašnico nameravajo letos graditi na stav-bišču vrta c. kr. kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani.
—	Amerikanska prebrisanost. Andrej Zupan vulgo Tolmalnarjev iz Cer-kelj je bil uslužben štiri in pol leta v Ameriki v rovih. Tam je zbolel in zblaznel. Dolžnost Zedinjenih držav
bila, da bi skrbele za ubogega delavca. A te svoje dolžnosti so se na prav enostaven način iznebile. Dne 8. februarja je pripeljal Zupana elegantno oblečen Amerikanec v fijakerju vsega *esnažnega na Gorenje k njegovemu bratu in zahteval nekako potrdilo, da je blaznega Zupana res oddal. Slučajno je bil Zupanov brat tudi v Ameriki ter je razumel angleško govorico. — Torej ameriški kapitalistični sistem, kakor si lepšega niti misliti ne morejo. Najprvo izkoristiti ubogega de-lavca-trpina do zadnjega, izmozgati mu telesne in duševne sile, ko pa so te sile izčrpane, se ga otrese kakor nadležnega. Celo vožnjo v Evropo se ri-&ira, samo da amerikanskemu vele-k^pitalu, ki je dandanes vladar sveta, »i treba skrbeti za svojo žrtev.—("Slovenec".)
—	Velikanska lipa. Dne 21. febr. so Posekali na Vodmatskem trg« št. 7 Pri g. Jevnikarju 200 let staro lipo, ki i<*. bila 25 m visoka in v kroni 20 in široka.
—	Dva slovanska umetnika v tujini. Slovenski klavirski virtuoz gospod An-to« Trost se je napotil z enim najod-'•Čflejšim ševčikovitn učencem, violinam virtuozom Zlatko Balokovičetn (iz Zagreba) na enomesečno koncertno turnejo. Oba umetnika sta sedaj v K»iri, kjer ju je sprejel tudi avstrijski Planik. Koncertirala sta tudi v potniškem klubu. Na povratku iz E-Wpta obiščeta najbrže tudi več itali-!au<kih mest.
—- Nov odvetnik v Postojni. V Pogojni otvori odvetniško pisarno dne ■ maja t. 1. g. dr. Pavel Valjavec, do-^ej odvetnik na Dunaju. Pisarno bo •oiel v Garzarollijevi hiši, kjer je bil '>rej dr. Jane.
— Poroke. Poročil se je na Raki S Vinko Bon, trgovec in gostilničar, z Wčno. Slavo Hrastnik. — Poročil se v Dobu go.sp. vet. med. Slavko Zar-"k. dež. okr. živinozdravnik v Trno-*eni, z gdčno. Mimico Znidaršič iz 'Jirske Bistrice. — Poročil se je g.
ran Korenčan, gostilničar in velepo-*«stiiik v Naklem, z gdčno. Reziko Reršieevo iz Strojeve hiše iz Podbre-I. — V Mavčičah se je poročil
Franc Jenko ml., posestnik iz Praš (Zlekarjev), z gdč. Manico Zavrlovo iz Mavčič. — Poročil se je g. Anton Brinovec, z gdč. Pepico Koračin v Ra-dni pri Boštanju. — V Ljubljani se je poročil inžener g. Milan Pertot iz O-patije z gdč. Jožico Majerjevo, hčerko okr. šolskega nadzornika v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. Umrla je dne 22. febr. v deželni bolnici gospa Marija Blaž, stara 65 let, soproga zemlje-knjižnega vodje. — Umrla je v Ljubljani mati župnika Schiffrerja, gospa Marija Schiffrer, stara 82 let. — V Ljubljani je umrla učiteljeva vdova ga. Karolina Kleč, roj. Ahn, stara 55 let.
—	Izpred novomeške porote. Dne 18. febr. je stala pred porotniki 43 letna Ana Vranešič iz Zorenic, obtožena radi požiga. Dne 29. novembra lani so jo orožniki zasačili pri vtihotaplja-nju prašičev, katere so zaplenili in dali v oskrbo županu Cvitkoviču. Naslednji dan zvečer je Vranešič iz maščeva-vanja zažgala županu šupo, o čemer se je ogenj razširil tudi na županovo hišo ter na gospodarska poslopja soseda Jakšeta. Vse je pogorelo doTal in tudi 125 K gotovega denarja. Vranešič pred porotniki dejanje taji, a priče dokažejo njeno krivdo. Obsojena je bila na 10 let težke, poostrene ječe. — Dne 16. febr. je bil radi posilstva, izvršenega na 671etni ženski, obsojen Janez Dobrave, rojen leta 1882. v Zagorju, zadnji čas kovač v Retnjah, na 5 let težke ječe. Dobrave je bil radi enakega zločina že dvakrat predkaznovan.
—	Izpred ljubljanske porote. Žrtvi žganjepitja. Zaradi hudodelstva umora svoje žene Marije je dne 23. febr. sedel na zatožni klopi 29 let stari Anton Tomšič, posestnik v Gornjih Za-vinah, dosedaj še nekaznovan. Pred kakimi petimi leti se je poročil s svojo pokojno ženo Marijo, ko mu je prej oče Jožef izročil za tamošnje razmere precejšnje posestvo. Prvi dve leti je bil obdolženec dober gospodar, na kar se je pa udal žganjepitju, vsled česar je zanemarjal gospodarstvo. Dolgovi so naraščali, pogostoma je v gozdu pela tudi sekira. Umevno je, da so te rodbinske razmere povzročile vedne prepire, zlasti ko je začelo iti gospodarstvo rakovo pot. Ker vse prigovarjanje in opomini niso nič izdali, je predlagala obdolženčeva žena pri c. kr. okrajni sodniji, naj se njenega moža stavi zaradi zapravljivosti pod skrbstvo. kar se je tudi zgodilo. Dne 21 novembra so imeli v tej zadevi obdol-icacc", njegov oče Jožef ni pokojna žena v skrbstveni zadevi Antona Tomšiča opraviti pri litijskem sodišču. O-koli poldneva so se vsi trije odpeljali z vlakom proti Zagorju, kjer so se u-stavili v Šinkovičevi gostilni. tDče in obdolženčeva žena sta sedela pri eni mizi, Anton Tomšič je pa sedel sam pri svoji mizi. Prva dva sta kmalu odšla proti domu. dočim je obdolženec šel še v Korbarjevo krčmo, od koder se je vrnil šele okoli četrte ure domov. Kakor priča Rozalija Kastelic pripoveduje, se je z obdolžencem pred hišo pogovarjala. Bil je močno razburjen ter ji je pravil, da je žalosten, ker so mu vzeli gospodarstvo. Om -nil je tudi, da je ženi pri sodniji ponujal roko, a ona je ni marala sprejeti. Pripomnil je še nadalje, da bo starega očeta, če ga najde v hiši, "potegnil" (ustrelil), potem pa še ženo, tako da bo za celo leto račun sklenjen. Pristavil je še, da naj posluša, kadar bo šel domu. Kakih deset minut kasneje jo je prišla obdolženčeva mati klicat, češ da je sin ženo ustrelil. Kakor se je dognalo, se je Anton Tomšič začel takoj prepirati s svojo ženo, katero je sunil s pestjo, na kar ga je ona sunila od sebe, da mu je padel klobuk z glave. Nato je snel na tramu pod stro-poni visečo puško ter v trenutku, ko mu je žena obrnila hrbet, ustrelil iz daljave kakih štirih korakov vanjo. Žena se je takoj zgrudila mrtva na tla. Rozalija Kastelic pravi, da je takoj priletela na lice mesta, a ni mogla vrat odpreti, ker je ležala mrtva žena tako, da je bila z nogami oprta na duri. Slišala je obdolženca zjutraj govoriti: "Ubogi otroci, ki ne boste poznali svoje matere, vse to so naredile naše razmere.' Ko se je priči posrečilo malo odpreti vrata, je na njeno vprašanje, če je res ustrelil ženo, odgovoril "res" in nabasal vnovič puško ter rekel: "Beži, mi je vse eno, kateri pride." Njegov oče je ravno tačas iz hoste listje pripeljal. Kastelic ga je opozorila, naj beži, da ne bo še njega ustrelil. Priča pravi, da je Anton Tomšič večkrat grozil, da bo vse doma postrelil, potem pa še sebe. Anton Gričar, 82 let star delavec, izpove, da mu je po dejanju obdolženec podal roko rekoč: "Tone srečno, jaz bom pa pod trto dejan." Pri tem je pokazal z roko proti vratu. Orožniku, ki ga je aretoval, je pa pripovedoval, "da je služil pri 27. pešpolku in da je ženo ustrelil, kakor zibeenarji — H'och an — Feuer, in sicer zato, ker ga je vedno sekirala." Pristavil je še, da je
rožniško poveljstvo št. 6 v Gradcu je izreklo javno pohvalo postajevodji tit. stražmojstru Francu Jurse, orožniku tit. stražmojstru Francu Prekoršek in orožniku tit. postajevodji Luki Velej, vsi trije na orožn. postaji v Sv. Lenartu v Slov. Goricah, — v priznanje za njihovo skrbno premišljeno in truda-polno prizadevanje, kateremu se je zahvaliti, da se je izsledila nevarna tatinska družba in se je večji del ukradenega blaga v vrednosti 65,811 K 90 vin. nazaj dobil. Postajevodja Jurse je vrhu tega dobil tudi pismeno pohvalo.
naj le pije, ker ji morda ne bo nikdar več pijače kupil. Obdolženec se je zagovarjal, da je ravnal v hipni razburjenosti, brez pravega premisleka in da ni' hotel žene usmrtiti. Prvo glavno vprašanje glede umora so porotniki zanikali, potrdili so pa vprašanje glede uboja. Sodišče je obtoženca obsodilo na šest let težke ječe, poostrene na obletnice dejanja z enim postom, temnico in trdim ležiščem.
— Zgorela je dne 14. febr. v Smledniku Šantovčeva hiša. Gospodinja je rešila le nekaj denarja in živino. Škode je nad 3000 K. Zavarovana je bila za 1500 K.
—- Cigani v medvedjem brlogu. V bližini Kolpe pri Osilnici so se v neki skalnati votlini nastanili cigani, zakurili pred vhodom velik ogenj, obesili pred njim kotel in kuhali polento. Vsa družba je štela 15 glav. Sedeli so ravno pri pojedini, ko je veter začel pihati dim v votlino. Naenkrat so začuli cigani nenavadno zdehanje, mrmranje in grčanje, šumenje suhega listja, težke korake in — predno so se zavedli, je stal pred njimi velikansk medved, ki je prilezel iz notranjosti votline. Prestrašeni so začeli cigani bežati, o-troci so z bosimi nogami skakali po žarečem pepelu, pri čemu so se precej opekli in s svojim kričanjem še povečali zmešnjavo. Končno so dospeli skozi odprtino votline na prosto in kričaje pribežali v bližnjo vas. Kmetje so se oborožili z raznim orožjem in s starimi puškami ter odšli na boj proti divji zverini. Z veliko previdnostjo so obkrožili votlino, pred katero so zakurili nov ogenj ter naložili . nanj svežega lesa, da bi bilo čimveč j tej občini le 10 odst. Nemcev, ki jih pa dima. Čakali so uro za uro, a medve- j -eveda ni, ampak so le nemškutarji, ki da ni bilo iz luknje. Nato so začeli vsi razumejo slovensko in med sabo iskati po snčgu sledi za medvedom, ki; tudi skoro izključno slovenski občuje-so jih tudi našli, ki pa so vse peljale iz ! jo. Vrhtega je občina še v slovenskem votline. To jih je opogumilo, vsled volilnem okraju. Kljubtemu je dobila česar so udrli v votlino in jo z vso pre- nova orožniška postaja samo nemški ,-idnostjo preiskali. Našli so sicer med-' napis. Pritožbo proti temu je c. kr. vedovo ležišče, a ne medveda, ki jo je ' deželno orožniško poveljništvo v Ce-popihal na prosto. Medved je pred j lovcu zavrnilo s salamonskim uteme-svojim odhodom tudi popolnoma iz-! ljevanjem, da se morajo napisi zunaj praznil ciganski kotel in v zahvalo za ! po deželi vjemati s kosarniškim pred-nrinmvlienn ooiedino pustil na licu pisom za orožništvo, ki je nemški. Za-
— Koroški deželni zbor. V eni zadnjih sej koroškega deželnega zbora se je vnela živahna razprava o vprašanju, aii se naj učenci in učenke meščanskih šol skupno odgajajo v istih razredih. Krški g. škof Kaltner se je odločno izjavil zoper skupno vzgojo. Sprejet pa je bil predlog, naj se napravi poizkus skupne vzgoje.—Dne 20. febr. je bila protialkoholna debata, ki jo je sprožila prošnja zveze abstinentnih učiteljev in učiteljic za podporo. Priznati so morali gospodje hote ali nehote, da na Koroškem hudo razsaja šnop-sarska kuga in da so isti nemški kul-turonosci, ki širijo šnopsarsko kulturo na Koroškem kot na Štajerskem.
__Iz koroškega vilajeta. Za občino Šmarjeta v Rožu je bilo novo ustanovljeno poveljstvo orožniške postaje. Občina je popolnoma slovenska. Saj je celo zadnje uradno štetje našlo v
ni list piše, da se začne z delom še to pomlad tudi na dalmatinski strani.
— Za tujski promet na Hrvaškem. Merodajni hrvaški krogi se potezajo za to, da se pri deželni vladi osnuje poseben odsek za pospeševanje tujskega prometa, ki naj bi bil podrejen novemu gospodarskemu odseku. Lani je bilo v hrvaških in slavonskih kopališčih 58,000 gostov, od teh 42,000 tujcev. Denarni promet je znašal 4 milijone kron.
—Umorila moža. Jovanka Božo-vič, žena posestnika Mitarja v Rogati-ci v Bosni je svojemu možu, ko je spal, prerezala grlo, ker jo je niož mučil z ljubosumnostjo, ki je bila, kakor se govori, upravičena.
V šolL
Učitelj: "Pepček, zakaj ne teče voda v breg?"	'
"Zato ne, ker bi morala spet nazaj teči."
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Su.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BL12I
4U OL& B VCL&EH tate« 10 EdtSTK M.
Telefon Canal 3391.
Slorsnkum In HniUlM h priporoča
Slmenska Bakica
Marija S aga
1610 LOOMIS ST, CHICAGO, ILL.
PRVI SLOVENSKI
Zdravnik in Kirurg
Y AMERIKI.
Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdrari tudi YSE DRUGE BOLEZNI.
Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve.
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay J0LIET, ILL.
Telefon N. W. 1013, ali Chicago telefona-Urad 1354 J. Dom 2182 L,.
VVažno uprašanje!
So
mi opravi
nijbtlje in najceneje
REVMVnZMU HRMKETl BOLESTI » KOLKU BOLESTIH . iLENKIH NEVRALG1JL PROTINU OTRPLOSTI IUŠK SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUČNH IN PISNIH BOLEZNB MRA2&IJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB 1 PREHLAJENJU BOLESTIH * LH3JIB BOLESTIH * KRIŽU
Konzularne,,
starokrajski
sodnijske

a?
HUDEM KA&JU
vojaške
2»iev«
pripravljeno pojedino pustil mesta velik spominski list.
r
Stambko
M
Štajerske železnice. V seji šta-
I risom
| kaj neki so to spoznali šele sedaj, ko I so vendar na starejših orožniških postajah po celem Rožu in po celi Pod-' juni dvojezični napisi? Če bi bilo utemeljevanje orožniškega poveljništva le i količkaj upravičeno, potem bi moralo pač izpremeniti svoje samonemške na-
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
LCbi Phone 376 120 Jefftrson St.
n w. m
JOLIET, ILL
jerskega deželnega zbora dne 20. febr. j,jse in predpise v Celovcu v dvojezič-je vložil dr. Korošec predlog, da se da ] „e! Zavoljo tega dogodka so posla-tudi za zgradbo železnice Ptuj—Roga-j nec dr. Jankovič in tov. vložili v dr-tec deželna podpora. Ze pri pogaja-' žavnem /.boru zelo ostro interpelacijo njih se je dogovorilo, da se da tudi za , na domobrambnega ministra, v kateri slovenski Štajer železnica, ako Xemci: imenujejo postopanje orožniške obla-pridejo z železnico Uebelbach—Peg- <ti krivično in v nasprotju z državnim gau. Ker se je to zgodilo, vložili so.remeljnim zakonom ter zahtevajo, da slovenski poslanci omenjeni predlog,, , >e sme .biti ..paljeij jjonemčcvalen za-ker je'ta zerezmčrii načrt "ečlTni tudi / roti, <I;i mora nepristransko uradovati detajlih izdelan ter zrel za izvedbo, in se izogibati vsemu, kar pomeni kr-Razen tega se je v železničnem odse- šenje državnih temeljnih zakonov, ku za železnico Polzela—Motnik še razen 200,000 K dovolilo nadaljnih 50,-000 K deželnega doneska, tako da o-stane za interesente le še 30,000 K. Tudi to se bo na nekak način spravilo, tako da je zgradba železnice Polzela— Motnik zasigurana.
— Vesela vest z meje. Iz Pernic se
— Poveljnik vojne ladje "Taurus", na kateri se je princ Wied peljal v svoje novo kraljestvo, je linijski ladji-ni poročnik Adolf Potočnik. Ladja o
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAF
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, IU
J. P. KING tf
Oba telefon	Takti I
««•».»	ljesui
♦♦»»»♦♦trgovec.
Clinton in De*plaint» Sti. Joiiet
SOUTH CHICAGO
SLOVENSKI LIQUOR HODSE
John P ugina, lastnik
9510 Bwlng Ave. So. Chicago, 111.
Prodajein najbolJU domače in Imporiira-r.o Tina in	u»
debelo I drobno.
3 A. NEMANICH, preds. i
piše: Pred dvema letoma so se vršile gtane y balkanskih vodah na razpola-
na Pernicah občinske volitve, pri katerih so Slovenci zmagali z vsemi svojimi kandidati v i. razredu, v II. razredu pa so vložili priziv. Dne 24. febr. t. 1. pa so se vršile dopolnilne volitve, za II. razred. Slovenci so tokrat pa zmagali z vsemi svojimi kandidati, tako da je sedlij ves občinski odbor v njihovih rokah, kar je zlasti na od vseh strani ogroženi jezikovni meji velikega pomena.
—	Volitve pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pri občinskih volitvah so zmagali po večini slovenski kmečki možje. Trud nekaterih nemškutarjev dobiti občinski odbor na svojo stran, je bil hvala Bogu zaman.
—	Smrtna kosa. Dne 17. febr. je v Mariboru umrla 761etna gospa Frančiška Sernec, nadučiteljeva vdova. — Isti dan je v Mariboru umrl kavarnar in posestnik Ernest Grund, star 60 let. • — Sleparica. Trgovka z dežniki v Mariboru Hedvika Hobacher je ponaredila na menicah podpis svoje bogate prijateljice. Menice je izročila pri vse-nemški posojilnici "Aushilfskassenve rein". Govori se, da znaša vsota, katero je Hobaclierca dvignila na golju7 fiv način, čez 6000 K. Dne 19. febr so Hobacherco izročili mariborskemu okrožnemu sodišču.
—	"Pošten" Nemec. V nemškošta-jerskem gnezdu Anger je tamošnji na čelnik krajnega šolskega sveta, trgovec in posestnik Rudolf Wagner pone-veril 2100 K šolskega denarja. Prilastil si je tudi na nedovoljen način 3000 K denarja obrtne zadruge v Birkfeldu. Prijatelja tujih tisočakov so aretirali in izročili graškemu deželnemu sodišču.
—	Celje. Dne 1. februarja je bilo v celjski farni cerkvi okradenih več žensk. Drugi dan popoldne je zasledil nadstražnik V. občine okolica Celje v Gabrjih Lizo Stiplošek iz rogaške okolice. Dotična je pila v nede
go novemu albanskemu vladarju.
—	Kako je treba za narod delati, j Krščanski "Pučki Prijatelj" piše z ozi-1 rom na važne dnove, ki čakajo zdaj. Slovane v Istri, sledeče: "Kar nas pa plaši, je naša stara rakrana, nesloga, koje posledica je indolentnost v narodnem delu. Mali napad, mala kle-včta, vržena v javnost, se razširi in poveča, in vendar moramo računati na vsakega našega človeka, kakor na vsako ped naše zemlje."
—	Vojaštvo na Tolminskem in Ko-bariškem. Čuje se, da bo bataljon ogrskih vojakov iz Kobarida premeščen v Tolmin in da pridejo v Kobarid "Planinci", ki bodo tudi pozimi ondi. Med Kobaridom in Mlinskem pri znamenju se bo zidala baje še ena vojašnica, ki bo za topničarje, ki pridejo tudi tjekaj. Na ta način bodo v Kobaridu kar štiri vojašnice; prava trdnjava!
—	Blisk, grom in točo so dne 19. febr. popoldne imeli v Gorici. Padala je precej debela toča, ki je pobelila njive in travnike. Posebne škode sedaj ni napravila.
—>* Moderna deklica. Reka, 18. februarja: Tu se je vrgla z okna na cesto lSletna Jelka, hči pomorskega kapitana Antona Medaniča. Jelka je bila najlepša deklica na Reki, pa so ji dijaki zelo dvorili. Včeraj jo je mati zaradi tega karala, kar je punico tako zbodlo, da se je vrgla na ulico. Priza-djala si je tako težke poškodbe, da je na potu v bolnico umrla.
iS
GLAVNICA $50,000.00.
Usten, in inkorp. leU 19'0
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
v < v-r-^ *' ~ Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
iwiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinii
r
■KVATSK0.
bilo po njegovem vedenju soditi, ka- ljo popoldne in po noči z dvema pri-kor da bi bil zmešan. Priča posestnik ■ jateljicama po gostilnah v Celju in Jurij llaptman izpove, da obdolženec j okolici in vse sama poplačala; ravno zadnje dve leti ni bil dober s svojo že-1 tako tudi drugi dan. Pri Stiplošekovi no. Zahteval je od nje, naj mu kuha' se je našlo še K 36.46 gotovega de-vedno meso, česar se pa na kmetih ' narja; večji del pa je porabila za pi-more le redko privoščiti. Tudi je svo-1 jačo in nakup obleke. Stiplošek je jo ženo večkrat tepel in tudi s svojimi tatvine sumljiva, ker je izdala nena-stariši večkrat grdo ravnal. Pred ka-i vadno dosti denarja in je že tudi bila kim mesecem je bil v Zagorju z ženo v zaradi enake tatvine predkaznovana. neki gostilni in tu ji je prigovarjal, — Pohvaljeni orožniki. Deželno o-
—	lOOletnica največjega sina Hrvatske in gotovo tudi največjega moža med Jugoslovani, znanega celemu svetu, škofa Josipa Juraja Strossmayerja, se bo slavila prihodnje leto. Stross-mayer je bil rojen leta 1815 v Osieku. Gotovo bodo Hrvati stoletnico kar najslovesnejše obhajali in se jim bodo tudi Slovenci po svojih skromnih močeh pridružili.
—	I iška železnica. Preddela na hrvaški strani hitro napredujejo; poti in vodovod so že dograjeni, sedaj se je začela graditi tudi proga sama. Iz Knina prihaja dan na dan vse polno gradbenega matarijala, ki ga vozniki vozijo v Zrinanje. Dalmatinski urad
slavnoznani
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cirn re£ ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	J<»Iiet, I!1
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Frvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLGUKO-AM. TISKOVNA DRU/.BA.
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik Tajnik • Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo' na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVEN IC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg, Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI	KOLEDAR.
15.	marca Nedelja	Longin, Felicita.
16.	" Pondeljek Herbert; Hilarij.
17.	" Torek	Patrici; Agrikola.
18.	" Sreda	Ciril Zeruzalem.
19.	" Četrtek	Jožef, ženin D M
20.	" Petek . Feliks in tov. m.
21.	" Sobota	Benedikt, Serap.
CERKVENI GOVOR ZA TRETJO POSTNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O hudobnih jezikih.
Jedili so rekli: V. Belcebubom, višjim hudičev, izganja hudiče.
Luk. 11, 15.
I.	Veličastno plava velika barka po morju, hitro ko ptič parobrod po valovih teka, naglo ladija po vodi gre in kdo jih vlada? Malo krmilo, za koje j krmilec drži. Kdo vlada pa človeka— ; vso družino, občino, ljudstvo in kralje- j stvo in kraljestva? Mala stvar — človeški jezik. Jezik je tvoje krmilo, o | človek, in ti si jeziku krmilec; kaj da večjidel slab vladar! Zato pravi sv. Duh: "da je več Ijudij po jeziku pogubljenih, kakor z mečem pomorjenih" (Sir. 28, 22).
Kako hudoben je jezik, slišimo iz današnjega svetega evangelija (Luk. j 11, 15). Koliko po svetu hudega stori, j nam lahko vsaka soseska, vsaka obči-1 na in država pove. Z nobednim udom se človek tolikrat in pa tako hudo ne pregreši, kakor z jezikom; sosebno:
T. Zoper resnico,
II.	Zoper krščansko ljubezen.
III.	Zoper sveto čistost.
Preštejte mi zvezde na nebu, povej- j
te till listja in trave broj, potem vam hočem število grehov jezika povedati. !
1.
Ljuba resnica, ti nebeška luč naši duši, lažnjivi jezik te ugasne in dušo umori z grdo lažjo, drugo govori, kakor misli (Modr. 1, 11 J. Prvi lažnivec je bil satan, ki se je zlagal angelom in j prvim starišem (Joan. 8, 44). Lažniv-j ca tovariš je prilizovalec, svete čedno- | sti morilec, kakor Kajn ubijalec svojega brata Abeljna.
Kaj je dražje ljudem na svetu, kakor mož-beseda; lažnivec je tudi morilec, ki obljube dela, pa jih ne dopolni, kakor se prerada rokodelcem godi. "Vaša beseda bodi: je, je; ne, ne" (Mat. 5, 37).
' 2. Svet je ljudem verozakon, svetlo seme zveličanja našega; brezbožen človek se svojim umazanim jezikom sveto vero oskruni, utrga revežu poslednjo sladko zaupanje iz krvavega srca. cele rodbine in dežele nesrečne stori. Tako delajo krivi preroki po gostilnicah, pri poliču.
3. Kriva priča naprošena, podkupljena, umori poštenje in dobro ime, jemlje premoženje pogosto tudi življenje bližnjemu. Zato tako ostro osma božja zapoved krivo pričo prepoveduje (Prip. 14, 5). Strašnejša je še kriva prisega, Boga laži in krivici za pričo poklicati. Kako Bog laž sovraži
in ostro kaznuje, nam kaže žalostni konec Ananija in Zafire (Dj. ap. 5).
II.
Hudobni jezik mori krščansko lju bežen:
1.	Z opravljanjem: slabosti in pre grehe bližnjega raznašati, brez potrebe praviti, kar je še ljudem neznanega, potrditi, kar se še dvomi, poviševati drugih pregreške, delati bruno iz pez-dirja. Opravljivec je divji hijeni podoben, ki mrcino izkoplje in po vsem kraju smrad napravi. Bratje, ne o-pravljajte jeden druzega (Joh. 4, 11).
2.	Z obrekovanjem, kadar se čez druge izmišljeno hudo govori, kar nikoli storil, mislil ni. Kdo je Egiptovskega Jožefa v ječo, kdo nedolžno jag-nje Jezusa na križ spravil? Hudobni, obrekljivi jezik. Oh koliko nedolžnih je iz zavisti počrnjenih, krivo obsojenih! (I. Kor. 6, 10).
3.	S podpihovanjem, kadar se slabo od hiše do hiše nosi, kadar se pri studencu, ko ženstvo po vodo gre, moštvo živino napajat žene, oznanuje, rekoč: Je-li si_čul, kaj je sosed rekel? Bi ti povedal, če me zamolčiš itd. Taki podpihovalci in podpihovalke razdraži-jo zakone, razkačijo cele soseske. "Pre klet je dvojezičnik" itd. (Sirah 5, 16, 28. 11).
4.	S kletvijo in rotenjem. Prekli-njalec snuje iz slabe navade, jezovec iz svojega žolča najstrašnejše besede, ne spoštuje svetih zakramentov, in se celo Boga loti. "Kdor preklinja, svo jo dušo zakolne" (Sirah 21, 30).
Kdo izmed nas se še ni po takem se svojim jezikom pregrešil?
Kdo se je pa prav spokoril? Resnično je, da se jih več z jezikom pogubi, kakor z mečem pomori.
III.
Pregrešni jezik je ubijalec svete či-Wtosti. "'Kako lep je čist rod itd. (Modr. 4, 1); hudobni jezik jo oskruni:
1.	Z nesramnim kvasanjem (klata-njem). Nesramni, ki nespodobne šale uganjajo. Vsak nečisti govor je oster trn v srcu nedolžnosti zasajen, ki se ne da več izdreti, je iskra nečistega ognja, ki ne ugasne. Kako ve mladež med nami reči, koje so zakonskih pogosto neznane? Zakaj je mladina toli-prešerna, nesramežljiva? Nesramni jeziki so to storili in še store:
2.	Z nesramnimi pesmimi. V veseli tovaršiji sedijo mladenči in devojke ter si popevaje kratek čas delajo; ali poslušaj, o čem pojo? čuješvdekleta na polju, doma, kaj prepevajo? Najrajši od nesramne ljubezni. ^'Česar je srce polno, iz ust gre" (Luk. 6, 45). Tako piska peklenski ptičar in vabi mladino na svoje limanice, nedolžne duše v svojo mrežo zapleta.
3.	Tudi ponočno vriskanje je škodljivo sveti čistosti. Vsaka divja zver naznanja po svoji šegi svojo pohot-nost; tudi razbrzdana irtladina tako zna. "Ne bodite kakor konj in mezeg" itd. (Ps. 31, 9).
4.	Najgrozovitnejše hudobni jezik s prilizovanjem nedolžne duše mori. Kakor Evi kača, se lizun nedolžni devici, zapeljivka mladeniču sladka, se s prazno hvalo prikupuje; gorje duši, ki se lizunu podkupiti da. "Na jeziku nosi strd, v srcu brusi meč" itd. (Ps. 63, 4—5). Sladki jezik je milijone duš pomoril. Gotovo je več Ijudij z jezikom pogubljenih, kakor z mečem pomorjenih.
Konec. Kako jezik brez števila hudega po svetu učini, tako pa tudi dobrega neizrečeno veliko naredi, ako ga človek v brzdali ima in modro vlada. Kakor je sv. Peter na binkoštno nedeljo veliko tisoč Ijudij preobrnil, sv. papež Leon divjega Atila vkrotil, tako moder učitelj, poglavar s svojim modrim, pravičnim jezikom velike čete Ijudij v dobro nagne in hudega obvaruje. "Blagor mu, kdor se ni s svojim jezikom pregrešil" (Sirah 25, 11). Amen.
NE LAGAJTE!
Prolet. nam vsiljuje nekaj laži.
1.	Laž — Socijalistična stranka noče bojevati verskih bojev proti katoliški cerkvi. Kdo se ne smeje ti zvijači? Berite socijalistične liste; v njih je manj čtiva o izboljšanju delavskih razmer nego napadov na papeštvo, katoliško cerkev, na duhovščino. Ali zmerjanje dobrih katoličanov ni izzivanje lia boj? Ali ni to verska nestrpnost, ki vnema boje?
Protestantska "Kirohenzeitung" (Be-rolin) poroča, da .socijalisti verne protestante v Nemčiji bojkotirajo in sramote, kar lahko potrdi vsak protestantski pridigar. Ali je to socijalistična svoboda in strpnost? Vi seveda mislite, da moramo katoličani vaše grdenje prenašati molče in pohlevno kakor ubogi cucki in potem priti in Vam za to uslugo še oblizniti roko. Ne, ne boste nas, kajti nismo plahi zajčki. Kolikokrat ste že grdili Rev. L. Klopčiča, češ, da je on kriv, da stavka na Calumetti ni dobljena! En katoliški duhovnik je torej premagal 15.000 socijalistov! Ali vas ni sram kaj takega trditi? Kaj pa to? Socijalistična generala Moyer in McDonald, sta pa trdila, da je nevspešne stavke kriv Gompers, predsednik unije, ki šteje nad 2 milijona članov, katere bi vi socijalisti najraje pohrustali. Kdo laže?
2.	Laž — Socijalisti hočejo katoličanom pustiti katoliške šole Kolika naklonjenost, da bi s to vabo lože privabili v svoj tabor nerazsodne in lahkoverne katoličane! A mi nismo osli, ki jih imate vi na povodcu. Ali ste vi pri Prolet. pravi socijalisti? Ali veste, kaj zahteva socijalizem? William Morris, Engels, Bebel, Donai, Marks, Spargo — generali socialistov, pa tr-
dijo, da bo samo država delila pouk in sicer svoboden, brezbožen pouk. Knjige v roke in učite se socijalizma! Ali mar mislite, da boste vi okrog Prolet. & Co. imeli toliko moči, da boste Slovencem ohranili katoliške šole? Ne boste! Vaši generali, katerim vi služite kot prostaki, vas niti ne vpošte-vajo. Koga izmed vas so pa povabili na Calumet, da bi pri obravnavi zastopal koristi slovenskih socijalistov? Nikogar! T je je šel Berger, tje je odšel McDonald, a vi... ?!
3.	Laž — Papež bi ne pustil ljudstvu vladati v Združenih državah. Papež ni proti ljudovladam; v Italiji so bile prej ljudovlade nego tu v Ameriki, a papež jih hi zatrl, kar bi bil lahko storil. Ali ne znate toliko zgodovine? Smelo trdim, da bo papež zmerom zadovoljen s tako ljudsko vlado v Združenih državah, ki bo varovala versko in politično vlado. Res je pa tudi, da socijalistična stranka ni zadovoljna ne z ljudsko vlado ne z ustavo Združ. držav — ampak je proti ljudski vladi, torej — proti ljudstvu.
Kolikokrat beremo v vaših listih, da ta ljudska vlada ni prava, ampak je kapitalistična. Ali naj vam posvetimo z izjavami Haywooda, Bergerja in dr. s katerimi so natolcevali ljudsko vlado in grdili zastavo ameriškega ljudstva? Ves vaš socijalizem je poln prekoslovja in hinavstva, zvijač in laži, katere podtikate katoliški cerkvi in papeštvu, da bi ju pristudili ameriškemu ljudstvu, zanetili preganjanje in s tem zlomili moč katoliške cerkve, ki nasprotuje socijalizmu. A uspeli ne boste. Ali vas ne pogruntamo, hinavci? Nas vernih katoličanov ne morete tako voditi za nos, kakor vodite svoje podrepnike, katerim ste oči iz-taknili — ne, odprli — in pamet zmešali.
4.	Laž — Socijalistična stranka ho-j če porabiti svojo moč v delavske koristi. Kako to lepo zveni ušesom izmučenega delavca!
Delavske koristi so socijalističnim voditeljčkom toliko mar kolikor sneg na severnem tečaju. Mr. Ford je, kakor znano, povišal plače svojim delavcem v Detroitu. Vsi delavci so bili presenečeni in vzradoščeni. Le socijalistični voditelji so se zdrznili in razsrdili! Zakaj vendar? Če bodo delavci zadovoljni s svojimi delodajavci, po- i trebovali ne bodo voditeljčkov. in nepotrebni voditeljčki bodo morali iti delat z lopato in krampom. Tako u- j mevajo voditeljčki delavske koristi, i Lastna bisaga, lastna bisaga je pred očmi delavskim osrečevalcem; da pa zmerom kaj prid^ v bisago, treba je ljudi delati nezadovoljne. Kaj ne, voditeljčki?
Škof Ketteler in socijalist Bebel.
Dva apostola različnih nazorov sta Ketteler in BetVe* Ketteler je bil ii>. bogatih in Be*>> -in revnih staršev Kateri izmed teh dvel ie živel in delal ! tako kakor je učil? Kateri izmed nji- j ju je pokazal ljubezen za delavstvo v dejanju in besedi?
V	25 letih svojega škofovanja v Maincu, je škof Ketteler žrtvoval ve- ^ čino svojih dohodkov za bolnišnice in sirotišča, za vzdrževanje usmiljenih sester, za ustanovljenje delavskih pod- j pornih društev — z besedo je pa po- j sebno obsojal delo v tovarnah. Bebel, j ki je sam stradal včasih v mladosti, se j je pa v svojih govorih glasno poga- j njal za pravice delavcev, razznanjal je, j da lastnina je tatvina, slavil je komuni- j zem (vkupno last); toda navzlic tem | naukom je vse, kar si je pridobil, obdržal za svojo lastnino, za svojo vpora-bo in za svoje koristi in zatajil svoj program in nauke. Kot zasebnik jc bil popolnoma opravičen storiti tako>. toda kot politik, kot apostol komunizma in kot prijatelj revežev — saj za. takega se slika vsak socijalistični voditelj — pa ni izpolnil svoje dolžnosti,, in njegov testament potrjuje, da je bil ali tat ali pa sam ni verjet svojemu nauku: Bogastvo je tatvina. Zapu stil je ob svoji smrti skoro milijon, a ne ene marke za reveže. Po svojem nauku bi pa moral zapustiti vse svoje imetje vsaj revnejšim socijalistoin.
V	testamentu škofa KetteLerja Pa bereš poleg drugega: "Raran denarja., ki je v pisalni mizi, nimam nobenega drugega premoženja. Kar sem iinet, vporabil sem za dobre namene-. Kar je še gotovine, naj po izplačanih terjatvah razdeli društvo sv. Vinctncija med ubožce. Dragotine, ki mi bile podarjene ob raznih prilikah, naj se prodado, izkupiček pa razdeli med reveže." Koliko in kaj pove ta testament! Več nego vsi govori Beblovi Ketteler ni imel za delavstvo tolik«' govorov, ni spisal toliko knjig o delavstvu kakor pa Bebel, a Ketteler je
eč storil, več žrtvoval za delavstvo. Eden je bil katoličan, drugi brezverec. Ketteler je poznal delavske potrebe i'1 koristi; Bebel pa je strašno rohnel proti kapitalizmu, bil je pa velik kapitalist, kajti zapuščina njegova je vrgla 995,000 mark, od katerih je samo 30,-(100 zapustil sodrugom.
Taki-le so vsi — farji!
Za Francijo je Dr. Bartoin, član p»' riške univerze preiskal 34 zvezkov, ki poročajo kazenske pravde v letih 1864-1897; kot posledice svojega raziskava-nja je pa objavil v "Correspondent
25. jan. 1911 sledeče podatke: V d<l!>i 1864-1897 je izmed 100 tisoč Ij««'1 v različnih stanovih bilo obsojenih: " izmed 100,000 postavodavcev, advokatov, notarjev in uradnikov je bilo kaznovanih — 100; 2) izmed umetnikov 33; 3) izmed svetnih profesorjev W učiteljev—19; 4) izmed duhovnih Pr0" fesorjev in učiteljev — 7; 5) iznied drugih duhovnikov pa — 4. Duhovnikov je torej po tej statistiki bil'1
kaznovanih najmanj. Na svetu je o-krog 300 tisoč duhovnikov, in nič čudnega ni, če je v tolikem številu nekaj nevrednežev. Ni pa resnično: Taki-le so vsi! Koliko slučajev po časopisih je ali lažnjivih ali lažnjivo pretiranih; mnogi zločinci pa niti katoliški duhovniki niso, pa vendar so v listih kot katoliški duhovniki izpostavljeni za-s ramo vanju.
Zakaj grdite vse duhovnike?
Celo Voltaire, ki ni bil prijatelj, duhovnikov, je trdil, da je več hudobije v svetnem stanu nego v duhovniškem. Zmerom je svet črtil duhovnike,, sebe pa ljubil in se za krepostnega razglašal. Kar store dobrega duhovniki, zapiše se v pesek, in sovražniki katoli-čanstva ne črhnejo nikdar o tem; kar pa zlobnega učinijo posamezniki, izkleše se v granit in eden in isti plesni v pregrešek pogrevajo po časopisih leto za letom cela stoletja nevednim ljudem — licemerski svetohlinci, češ: Taki-le so oni, katerim verjamete. Toda ko bi Kristus stopil v Chicago in začel kakor nekdanjim farizejem tudi sedanjim farizejem in hinavskim sve-topetcem s svojo roko pisati v pesek njih tajne hudobije in sramodejstva — kako bi bežali socijalistični svetniki Kuuda & Co., ki neprestano kriče: Taki-le so vsi! Zakaj vsi? Ali ni med zakonskimi nobenega prešestnika? Gotovo je; ali pa razglašate radi nekaterih vse zakonske za prešestnike? Ali ni med zdravniki in profesorji nobenega neveščega in neizkušenega? Gotovo je; ali naj torej rečemo,, da so vsi zdravniki in profesorji bedaki? Ali ni med trgovci nobenega goljufa? Brez dvoma; ali naj rečemo, da so vsi taki?
20- ali 30 slabih ljudi še ne naredi slab ves stan. Zakaj pa radi pogreš-kov malokaterih duhovnikov grdite ves duhovniški stan in blatite poštenje tisočin drugih, ki vzgledno žive?
Ali vam ne pravi že zdrav človeški razum,, kako pretkana krivica in podlo obrekovanje je, ošabnost, sebičnost nezdržnost maloštevilnih posameznikov g.rmaditi na vse duhovništvo in vse duhovnike razgiašiti za ošabneže,. sebičneže in razuzdance?
In, ker se na polju nahaja tudi plevel med pšenico, ali zavržete in za ogenj obsodite vse, kar raste na njivi? Ne, pravi Kristus, pšenica pride v žit-nico in le plevel se sežge. Če se pregreši državni uradnik, ali zato vse uradnike — celo vlado zavržete? Če poneveri socijalist, zakaj, vsega socijalizma ne obsodite? Če naletiš na ponarejen dolar, ali porečeš: Taki so vsi nobenega dolarja več ne pogledam? Če je par tiskovnih napak v knjigi, ali zato celo knjigo v ogenj vržeš? Zakaj vseh ljudi ne zovete nigre, ker je črnih mnogo" ljudi? Vsakega moramo soditi po njegovih zaslugah, ne pa po napa-! ' (ji-'.gih. V vsakem vinu je na dnu nekaj go.-ce li kaliža; istotako tudi v v.-okem olju, naj se še tako izčisti;. radi tega pa ni motno niti vse vino niti vse olje.
Nemožno je pa tudi, da bi bili enako dobri in brez graje vsi duhovniki — radi različnega značaja, različnega tem. peramenta ali naravi, različnih zmožnosti in okolščin, v katerih žive. Tudi ne, če bi vsi duhovniki bili angeli — ali jih ni bilo celo med angeli mnogo, ki so se v ošabnosti uprli Bogu? In če bi bili tudi vsi duhovniki dobri tako kakor Jezus,, ne ustregli bi vsem ljudem, ker tudi naš Odrcšenik ni ugodil vsem ljudem: Nekateri so rekli, da je dober; drugi so rekli: ne, ker zapeljuje ljudi. (Joh. 7, 12.) Naši prosvitljen-ci bi pa rekli: Poneumeva ljudi.
Nekaj slabih duhovnikov je bilo, je in bode, in tudi ne more drugače biti, dokler smo na svetu. Ali pa naj radi njih obsodimo tudi vse dobre? Če bi socijalistični blagajnik v Chicagi poneveri! $100.00, ali bi bili krivi tega vsi socijalisti? Gotovo, če bi ga bili k ponc verjeti ju prigovarjali in silili ali 11111 pomagali in mu svetovali, ali če bi naprej vedeli za njegovo nakano, pa bi je ne zaprečili. Ker pa se ponever-jenja niso udeležili na noben način, zato ga niso krivi, zato zdaj vsi grajajo, kaznjujejo in studijo goljufa. Zakaj pa vi zločin enega duhovnika podtikate celemu stanu, ko vendar ti->očine duhovnikov niso pri zločinu ne pomagali, ne svetovali ne za pregrešek vedeli? Zakaj ste hudobni in krivični?
Še nekaj. Kunda je vsevedoč. Chicago, kjer živi Kunda, jc daleč od Rima in vendar Kunda natančno ve, koliki 50 dohodki in stroški papeževi, in kake razmeri vladajo v Vatikanu. V Chicagi je mnogo Slovencev; ali ve kateri izmed njih,, koliki so- vsakoletni dohodki Kundovi; koliko Kunda zapravi i. t. d. Ni ga! Kunda pa ve, kaj se ravno zdaj godi v Rimu! Čudovita dalekovidnost! A Kunda cclo vidi vsako noč, kaj se dogaja v papeževi palači! Kar pa vidi Kunda, o tem poroča Prolet.
Kundi.
Zvijaj se kolikor hočeš, a ne izviješ se iz laži glede na prisego Kolumbovih vitezov. Tisto prisego, katero si natisnil v Svobodi, natisnil je preje tudi Menace, odkoder ti dobivaš laži; oba, ti in Menace, sta trdila, da je ona prisega avtentična.
Tisto prisego sta od Menace prejela Stage in Megonegal v Philadelphia ji, kjer sta jo razširjevala,
Kolumbovi vitezi so ju tožili; obtoženca sta torej potrebovala dokazov s katerimi bi dokazala, da je ona prisega res avtentična. Mr. Leroy N. King, advokat za Stage se je obrnil na Menace in svoje pismo je zaključil: •Our clients have no knowledge of the authenticity of the Knights of Columbus oath, having received them
in the first instance from your company, and they naturally rely on you to aid them in their present difficulty" skratka, pošljite dokazov s katerimi, pravite, da lahko dokažete pristnost one prisege, katero sta od vas prijela in jo razširjala."
Odgovor je bil: Mr. Leroy N. King,
Philadelphia, Pa. Dear Sir: —
Replying to your letter of February 27th we wish to state that we are not in possession of the ritual and secret work of the Knights of Columbus,
......and the statement in a recent
issue of the Menace, which led you to believe that we had it in our possession, while somewhat of a bluff on our part, was based on the fact that we know that it can be had. (Zopet bluff!)
......The alleged oath which your
clients in Philadelphia were arrested for distributing, was circulated in practically every state during the late
campaign---- we do not have an/" 3
evidence that the oath is the one which is taken by members of the Knights of Columbus. We feel sure; that it wcwld be folly for you to undertake to base your defense on the
authenticity of this document......
Yours sincerely, The Menace Publishing Company, Aurora, Mo.
Naj torej Seguin in Kunda še tako zavijata, črno na belem, poslano od Menace na advokata, pravi, da Menace ni imel in še danes nima prav nobenih dokazov, da je ona prisega avtentična; iz tega pa sledi, da tudi Svoboda, ki je ono prisego ponatisnila iz Menace, nima dokazov, če tudi je neprestano lagala, da jih ima; iz tega sledi, da sta Menace in Svoboda grdo obrekovala katoliške viteze; iz tega sledi, da Kunda je bil in je še ostuden lažnjivec, ki farba svoje naročnike, in farba za denar kakor vodiška Johanca. Fej!
Fred Sehring Brewing Co.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS.
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
8749 COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
V
• wm.
Kadar ste se namenili
kupite automobil, je najbolje da pridete k nam Mi vam damo vsa pojasnila in navodila, ker smo agenti za

Ford, Overland, Mitchell, Chalmers
AUTOMOBILE.
Istotako imamo polno zalogo trnckov.
J. D. Strutzel Auto. Co.
JOLIETLL.
Joliet Citizens Brewing Co-
north Coll i n m St.. Joliet, 111-
1
^i1t© "ElK Br and." pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in Bteklenicah.
AMBK&&AWUH »LOT«MBC,13 MARCA 1914.
K.. S. K.
JEDNOTA
Bell phone 1048.
■ganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, C«lo.
II.	podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Psl
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewoed, N. Y. City.
Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. ,	Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek. 720 Market St., Watfkegan, 111. TJradtao glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI CLANL
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 20124 Ferdinand Ferlin, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1. mar. 1914.	Dr. št. 303 člane.
K društvu sv. Družine 5, La Salle. 111., 20125 Franc Ajster, roj 1878, zav. za $500, 5. razred, spr. 1. marca 1914.	Dr. št. 114 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 20126 Ivan Šiflar, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 25. febr. 1914.	Dr. št. 162 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20127 Anton Janša, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 20128 Franc Peček, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; spr. 2. marca 1914.	Dr. št. 393 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City. Kans., 20129 Franc Anžiček, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, 20130 Franc Laurič, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 1. marca 1914.	Dr. št. 77 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 20131 Mihael Mušič, roj 1894, zav.
za $1000, 2. razred, spr. 1. marca 1914.	Dr. št. 96 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 20132 Martin Pezderc, roj 1872. zav. za $1000 2 razred; 20133 Franc Martič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 20134 Matija Božič, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 20135 Franc Kiren, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; spr. 6. marca 1914. Dr. st. 95 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 20136 Franc Rotar, roj 1876. zav.
za $500, 5. razred, spr. 12. febr. 1914.	Dr. st. 134 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20137 Franc Gregorčič, roj 1895 zav za $500, 1. razred; 20138 Franc Imperl, roj 1885, zav. za $1000, spr. 8. marca 1914.	Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 20139 Franc Janškovic, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 11. dec. 1914.	Dr. št. 22 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 20140 Pavel Hazucha, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 20141 Matija Pe^kovič, roj 1880, z^v. za $500. 4. razred.
spr. 6. febr. 1914.
Dr. št. 43 članov.

K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 20142 Alojz Tomažič. roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 20143 Jernej Ribnikar, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 1. marca 1914.	Dr. št. 57 članov. *. društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 20144 Anton Orel. roj 1893, zav. za $500, 2. razred; 20145 Henrik Kompare, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 2. marca 1914. Dr. št. 47 članov. „ društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 20146 Anton Eršte. roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 20147 Joseph Bregant, roj 1896, zav. za $500, 1. razred; 2014« Matija Majerle, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred: spr. 8. marca 1914.
Dr. št. 86 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 20149 Matija Turk, roj 1893, zav. z?. $1000, 2. razred; 20150 Mihael Turk, roj 1885, zav. za $1000, 3. nazred; 20151 Ivan Mišica, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 31. jan. 1914
Dr. št. 89 članov.
K društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 20152 Gregor Grošinič, roj
K:' . 1889, zav. za $1000, 2. razred; 20153 Mihael Marku;"........
$1000, 3. razred, spr. 8. marca 1914.	. Dr. št. 21 članov.
K društvu sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 20154 Josip Lampert, roj 1887, ' zav. za $500, 3. razred, spr. 1. marca 1914.	Dr. št. 31 članov
PRESTOPILI ČLANI. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, \ Eveletli, Minn., 18630 Rafael Zupanec, 9. febr. 1914, razred 4.
1. dr. št. 118 članov. II. dr. št. 210 članov Od društva sv. Jožefa 16. Virginia, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59 - Eveleth, Minn.. 2979 Alojz Gouže, 9. marca 1914, razred 1.
1. dr. št. 154 članov. II. dr. št. 211 članov jd društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Treh Kraljev 98, t Rockdale, 111., 2915 Jakob Skubic, 4. marca 1914, razred 3,
I. dr. št. 217 članov. II. dr. št. 58 članov pd društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 59 Eveleth, Minn., 4282 Ivan Ruppi, 9. marca 1914, razred 2.
1. dr. št. 217 članov. 11. dr. št. 212 članov Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Alojzija 88, Mohawk Mich., 6225 Josip Z. Meteš, 2. marca 1914, razred 1. I. dr. št. 216 članov
II. dr. št. 39 članov
0< društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu sv. Janeza Krst. 14 Butte, Mont., 5393 Alojz Prebil, 27. febr. 1914, 2. razred.
1 dr. št. 95 članov. II. dr. št. 163 članov
04
društva sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Družine 5, I.a Salle, 111., 16842 Anton Vegel, 3. marca 1914, 1. razred.
I. dr. št. 206 članov. II. dr. št. 115 članov
0<1
društva Sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Ahacija 149, Tooele Utah, 15930 Josip Ponikvar, 3. razred, 24. febr. 1914. I. dr. št. 140 članov
II. dr. št. 15 članov
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, III., 181)73 Aleš Plut, 1. marca 1914, 3. razred. 1. dr. št. 74 članov
II dr. št. 218 članov
društva Vit. sv. Mart. 75. I.a Salle, III., k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, III., 12860 Math Gojak, 4. marca 1914, 2. razred.
I. dr. št. 70 članov. II. dr. št. 64 članov.
SUSPEMDOVAMI CUK SOFWT m
*	društvu sv. Jožefa 21, Federal. Pa., 13580 Jurij Skinder, 1302 Simon Vabol ^ marca 1914	Dr. št. 70 članov
*	društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 12100 Anton Frankovič, 1391 Ignac z»'daršič, 2 marca 1914, 13267 Franc Jernejčič, 8. marca 1914
Dr. št. 395 članov
*	društvu sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa„ 18778 Simon Krstič, 8. marca 1914
Dr. št. 73 članov,
*	društvu sv 1 o vre lica 63, Cleveland, Ohio, 15999 Franc Dremelj, 8. marca 1914	Dr. št. 149 članov <lruštvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 8952 Ivan Nahtigal. 1 marca «914
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 6134 Franc Trinko, 1. marca 1914.
Dr. št. 214 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7331 Anton Šenica, 7380 Peter Ba-hor, 7582 Anton Mervič, 12289 Stefan Žagar, 13795 Peter B. Spehar, 6732 Nikolaj Deklič, 1605 Peter Draguš, 28. febr. 1914.	Dr. št. 209 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 15251 Josip Ivaneš,
24.	febr. 1914.	Dr. št. 43 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 15445 Martin Radoš, 12291
Alojz Penko, 28. febr. 1914.	Dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17100 Frank Ogrinc, 24. febr. 1914.
Dr. št. 135 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 17716 Lovrenc Miklavčič, 13983 Franc Platnar, 7726 John Rozinka, 9. marca 1914. Dr. št. 209 članov. Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18534 Matija Antolič,
25.	febr. 1914.	Dr. št. 80 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 19496 Josip Glavan, 15867 Štefan Sevald, 1. marca 1914. Dr. št. 21 članov.
Od dru sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 17220 Gašper Kapel, 24. febr. 1914.
Dr. št. 24 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 18444 Ivan Stražišer, 1. marca 1914.	'	Dr. št. 78 članov. Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 19521 Anton Degmešič, 23. febr. 1914.
Dr. št. 42 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 16341 Andrej Trankar, 23. febr.
1914	Dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ 15130 John Oblak, 14. febr. 1914.
Dr. št. 27 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., 18317 Mihael Grabrijan, 25.
febr. 1914.	Dr. št. 155 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 9730 John Jeric. 11. marca 1914.
Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 9935 Franc Jakše, 1. marca 1914	,	Dr. št. 20 članov.
Od društva sv. Jurija 100. Sunnyside, Utah, 16130 Nikolaj Plut. 5. marca 1914	Dr. št. 26 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 16965 John Mohar, 25. febr 1914	*	Dr. št. 58 članov.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 486 Ignac Flak, znižal zavarovalnino 11. marca 1914. Razred 2.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 19660 Josip Zaje, zvišal zavarovalnino
I.	marca 1914. Razred 2.
Pri društvu sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 1845 Katarina Frantar, zvišala zav.
II.	marca 1914. Razred 4. PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 6032 Margareta Kršul, roj. 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 17. febr. 1914.	Dr. št. 22 članic.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 6033 Alojzija Majerle, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 8. marca 1914.	Dr. št. 16 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, lik, 6034 Agnes Skedel, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 6035 Katarina Mantel, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; spr. 2. marca 1914.	Dr. št. 106 članic.
K društvu sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 6036 Ivanka Pavlič, roj 1895. zav. za $500, 1. razred: 6037 Ana Sigmund, roj 1896. zav. za $500, i. razred, spr. 1. marca 1914.	Dr. št. 39 članic.
PRESTOPILE ČLANICE Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda, Eveletli, Minn., 2435 Ana Gouže, 9. marca 1914, 1. razred.
I. dr. št. 69 članic. II. dr. št. 36 članic. Od društva sv. Frančiška 29, Joliet, 111., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 2789 Frančiška Skubic, 4. marca 1914, 2. razred.
1. dr. št. 96 članic. II. dr. št. 19 članic. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte. Mont., 2440 Mary Prebil, 27. febr. 1914, 1. razred.
I. dr. št. 29 članic. II. dr. št. 60 članic. Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., k društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 4901 Ana Gojak, 4. marca 1914, 2. razred. 1. dr. št. 17 članic.
, .	- II. dr. št. 18 članic.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Ahacija 149, Toole, Utah, 5804 Frančiška Ponikvar, 24. febr. 1914, 2. razred. I. dr. št. 52 članic.
II. dr. št. 3 članice.
Dd društva sv. Roka 132. Frontenac, Kans., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 4896 Jera Papicli, 26. febr. 1914, 4. razred.	I. dr. št. 9 članic.
II. dr. št. 24 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa.. 1864 Neža Vabol, 8. marca 1914.
Dr. št. 43 članic.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 982 Marija Znidaršič, 2. mar. 1914.
Dr. št. 114 članic.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 5502 Marija Krstič, 8. marca 1914.
Dr. št. 22 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 5029 Ana Mustar, 2. marca 1914.
Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4266 Evan Pavluh, 21. febr. 1914.
Dr. št. 10 članic.
TOSPBRDOVAHB ČLANICE.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 4324 Marija Kepec, 4849 Fany Pavlič, 8. febr. 1914.	Dr. št. 58 članic.
Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 5029 Ana Mustar, 5578 Helena Bra-deska, 26. febr. 1914.	Dr. št. 105 članic.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 19129 Ivana Hodni-čar, 27. febr. 1914.	Dr. št. 55 članic.
ODSTOPILE ČLANICE Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 1288 Jožefa Mlačnik, 22. febr. 1914.	Dr. št. 23 članic.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
djo, kateri bo prav gotovo postopal z vsakim po pravilih K. S. K. J.
Z bratskim pozdravom,
John Lekan, tajnik.
Joliet, 111., 12. marca. — (Iz urada društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J.) Članicam imenovanega društva se naznanja, da bo imelo društvo skupno spoved v soboto, to je 14. marca in 15. t. m. skupno sv. obhajilo. To je bilo sklenjeno pri zadnji mesečni seji. Sestre so naprošene, da se polnoštevilno udeleže, saj vsako dolžnost veže, da to stori zdaj v postnem času.
Nadalje tudi vabim vse dekleta in žene, da pristopijo k temu društvu, saj to je edino naše žensko podporno društvo K. S. K. J. v Jolietu.
Pri sklepu pozdravljam vse sestre društva sv. Genovefe in članice ter člane K. S. K. J. ter voščim vesele velikonočne praznike. Tebi, vrli list, pa obilo uspeha.
Mary Golobitsh, predsednica.
St. Louis, Mo., 13. marca. — Iz urada tajnika društva sv. Srca Jezusovega številka 70 K. S. K. J. se naznanja vsem članom in članicam, da bodemo imeli skupno velikonočno sv. spoved v soboto zvečer 21. marca od 6. ure do 10. ure in v nedeljo zjutraj 22. marca ob 8. uri skupno sv. obhajilo v Hrvatski cerkvi na 1035 Chauteau ave.
Torej se naj vsi člani in članice zbe rejo skupaj v navadni dvorani v ne deljo zjutraj ob 7. uri 30 minut, da bomo od tam skupaj odkorakali k sv. maši in k sv. obhajilu.
Cenjeni sobratje in sestre, vpošte-vajte pravila naše slavne matere K. S. K. Jednote, ker ona je največja in najmočnejša mati v Ameriki vsem revam in sirotam.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, cenjeni list, pa veliko vspeha.
John Mihelčič, tajnik.
Waukegan, 111., 9. marca. — Iz urada tajnika društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. se tem potom naznanja, da bi se člani v velikem številu udeležili seje, katera se vrši dne 15. sušca ter tudi onim članom, kateri žive na potnih listih, da bi svoje stvari tudi uredili, da ponove zopet potne liste, ker to je treba, da član spolni svojo dolžnost, da ni neljube sitnosti. Z bratskim pozdravom vam udani
Frank Brence, tajnik dr. št.' 53 K. S. K. J.
Joliet, I1L, 9. marca. — Iz urada društva sv. Barbare postaja št. 65 spadajoče v Forest City, Pa., se naznanja članom omenjenega društva, da bodemo imeli sv. spoved dne 14. marca pop. in skupno sv. obhajilo v nedeljo L5. marca pri šeni sv., maši. Člani so naprošeni, da se zberejo v polnem številu v nedeljo zjutraj ob tričetrt na šest v zborovalni sobi z regalijami, da potem skupno odkorakamo k sv. maši in mizi Gospodovi, in s tem tudi javno pokažemo, da smo praktični katoličani. Torej naj nobeden ne izostane, kateremu čas dopušča.
Z bratskim pozdravom
Frank Hočevar, tajnik, 1120 N. Broadway.
Odgovor Dr. Graheku.
V štev. 19 "Clevelandske Amerike" piše gospodine sam: "Vse pride na dan v svojem času. Raditega pa je pameten moS previden in pošten vselej." Gospod Grahek sam potrjuje,
NADALJNJI IZKAZ PRISPEVKOV ZA STAVKAJOČE ČLANE IN ČLANICE K. S. K. J. V MICHIGANU.
Prenos zadnje izkazanih prispevkov..................................$138.40
Nadalje darovali:
Društvo sv. Antona Pad. 137, Aurora, Minn.................$ 3.80
Društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis..................... 5.00
Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa...................... 5.00
Društvo Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn.............. 25.00 $38.80
Skupni prejemki ....................................................$177.20
Vsem ccnj. darovalcem in darovalkam najlepša hvala!
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
♦©♦»♦(»♦(»♦•♦©•v-S«
Društvene vesti. \\

K dr
K
rustvu
Dr. št. 23 članov. Barbare 24, Blocton, Ala, 15381 John Pavlich, 21. febr. 1914.
Dr. št. 18 članov.
društvu sv. Janeza Krst 14, Butte, Mont, 13811 Frank Shultz (Žalcc), 6.
Dr. št. 161 članov.
Joliet, 111., 9. marca. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se naznanja vsem gori imenovanemu društvu pripadajočim članom in članicam, da je društvo na zadnji mesečni seji sklenilo, opraviti velikonočno sv. obhajilo na dan 22. marca pri sv. maši ob 8. uri zjutraj. Zato naj člani o-pravijo spoved dne 21. marca popoldan in zvečer.
Posebno se opozarjajo člani, da se udeleže polnoštevilno skupnega sv. obhajila; kakor tudi naj si vsak gotovo dobi spovedni listek od spovednika, kajti listki se bodo zahtevali od vsace-ga člana ali članice za opravljenje velikonočne verske dolžnosti. Tako sc tudi opozarjajo vsi tisti
je črez tristo članov, bi bilo gotovo osramočeno, ako bi jih pristopilo k sv. obhajilu le kakih petdeset. Zato si naj vsaki toliko v dolžnost šteje, da bode skupno z društvom pristopil dne 22. marca 1914.
Vsem članom in članicam sobratski pozdrav!
M. E. Ursich, tajnik.
•narca 1914.
društvu sv. Jožefa 69 Great Falls, Mont., 17220 Gasper Kapel, 2. marca ' člani(icc), kateri so na potnih listih, 1914.
K
i'""'« sv. jO7.01 a w, ureal rans, mum.,	u«k« . ■ ( . ..
^ '914.	Dr. št. 25 članov, da ako mogoče bpravijo svojo veliko-
dntštvu	sv. Jožefa 101 Milwaukee, Wis., 13912 Josip Brecelnik, 8. marca ' nočno sv. obhajilo ter mi pošljejo iz-
^ «914.	Dr. št. 87 članov, pričevalo.
društvu	sv. Cirila in Metoda 144, Sheboyga". Wis., 19766 Martin Zagorc, Želi se, da sc polnoštevilno vdeležijo «8671 Rudolf Turk, 19768 Franc Smuk, 1. marca 1914, Dr. št. 79 članov, člani sv. obhajila, kajti društvo, ki šte-
Joliet, 111., 9. marca. — Iz urada dr, sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. se naznanja članom, da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji dne 1. marca, da bomo imeli skupno velikonočno spoved dne 14. marca in skupno sv, obhajilo v nedeljo 15. marca pri osmi sveti maši. Nadalje se opozarja čla ne, da se udeleže v kolikor je mogoče obilnem številu in tako opravi vsaki svojo velikonočno dolžnost. Ravno to velja tudi članom, ki so izven mesta na potnih listih, da se ravnajo po pravilih in da pošljejo listke v potrdilo. Jaz se bom ravnal po uradnem naznanilu duhovnega vodje in pravilih K. S. K J. in zahteval listek od vsakega člana in ob določenem času poslal imena vseh, ki so opravili in tudi onih, ce kateri zanemari svojo velikonočno dolžnost, naravnost na duhovnega vo
da je treba biti pameten in pošten, če hoče, da mu se dobro godi na zemlji. Zdaj vprašam g. Grahka: ali Vi to delate? Prvič Vas prosim, povejte javnosti, kedo Vas je izvolil za vrhovnega zdravnika K. S. K. J.? V drugo Vas vprašam, zakaj ne poveste javnosti osebe, ki je videla ali slišala skrivne seje pri M. Flajniku? Ni li Vas sram, prihajati v javnost z lažmi? Kaj mislite, da so Slovejici vsi neumni, da Vam verujejo, kar Vi pišete? Zakaj ne poveste javnosti, da to delate samo od straha, ker se bojite, da ne bote več vrhovni zdravnik K. S. K. J.? Ne bojte se mene, niti g. Zalarja, saj nisva še tako močna, da bi premagala celo konvencijo, saj je i to že preveč, da nočeva gledati vaše pravičnosti napram celemu odboru; to je velika moč za dva moža. Zakaj ne poveste javnosti, kako ste se tresli januarja meseca na seji odbora K. S. K. J., ko Vam je bilo dokazano, da ste obreko-valec dobrih in poštenih imen? Kaj mislite, da boste delali pri K. S. K. J. kakor se Vam poljubi? Ne in nikoli ne, ker mi Slovenci paše ne poznamo. Kaj Vas ni sram pisati, da nista Mravintz in Zalar hotela gledati Vaše pravičnosti od straha? Sram Vas bodi. Kaj sva midva celi odbor K. S. K. J ? Kaj Vam se meša od straha, da ne bote več vrhovni zdravnik? Saj vendar se ne bojite, da bo nas kateri za to mesto "ronal"? Če imate strah pred Dr. Ivcem, ga ne morete še pred nami imeti!
Člani in .članice K. S. K. J.! To je v drugič moje pero v roki v triindvajsetih letih bivanja v Ameriki, da moram v javnost pisati in tole odgovarjati osebi, ki mi ne da mira in tole iz sovraštva, ker nočem sovražiti Dr. Ivca.
Mr. Grahek, jaz imam človeka, ki mu ste rekli, da nimate drugo nič proti meni, le to, da sem jaz prijatelj Dr. Ivca. Dr. Grahek, jaz Vam naravnost povem, da jaz nisem noben osebni prijatelj Dr. Ivca in ne sovražnik Vas, ampak sem pravičen in hočem pravičen ostati. Dr. Grahek, Vi pišete: Lahko je Dr. Ivcu, dokler ima Zalarja in Mravintza za seboj." Jaz Vam pa rečem toliko, Mr. Grahek, da ste bolj slaboumen kakor sedemletni o-trok bi Vam se otroci lahko smejejo ko berejo Vaše članke. Zakaj ste toliko let v šolo hodili? Kako ste se izrazili pri društveni seji, ko se je glasovalo za znižanje asesmenta K. S. K. J.? "Put me down yes, da ne bo vse Nemaničevo." Tu ste tudi pokazali, kaj znate.
Dr. Grahek zmiraj piše o skrivnih sejah pri Mr. Flajniku. Zakaj ne pove javnosti, da so skrivne seje čez njega po njegovem mnenju tudi po Drug Store, ko vendar tam ni bilo Za-l?.rja in ne Mravintza. Mr Grahek, jaz Vam svetujem tu, da pustite mojo osebo pri miru, ker Vi niti Vaši pomočniki ne morete vzeti mojega poštenega imena. Jaz stanujem v Pitts-burghu, Pa., 23 let in grem po vseh ulicah z odprtimi očmi in se ne bojim z nikomer srečati se.
Jaz Vam nisem nikoli nič slabega storil in tudi Vam ne želim storiti, to sem primoran javnosti naznaniti, da ne bi kateri Slovenec ali Slovenka mislil, da sva jaz ali Mr. Zalar tudi doh-torja in da ste nama toliko na potu.
Allegheny, Pa., 7. marca 1914.
John Mravintz.
Navadno roji sreča le po glavah ne-srečnežev; srečpi dostikrat o nji nič ne vedo.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupnjem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zarara-jem poslopja iH pohištva pr»-t.i ognju.
OBA TELEFONA 67.

Pravijo da bo spet štrajk 1. aprila, zato kupite premog za poletje zdaj ko dobite pri nas
Najboljši Wilmington Premog
$3,50
TONA
American Coal Co.
1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
S
m m
Junaštvo in zvestoba.
s
__Hi
® Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije.	^
jj.	(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.)	^
Nemško spisal Jos. Spillmann S. J.	Poslovenil * * *	Lfi
(Dalje.)
Gospodinja je bila pri teh besedah čvrsto uprla roke v bok in je prav srdito gledala na svojo hčer. Ta se je pa zasmejala in rekla: "Varovala se bom, da ne nastopim kot zagovornica kraljice! Noben človek ne bi več ku-'pil zelenjave iz našega vrta; ti kajpada
star zaspanec, sem vprašuje pripomnil.
"No, doljro bi že bilo, da bi v sedanjem času imeli polkovnika bolj mladega in čilega. Zato imamo pa tem boljšega majorja. Sicer pa ne gre tako govoriti o predstojnikih; utegneš si nakopati sitnosti. — Zdaj se obrni k desnemu bregu Seine. Tu se pro-
poješ pesem gospoda velikega sodnika	stira trgovsko in obrtno mesto. Tam
po starem pregovoru: 'Cegaver kruh	gor; vidjš mrko utrdbo Bastije z mo_
jem, njegovo pesem pojem.' Pa nic	gočnimi zidovi in stolpi. Zadaj leži
ne zameri, mama! In vi, mladi go-	Sveto.antonsko predmestje, delavski
spod, kmalu obiščite svoje zale koze,	odde]ek) poin bede ;n revščine, kjer
mojega moža, ki je tudi Švicar, in me-	med ,judmi vre in kipi Bojim se da
ne — predmestje Staint Martin št. 2,14." Pri tem se mi je lično priklonila in odhitela. Sklenil sem, res kmalu obiskati mladega Brunnerja, ki se je pač samotnega čutil v tujem mestu.
bomo z njimi imeli še opravila. Tu, skoro pod nama, vidiš Obrežni Trg (Place de Greve) z mestno hišo. Preko nje, tam kjer drevesa boulevarda mole izmed streh, je videti kronišče
Tedaj je prišel doli po stopnjicah, Templa, gradu nekdanjih Templarjev. gospod sodnik, me prijazno pozdravil j Ne daleč od tam, malo bolj na levo, so in me odpeljal v mali, skrbno obdelani j vrata Saint-Martin, skozi katera si vrtič za hišo, ki ga je sam oskrboval, včeraj stopil v Pariz. Skoro v isti Krasni tulipani in hiacinti so cvetli na smeri in ne daleč proč, v Rue Poisso-gredicah, od zelenike obrobljenih, in niere in v Rue Grange Bateliere, sto-
neliote sem vzkliknil po nemško: "No pa res, tako lepih tulp in hiacintov pa nisem še nikoli videl!"
Gospod sodnik je pa menil, da mi je francoščina tukaj bolj potrebna, in te naj se vadim. Izgovarjam da ne slabo; vendar da je včeraj še ta in oni jezikovni pogrešek pri meni. Odkrito sem mu povedal, da se imam za dobro izreko zahvaliti njegovi hčeri; nakar je potegnil tobaka v nos, me od strani pogledal in zamrmral sam pri sebi, da vsaj potuhnjenec že nisem.
Po kratkem molku se je mahoma ustavil in rekel z mirnim glasom, da je zvedel iz sestrinega pisma, kako sem njegovi hčeri glavo zmešal. To da mi rad odpusti, a naravnosti mi pove, da je namenjen dati roko svoje hčere le mcfžu primernega stanu in dostojanstva, ki ima zraven tudi potrebne dohodke. O zaljubljenem paru v maii koči se sicer prav lepo bere v po-vesteh. v resničnem življenju je pa žalostna prikazen.
Te suhe besede so me ujezile. Ču-
jita dve naši vojašnici. Še bolj zapad-no opaziš mline na veter na Mont-matru.
In zdaj prideva v mesto razkošja in veselja! Ali vidiš krasno palačo tik ob desnem bregu Seine, kjer se pod 'Novim Mostom' zopet zlivata njena dva rokava? To je Louvre (b. Luvr.) Bolj na desno zagledaš strehe ogromne palače, ki jo je v zadnjih letih zgradil vojvoda Orleanski—Palais Royal."
"Pravijo, da je tam zbrano vse bogastvo in razkošje Pariza in kar si le morejo ljudje domisliti užitkov in prelesti," sem opomnil.
"Tako je. Palais Royal velja za prestolnico Francoske prestalnice. Treba da si jo ogledamo, predno nam bo obisk prepovedan. Major Bachman je že hotel izdati tako prepoved za vse častnike in celi polk telesne straže, a d'Affry, ki je Orleanov prijatelj, je prepreprič. Bachmann se boji, da ne bi se tam vsi zapletli v ne vem kake zarote. Tudi mojemu očetu ne smeva nič povedati, če kdaj obiščeva Palais
til sem, kako mi je šla kri v glavo, in i Royal. Mislim, da bi naju pognal iz 'sem rekel, da tudi jaz nikakor ne na- ( hiše; zakaj to ti rečem v svarilo: on meravam, snubiti Verene, dokler ji ne j smrtno sovraži vse, kar diši po novih
morem ponuditi uglednega stanu in zanesljivega prežitka, kakršen se bo tutH gospodu velikemu sodniku ?del primeren. Tedaj je bil zadovoljen in je rekel, da je tako prav, in da se razumeva.
Zdaj je Rozalija poklicala k zajtrku. Nato je šel gospod sodnik v bližnjo cerkev sv. Martina k maši; njegov sin in jaz pa sva hotela videti slovesnost pri N'otre-Dame. Šla sva torej po dolgi, preini cesti, Saint Martin, ki vodi do mostu Notre Dame in do otoka Sv. Ludvika v Seini. Kako sem se začudil, ko sem ugledal veličastno kathc-dralo s krasnim pročeljem in dvema mogočnima stolpoma! Svet strah me je prevzel, ko sem stopil v njene prostore: zakaj skozi starinska poslikana okna je lila resna mračna svetloba in oživljala silne stebre in visoke oboke. K temu se kajpada ni prilegalo lahkomiselno vedenje mnogih navzočih in me jc motilo v molitvi. Ko je bil nadškof pred oltarjem,' obdan od mnogih duhovnikov in služabnikov, že začel z blagoslovom palm, se je krog nas vse pomenkovalo in smejalo. Nisem se mogel zdržati, da ne bi se poluglas-uo obregnil ob tako obnašanje. A moj tovariš me je sunil s komolcem, neki sosed je pa naredil opazko "o helotu iz province."
Po službi božji sva šla s Karlom na eden izmed stolpov. Tu se je mojim očem naenkrat odprla slika celega Pariza. Kako sem se zavzel! To morje streh in dimnikov, presekano od neštetih ulic in cest in drevoredov! Ta nebroj zvonikov in kupol, cerkva in visokih palač, ki so nalik otokom molele izmed navadnih hiš.
"Kaj ne, to je malce večje ko Zug!" mi je rekel tovariš, in nato mi je kazal in razlagal poglavitne dele ogromno slike.
*'Tu stojiva v prvotnem starem Parizu, v mestu sv. Ludvika na otokV mi je pripovedoval. "Glej ravno pred nama črez najbližje strehe se je nekdaj dvigala njegova palača; veliki
idejah, in v tem ne pozna šale."
"Joj meni. tedaj pa težko da ostaneva -dobra prijatelja, in vendar bi mi
bih) tako zelo treba!" sem vzdihnil. I
"Aha, moj bodoči svak!" se je Karel smejal.
"Tiho, nekdo prihaja po stopnicah! —In velikanska palača za Louvrom so | pač Tuiterije (b. Tjilrije)?"
"Re= je. Ob Seini, tik pred 'Kraljevim Mostom.' Naprej se prostirajo kraj Seine'prekrasni Tuilerijski vrtovi j do mostu na škripcih, ki jih veže s | Trgom Ludvika XV. Za tem začenjajo Elisijska Polja (Champs-Elysee), ki se vlečejo s predmestjem Saint-Hono-re blizu do Boulognske Šume (Bois de Boulogne). To pot boš še velikokrat hodil; zakaj tam stoji naša vojašnica v Chaillot-u (b. Šejotu) in poldrugo uro naprej velika vojašnica v Coube-voie (b. Kurvoa).
"Rojaka!" je zaklical neznan glas za nama.
Okreniln sva se, in zagledal sem vitkega mladega moža v uniformi z znaki stotnika na ramah. A to ni bila znana mi rdeča uniforma našega polka telesne straže. Mož, ki je bil ravnokar stopil na ploščad stolpa, je imel bledo, za vojaka skoro prenežno obličje s finimi, plemenitimi potezami. Iz velikih oči mu je ijala neka posebna sanjavost in je dajala obrazu lasten značaj. "Rojaka!" je zaklical in stegnil roke proti nama. "Slišim z vajinih ust trde, a mojemu ušesu vendar tako mile glasove svoje domovine. Zdravstvujta!"
"O gospod von Salis!" je zaklical moj tovariš. "Kdor je vas enkrat videl, vas bo zmerom poznal. Mene kajpada ne boste več pomnili. Bil sem tačas šele kadet, ko ste bili na obisku pri mojem očetu, velikem sodniku Keyerju."
"Keyser s Frauensteina!" je odgovoril došlec. "Spominjam se. Sicer se takrat nisem popolnoma v miru ločil od vašega gospoda očeta; a to me ne sme ovirati, da bi njegovega sina ne ljubil. A tu I Kdo j« ta cvetoči mladenič, ki mu gorska moč kipi iz čvrstih udov in
četverokotni -.tolp tam, ki kaže čas, in j jskrel)a švicarska duša sije iz plavili ona dva krožna stolpa sta še iz njego- 0£j>"
I "Drag sorodnik iz Žuga, gospod Muos, varovanec slavnega Zurlaubena, pravkar namenjen stopiti v naš polk telesne straže", me je predstavil Keyser in mi imenoval tujega gospoda: Gaudenc voti Salis-Seewis, Stotnik v polku Salis-Samaden."
"O, slavni pesnik!" sem vzkliknil. "Pevec žalostne pesni: 'Globok in tih je grob', ki jo Verenica tako z občutkom poje."
"Na, pa sem koj našel občudovav ca," se je nasmehnil Salis ter mi prija teljsko stresel roko. "Morava se o priložnosti še bliže spoznati. Obiščite me v mojem stanovanju. Rue Bau-girard; a če stanujete pri gospodu velikem sodniku — pardon, gospod poročnik! — si žalibog ne bom smel dovoliti veselja, da bi vam obiske vrnil. Moj polk je zdaj odločen za Passy. Torej na svidenje, ne li? Naše prvo
ve dobe. Ostri stolpič tam poleg je ( od "Svete Kapele", ki jo je sezidal za trnjevo krono. Na levem bregu Seine vidiš tri romanske zvonike opatije Saint-Germain-des-Pres in naprej na levo novejšo cerkev sv. Genovefe. Blizu tam stoji poslopje slavne Sorbon-ne, in okoli nje množina kollegijev in šol — to je takozvani 'Latinski Kvar-tir', mesto dijakov."
"A, Um je pač tudi koleg "štirih Narodov", kjer je študiral moj boter Zurlaubeu."	—
"Ne. Njegovo kupolo vidiš ravno mimo stolpiča 'Svete Kapele' tik ob levem bregu Seine; tam je videti tudi streho vojaške šole, in v daljavi se dviga dom invalidov. Kar je pred njim, je gospo.sko predmetje Saint-Germain, kjer stanuje tudi naš polkovnik grof d'Affry."
"Od Zurlaubena sem slišal, da je
srečanje na stolpu pri Notre-Dami mi ostane vedno v milem spominu." Pri tem mi je še enkrat podal roko, se prikloni! Keyserju in šel na drugo stran ploščadi.
Na potu domov mi je pravil Keyser, zakaj ni Salis'v prijateljskih odnošajih z očetom, ter mi je svetoval, ne se preveč oklepati pesnika, sicer bi gotovo tudi jaz izgubil očetovo milost. "Salis je pač pesnik," je rekel suhoparni Karel Franc, "in pesniki so vsi napol prismojeni. Tako tedaj nori za svobodo bratovstvo, Maginjo narbdov in ne vem kaj še. Tudi govori o bližnji pomladi narodov in o novi dobi, ki odpravi vse stare zlorabe, predpravice in stanovske razlike. In takih neslanosti več! Skratka, mojemu očetu je bilo to že od ile. Povedal gospodu Salisu svoje mnenje, in ločila sta se kot sovražnika. Kmalu nato je umrl Sali-sov stric, ki je poveljeval stotnijo v polku telesne straže. Salis je po pravici pričakoval, da dobi to stotniško mesto. A bilo je podeljeno njegovemu stričniku Salis-Zizersu, in on je moral nazaj k svojemu polku na deželo. Da mu je ušlo boljše mesto, pripisuje mojemu očetu in majorju Bach-mannu. Bržkone vsaj deloma po pravici; zakaj naš polkovnik d'Affry mu je bil zelo naklonjen."
V	naslednjih dneh sem popisal svoje prve vtiske v Parizu v dolgem pismu na botra in sem v sklepu prosil, naj moje pismo tudi ljubi botri pokaže — mislil sem kajpada Vereno; zakaj poskrbel sem bil, da botra tudi s svojimi velikimi naočniki ne bo mogla razbrati moje majhne pisave in bo torej morala dati pismo Vereni brati.
V	ponedeljek sem se predstavil majorju, in sem bil vmeščen za praporščaka, ko sem naredil ne ravno strogo izkušnjo. Potem je vzel polkovni krojač mero za mojo novo uniformo, in zgovorni dečko se je mej tem opravilom nekaj krat polaskal moji rasti. V dveh dneh da bo gotova, je rekel; iu veelil sem se kakor otrok na to, kako bom ponosno korakal v krasni uniformi. Tudi mali Brunner, ki se mu je dobro godilo pri vrtnarjevi družini, je bil sprejet za bobnarja; čim bodo koze pravljene v Trianon, naj bi šel k regimentu.
Obiskal sem ga večkrat in pri tem sem se seznanil z zetom naše vrle gospodinje in zlasti z njegovim starim očetom. Bil je neki Huwiler. doma iz bližine Žuga, jako resen mož, ki ni zinil nobene besede odveč, kar tudi ni bilo treba, ker je že njegova sneha v tem toliko več storila. Njegov sin, ki sem ga pa redko videl, je bil odslužil svojih sedem let pri gardi, si od tega prihranil lepe denarce ter končno s pomočjo Keyserjevo najel hišo in vrt v Svetomartinskem pirdme^tju, kjer je marljivo in umno idil ohre . -Jad- i ki grah, korenje in drugo «k-n.i.r.»>. | Oče se je bil priselil k njemu v 1 ariz. I Še za drug vir dohodkov, ki .i ga jo bii ; odprl zviti vrtnar, sem zvedel šele pozneje.
.Če sem pod večer obiskal starega j moža, je navadno sedel na klopi v vrtu j za hišo, pokojno kadil svojo pipo in bral "Mali Vestnik", zakaj bil je velik, a tih politik. Šele ko sem po več ob-iskih z malimi darilci in prijaznostjo zadobil ljubezen njegovih vnukov, se je proti weni nekoliko otajal in mi je naposled ^pvedal svoje mnenje, da -o na Francoskem dvor in plemiči dogo-spodarili.
"O kralju in kraljici ne govorim, je rekel, — "a drugo je vse gnilo i« črvivo tu gori. Glejte, gospod, če poznam pri kakem drevesu, da je njegovo deblo tako, tedaj vem, da ga prvi vihar podere, in sicer tem gotoveje, čim višji in večji je njegov vrh. Tako se zgodi tudi tukaj. Zanesite se! Nato je nekaj časa tiho pušil in naposled je spregovoril: "Svetoval bi vam, rajši se vrniti domov v Zug, nego zdaj stopiti v gardni regiment. Kadar pade veliko drevo, se bo slabo godilo ljudem, ki so se naselili v njegovi senci-"'
Ta je bil najdaljši govor, ki sem K» slišal iz Ust starega Huwilerja. Kajpada ni omajal mojega sklepa.
Rediuga po svojem prihodu v Pariz nisem veliko videval; služba ga je zadrževala v Versaillesu, kamor je bil v začetku velikega tedna poklican tudi Karel Franc. Tudi o. Sekundus jc bil šel tja k polku in si je prizadeval Pn" praviti vojake za dobro velikonočno spoved, kar mu je res pri veliki večini še uspelo. Z gospodom sodnikom sem malo občeval, ker so ga opravki večinoma zadrževali v pisarni. Potemtakem je umljivo, da sem močno želel, kmalu dobiti uniformo, da bi tudi jaz že odrinil v Versailles k polku.
V	sredo zjutraj velikega tedna mi
je krojač naposled prinesel. S kako slovesnimi občutki sem jo oblačil! e Ije z zaponanti, ko mleko bele guniaS« bleščeče hlače do kolen s srebrnim1 gumbi, enako bel telovnik in preko njega z zlatom vezeni portc-epec kako mi je vse to stalo! In zdaj ®e rdeča vojaška suknja z vezenim, itn®" čim ovratnikom, sinjimi zasleci i« ',c" !o, s srebrom obrobljeno podlako, ki se je na prsih obrnena videla, i" tc vrste lesketajočih gumbov! Krojač Jc stopil par korakov nazaj in vzklikni'-"Snperbe! To, pravim, je triumf moje umetnosti! Pozivam dvornega kro-
jača Njegovega Veličanstva, če je zmožen narediti popolnejše mojstrsko »le lo. A kajpada, uniforma je dostojna le svojega moža! Gospod poročnik bo ročnik bo v tej uniformi vsem l®Pin1 damam na dvoru glavo zmešal. Adonis jc zopet prišel na svet, poreko, m je stopil v švicarsko stražo."
Sram me je, a vendar je res, da 'nl 'c (Nadaljevanje na 7. strani )
George Leparc & Sin
400 Ohio Street JOLIET
STAHA
GOSTILNA
-^-
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
JOSIP ZALAB
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li sthie in izvršuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Držav in staro domovino.
Chicago tel. 1048. N. W. 770.
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT 8t CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet. Ill
TR0ST &KRET2
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SMO®«
Posebnost so naše
"The U. S." 10c in "Meerschaum" 5t Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 1G8 Jefferson Street.	Joliet, III
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, III. Vljudno vabi vse rojake, Slovence it Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI !

Frank Bambich
urar in zlatar,
* 5270 BatUar St. j PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Emil Bariunax
1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GAL1JA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t d.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski.
Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Pozor, rojaki!
Dobil sem ti Walk, gtona za svoje zdrav* serialuo Številko, k ta« Jamči, da ao zdravit prava in korlitna. r Po dolgem »n ' mi Je posrečilo iznaj pravo Alpen '.iuktu m Poraado proti izg danju in za rast j kakorine g.dosedai
•	vrtu ni bilo, od ka moikim in ženskimi
•	ti in dolgi lasje res čnh popolnoma zra. Jo in ne bodo več U dali, ter ne ojlveli.
Ravno tako zraata^ mogkim v 6. te d* krasnibrki popolnon__ Revmatizem v rokah U j nogah In kližioah v I dneh popolnoma oz4 vim. kurja očesa, br davice, potne nog il l ozebline se popolni .odstranijo. Da ' resnica jamčim PiSlte po »nik, rega pošljem zastoaV
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St.	Cleveland, Ohi«
ioln dm I
1 1
> ■ MM
t. t*-utoaV
Anton Bukovitz,
3400 Kosciusko St.. St Louis, M«.
Slovenska Gostilna
Vabim vse rojake, da me v obilne* številu posetite ko se mudite v moj okolici
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street
CHICAGO,
ILLINOI&
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo ttf lej postregli z najnižjimi tržnimi c* nami Mi imamo v zalogi vsakovr*-nega lesa
Za stavbo hiš in poslopij mehki tf trdi les, lath, cederne stebra, desk i* šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ali* blizu nevega kanala
Predne kupiš LUMBER, oglasi -pri nas in oglej si našo zalogo) Mi M bomo zadovoljili in ti prihranili densl
J. W. LYONS
Nas office in Lumber Yard na rog"
DES PLAfNES IN CLINTON STJ
ZAYAROYANJET
tWV'^flWWIWIWWWW' II 'I »t WW HI- I
Vsaka pametna oseba zavaruje svojo obitelj zoper revščino v slučaju nenadne in prezgodne smrti s tem, da si zavaruje svoje življenje. Sicer je dolžnost in želja vsakogar, da podaljša svoj život in ohrani svoje telo zdravo. Kakor hitro kdo počuti
IZGUBO OKUSA, RIGANJE,
TEŽAVE V ŽELODCU, KOSMAT JEZIK, ZABASANOST, BOL V ČREVIH, HRBTOBOL, ŽGANJE SRCA, NENADNO SLABOST,
' naj takoj začne rabiti -
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Ta želiščna priprava mu da hitro pomoč in popolno zdravje, ker očisti telo in ves sestav brez neprijetnosti, ter odstrani zaostalo in neprebavljeno hrano.
Istotako začeli ranjeno drobje ter ga okrepča, da deluje brez pomoči-Odstrani tudi zabasanost, ter tako prepreči posledice iste.
Rabite to slavno zdravilo kakor hitro čutite katero omenjenih neprilik. da preprečite nebrojne nadloge, ker daje naravni okus, telesno moč in bistn duh. — Istotako prinese novo ljubezen do življenja, čist obraz in stali«0 zdravje, kjerkoli mogoče.
V vsth lekarnah.	Ne jemljite ponaredkov.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOOTH ASEAN) AYE.	CHICAGO ILL
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljndi v Jolietn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vloge z SI. First National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
to laskanje silno dobro delo. Kar najboljše volje sem pripel meč s pozlačeno nožnico in sinje-zlatim čopom za pas in si del na glavo s srebrom obrobljeni trikotni klobuk z enakim čopom. Potem sem se občudoval v zrcalu sprejemne sobe in poslušal Rozaljino občudovanje. Pri tem mi je šinila skozi glavo misel: Da bi me vendar videli Verenica in mati!
Niso bile Rozaliji še pošle besede občudovanja, ko je vstopil veliki sodnik s pismom in je rekel: "A, dobro, da ste pripravljeni! Pismo od d'Her-villy-ja! Prihodnji teden vas bodo spre jeli v Trianonu. Dan in ura se vam še naznanita."
VIII.
Pri kralju.
Še tisti popoldan sem se peljal v kraljev stolni grad, in sicer v enem od karabasov, ki vozijo od Kraljičine Avenue (b. Avni) v Elisijskih Poljih do Versaillesa (b. Versaj-a). Karabasi so strašno neokretni vozovi z osemnajst do dvajset sedeži, pomikajo se silno počasu naprej, in v vsakem klancu morajo potniki stopiti z njih. A samo ti, in njim podobni manjši Pot-aux-fleurs (b. pot-o-fler) s štirimi sedeži, imajo po kraljevem privilegiju pravico, prevažati potnike iz Pariza v Versailles. In rad ali nerad se jih mora poslužiti, kdor nima konja za ježo in ne mara peš iti. Konja nisem imel in peš iti nisem hotel, že zato ne, da varujem svojo novo uniformo.
— Prišedši v Versailles sem koj šel k majorju pl. Bachmannu in k svojemu stotniku Redingu. Predstavila sta
^immmmMmmmmwmmwmmmmmmm^mmmmm»mmmmmmmmmammmmmmmmmmmmrmmmmmmmmmrmmmmm*tmmmmm0*»t
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord, rudeče vino,
O sla war* balo vino, dj 1 .00 (»Iona............«pl""
Pri narečiln 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.
Catawba rumeno vino, QA. galona............OUC
Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ.
R*xpoii)juin ga od 25 galonov napiej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina «o popolnoma naravna, kar jamčim.
Ust
Največja slovenska tiskarna v Ameriki je
Naša tiskarna
»BA TELEFONA 100 W--
1006 N. CHICAGO ST.
izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami rijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen.
Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči.
^MEEIKAtfSKI SLOVENEC
K ""
v* slovenska linijska tiskarna—Prvi slovenski list v ^erlkl—v lastnem domu. : : : JOLIET, ILL.
STRANI OBSEGA
Velilii Slsvensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih wVtn«ko-angleikih knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČI-H * Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnic«, Vaakdanji razgovo-* pitava, Spi»ovanje pisem, Kako ie poatane državljan po-8JJ*i**«jega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja, jo i n.0®obrojn» pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazuje-' je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. . Cen» knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V* J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
ulival po malem vode na noge, ki jo je strežaj lovil v veliko zlato umivalnico; grof od Artois je pa dajal kralju otiračo, in ta je, kleče na blazini, ki jo je paž premikal, lastnoročno brisal nogo za nogo. Solze so mi silile v oči, ko sem gledal to ponižno opravilo sredi kraljevskega sijaja, s kakršnim je bil Ludvik XIV. obdal Francoski prestol in svojo oboževano osebo. — Še tisti večer sem vse to popisal svoji materi, ker vem, da jo kaj tako bogo-
ljubnega zelo razveseli. Ne, tako si l ga gospodarja je> da si naroči list pa nisem predstavljal svojega prvega .<AVE MARIA» V tem listu ni stru-
Naši cenjeni čitatelji in čitateljicel
Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list 'AVE MARIA"
(naslov)
21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
-o-
To je prvi in edini slovenski nabežni list v Ameriki. Narpčnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišne-
srečanja s kraljevstvom.
pa. Čim prej ga naročite, tem bolje
NUaslednje dni sem imel dovolj o- za Vas in Vašo družino, ki bi morala
praviti, da sem se nekoliko vživel v stanovske dolžnosti. Tudi smo imeli službo v kapeli in v gradu pri cerkvenih slovesnostih. Veliki dan pa so švigale v parku vse bajnokrasne vodne u-metnosti, najveličastniše na svetu, ki jih je za mnogo milijonov liver dal napraviti Ludvik XIV.; njih igra, pravijo, da stane vsakokrat do 20,000 liver. Popoldne sem bil na straži pri Zmaje- j vem omrežju ob Neptunovem jarinu; vsi dohodi ogromnega parka so bili namreč zastraženi, dokler se je kralj in dvor po vrtu šetal.
Šele zvečer, ko je solnce zatonilo, sem bil prost. Dovolj dolgo sem imel pred očmi Neptuna, Proteusa) in druge morske pošasti v jarinu, zato sem
imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria".	f
Geo. Svetlecich
šast bljuje velikanski pramen vode proti nebu, skozi dvojnato allejo vodometov in slapov z dražestnimi otročjimi skupinami navkreber do zvišine ravani, kjer vodna piramida — "kipeči lonec' zvana — pljuska svoje šumeče n peneče lijavine čez petero, v stopni ce zvrščenih, mramornih toril me še tisti večer skoro vsem častni- j sem dospel do višine grajske strehe,
^ PRVI SALUN S fo ONKRAJ MOSTA ^
iiiali^iaSi^isisIšii
Chicago Telephone 3868.
jih takoj pustil in sem šel mimo Zma-j 107 RXJBY STREET, JOLIET, ILL, jevega studenca, kjer pozlačena po
DOBRODOŠLI!
Michael Conway
106 Leughran Bldg. Ko I Cass and Chicago Sts. JOLIET
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"HOTEL FLAJN1K"
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO< VRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvti y najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJEI P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
Pcnna Ava.	Pittsburg, Pa.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
kom. Vsi so me prav dobro sprejeli, vendar pa Luzernci in Laendlerji bolj prisrčno nego Bernski in Freiburški patriciji, ki se zelo postavljajo s svojim plemstvom.
Le eden me je sprejel tako, da je vrelo v meni, in bi bilo koj prvi večer koro prišlo do očitnega spora — ožji moj rojak, da, moj šolski tovariš. Nočem ga imenovati z njegovim poštenim rodbinskim imenom, ampak le po zmerjanju, ki ga je bil že \j šoli dobil zavoljo svojega nadutega 'ponašanja. Klicali smo ga le za "grofača". Je že res, da je njegova družina mnogo bolj imenitna in bogata nego mi Muosovi. Vendar mu pa ni bilo treba pred mojimi novimi tovariši tako razločno na-migavati na mojo revščino, ko sem premagal svojo staro mržnjo do prevzetnega in potuhnjenega mladiča ter sem mu prijazno ponudil roko v pozdrav. Reding, ki je bil poleg, je za-prečil spor, a ga je tudi tako zavrnil, da je prebledel in se z zlobnim pogledom odstranil.
Drugo jutro, veliki četrtek, sem bil navzoč pri slovesnosti, ki je nikoli ne pozabim. Kralj je namreč po stari šegi ta dan dvanajst ubogim starčkom noge umil, potem ko je bil skupno s soprogo v grajski kapeli prejel velikonočno sv. obhajilo. Reding je tako uredil, da sem bil prideljen častni straži, ki je imela službo med umivanjem nog.
Kako sem strmel, ko smo prišli na Pleča d'Armes (b. Plas darm) in je v žarkih jutranjega solnca stal pred nami orjaški grad! Večje krasote nikoli ni razvil noben vladar, kakor Ludvik XIV. v tej res kraljevski palači. Velikanska razsežnost njenega pročelja, ogromna srednja stavba v obliki pod-kove z obema kriloma, ki se kakor brez konca raztezata proti jugu in severu; bogastvo in kras stebrov in pi-lastrov, kipečih med dveina vrstama velikih oken do mramornatih balu-strad), ki s sohami ozaljšane venčajo ,'isoko streho — že silni vtisek tega pogleda me je prevzel. Kaj šele, ko smo stopili v notranjščino palače in smo šli po širokih mramornatih stopnicah in skozi razkošnjo opremljene galerije! Ko smo se naposled razvr-tili v eni izmed neštetih dvoran, sem bil omamljen od krasote in sijaja. Komaj ?em mogel odtrgati oči od dragocenih preprog, pozlačenih štukatur in krasnih slik na stropu, kažočih napore in zmage Herkulove.
Postavili smo se bili na eni strani dvorane; nam nasproti so stale Fran
Cyclone in Tornado Insurance
sem stopil pred osrednjo stavbo, mo lečo aaleč noter v park. Zdaj sem videl, da je stran proti vrtu še mnogo bolj enotno zasnovana in bogato izde lana nego pročelje, obrneno proti Vojnemu Trgu. Še sem strmel v krasno stavbo, ko me je nekdo poklical po Imenu, in sem nenadoma zagledal pred sabo Salis-Seewisa.
Prišel je bil iz Passy-ja, da bi se zvečer v parku izprehodil, in se mi je ponudil za spremljevavca. "Odtod
«• Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Posojuje deti ar, za varuje proti po aru. surety bonds
Chicago tal. 500 (Piv« tuadrML)
W. O. VIOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
priporočajte Amerik. Slovenca
carjev, ki ga je polk telesne straže nekoč v eni noči izkopal, ko je bil Ludvik XIV. slučajno izustil misel, naj bi tam bil velik vodoshran. Suženska u službenost vladarjevi domislici, ki nam Švicarjem ne dela časti! Idiva proti zahodu, kjer leži pravi veliki park."
Obrnila sva gradu hrbet in korakala med dvema podolgastima bassinoma, ki ju ob bregeh čuvajo Tritoni in drugi morski bogovi, ter sva prišla do širokih stolb, ki vodijo z zvišene ravani grajsicega vrta doli v prostrani, z visokim gozdom porasteni park. Le No tre (b. Le Notr) je razpredel po njem nešteto potov in allej, ki vodijo k vedno novim duplastim pečinam, kioskom, vodnim napravam, lopam, skupinam in kipom. Ravno pred nama je veliki Latonin vodnjak. Na sredi stoji ona s svojima otrokoma Apollom in Diano ter kliče Jupitrovo kletev na sramoteče jo Lykijske kmete. In glej, že so ti v žabe pretvorjeni in, v trojnem vencu krog boginje razvrščeni, bljuje-jo eden čez drugega vodne pramene v tolmun. Preko te skupine se je nama odpiral krasen razgled po dolgi, široki kraljevi alleji do Apollovega bassina in čez veliki okrogli jarin v odprto krajino.
"Ne hodiva doli po stopnicah,1' je svetoval Seewis, "ampak rajša po klan-čini, da bova videla krasne marmorne kipe, ki so postavljeni na obeh straneh ob robu gozda tja doli do velikega ja-rina." Vsi bogovi in boginje Grecije in Rima, vsi junaki Homera in Virgila, od umetnikove roke v nadnaravni veličini iz belega marmorja izklesani, se tu vrstijo pred temno tisovo steno, ki kakor visok pas obroblja gozd."
"Kaj Francoska zgodovina nima nobenih junakov in kraljev, ki bi nadomestili te pogane?" sem vprašal. "Mar bi sv. Genovefa ali sv. Ludvik, sv. Martin ali Devica Orleanska ne zaslužili, da bi jih vpodobili v marmor, kakor ta pravljična bitja starega baje coske straže v svetlomodrih unifor-1 slovja? Vrlin tega so nekatera še tako mah, ob zadnji steni pa so se bleščali brezstidno predstavljena, da se jih ko-gospodje z dvora v svojih z zlatom o-bloženih opravah. Pred njimi je stalo
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Novo krojačnico
-sta otvorila—
Mejak & Baricli
209 Ruby Street,
JOLIET, ILL.
Priporočata se rojakom za izdelovanje, čistenje in glajenje vse vrste oblek.
Gari<«ey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet. Iti.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne Cene.
Najboljše delo.
Joliet Steel Dye Hoist
Professional Cleaners and Dyer«
STRAKA & CO. Office '«nd Works, 642-644 Cass Oba telefona 488.
Hrvatsko-Slovenski Dom.
GEO. MiKAN
salun
201 Ruby St., Joliet, 111.
Chicago Phone 2952. N. W. 1252.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli 1
Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co.
The Will County National Bank
Oscar Weinbrod
BUFFET
321 RUBY ST.	JOLIET, ILL.
Chicago Phone 349.
2 preprostih stolov; kmalu je cere-moniar pripeljal noter starčke, obleče v čisto novo črno obleko, ter jili posadil na pripravljene sedeže. Kraljevi služabniki so jim pomagali pri sezu-vanju, in čim je bilo to končano, so se odprle dvokrilne duri, in pogled je nam splaval skozi vrsto sijajnih soban, koder so dvorjani tvorili špalir do kraljevih prostorov. "Prostor za kralja!" je zadonelo; vsi so umolknili in se priklonili; vojaki so prezentirali.
Ludvik XVI. je prihajal z velikim spremstvom. Naprej so šli cerenjoni-arji v stari španski noši s palicami iz slonove kosti. Kralj sam je bil čisto preprosto oblečen, vendar pa sta veliki zvezdi reda Svetega Duha in Ludvi-kovega reda dičili njegove prsi. O-braz mu je poln in nekoliko bled, pogled resen, a vendar prijazen. Dvorni kapclan je prebral evangelij o umivanju nog, in še nikoli me ni njegov vzvišeni nauk krščanske ponižnosti tako presunil kakor tukaj, ko sem videl vladarja velike države posnemati zgled kralja nebes in zemlje. Ko je bil e-vangclij prebran, sc je kralj približal starčkom, spremljan od svojih bratov, grofa od Provence (b. Provanse) in grofa od Artois (b. Artoa). Grof od Provence je iz prekrasne zlate posode
Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo.
»f Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne «!«■■ ter pošilja denar na vsye dele svet«.
Kapital in preostanek $300,006.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kaiir.
J. C. A&ler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet. Ill
maj sme pogledati."
Sallis je odgovoril: "Mladi prijatelj vaša misel je prava in vam je v čast; a varujte se jo izreči. naproti komu drugemu! Posmehovali bi se vam radi vaše nedolžnosti in naivnosti. Tu je namreč eno stoletje sem postalo vse zgolj potvara in pulilo lepotičje; krščanstvo je docela zamrlo; zemeljski Olymp, v katerem je hotel živeti vladar kakor oče Zeus — to je bil Versailles do časa sedanjega kralja. In Ludvik XVI. ne more spremeniti, kar so njegovi predniki pokazili." In potem se je začel razvnemati za preprosto veselje v naravi, kako je prirodna loka z žuborečim potočkom in nadenj^ sklonjenimi vrbami in trepetajočimi brezami, obsijana z tnesečino, veliko lepša nego ta park s svojimi zumetni- Dobra postrežba, električna i.-itliava, čenimi stenami od zelenike, gabra in dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« tjst.	3. razreda na parobrodih Kaiser Franz
"To je vse prav lepo za pesnika," Josef I. in Martha Washington, sem rekel, "a za velikega kralja je le
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
DVE PISARNI
V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ihs.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom 1» Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
preveč revno in preprosto. Ne, ne, tega prekrasnega parka mi ne smete zaničevati. Je naravnost čudovita spojitev umetnosti in prirode. Le da bi umetnost prirodi malo manj sile delala."
(Dalje prih.)
Največji tat je spanec, ker nam u-krade pol življenja.
Na ladijah se govore vsi avttrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka Za vsa nadaljna pojasnila «e obrni na glavne zastopnike:
»HKLPS BROS, ft CO. 2 Waaningtan St., New York, N. Y ali na njih pooblaščene zastopnik« v Zjed. državah in Kanadi.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
Kadar se mudite na vogaln Rnby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer botte najbolje potteeimi. Fin« pu;o, najboljia vina in tmodkt.
Wm. Metzger
Ruby *nd Broadway J O LIS T
rr
Volilci in Volilke
Pozor
V Jolietu šviga ognjevit boj med svobodim ljudstvom in "suhači" ali vodopivci, ki delavcem ne privoščijo
malenkostnega okrepčila po trudapolnem delu.
Odločilni dan je:
V torek
aprila 1914
Boj naj odločijo cenj. volilci in volilke, katerim naj bo blagor mesta in
davkoplačevalcev glavna stvar.
Ob tej velevazni volitvi bo prav spodaj na baloti postavljeno sledeče, velevažno vprašanje:
Shall This Town Become	Yes		To se pravi po	Ali naj postane to mesto	Da	
Anti-Saloon Territory ?	No	X	slovensko	protisalunska "gmajna"?	Ne	X
Na to velevažno vprašanje naj vsi odgovorimo kot eden tako, da naredimo velik križ poleg besedice "NO".
Ako zmagajo *'suhaci" bomo pili le vodo. Salunov ne bo več in tudi ne bo mesto dobilo nikakega denarja za licence, kskor j« to v navadi doslej. Do $142>000.G0 dolar} davka ali denarja, ki se vsako leto vplača za salunske licence, se bo nekako zavrnilo, kakor bi ta denar ne bil nič vreden. Mesto bo v temi, ker ne bo denarja za razsvetljav ter bo nesnažno, ker ne bo s čim plačati delavcev; okuženo bo celo mesto, ker ne bo odkod plačati zafvzdrževanje zdravstvenih naprav. Davki se bodo podvojili ker odneki-i itak morajo dobiti denar vsaj za skrajno silo. Že zdaj je mesto v takih dolgovih, da je ob robu kankerota, kaj se naj potem pričakuje, če se zavrže denar od salunerjev?
Ohranite svojo osebno svobodo, varujte se večjih davkov in ne zavrzite denarja, ki se plačuje za letno salunske licenc«
volite vsi, možje in žene, da se pokaže pravica, in da ozkosrčnim vodopivcem za
vselej pokažemo, da nas ne bodo vodili za nos.
Vsi kakor eden pojdimo na volišče in volimo tako, da naredimo velik križ poleg besedice "M
Poštenim Slovencem v prevdarek.
Ako človek mirno, stvarno in resno razmotriva naše javne razmere, razmere med amerikanskimi Slovenci, se mora res včasi za glavo prijeti; čuditi se mora kar cel dan skupaj, da je med razumnimi bitji kaj takega sploh mogoče.
Samo poglejmo!
Mohamedanec, Budist ali Bramanec ne bo nikoli plačeval, podpiral in trpel v svoji hiši lista, ki bi sramotil njegovo vero, toda amerikanski Slovenec plačuje in gmotno podpira časnike, ki na najpodlejši način blatijo njegove največje verske svetinje.
Gorje mohamedanskemu časnikarju, ki bi si drznil zasmehovati mohamc-danfsko sveto mesto Meko in njegovo svetišče Kaabo! Visel bi na prvem drogu! Amerikanski Slovenci pa s slastjo požirajo in plačujejo najpod-lejše napade in laži o mestu Rim in o Vatikanu, ki je vsakemu katoličanu svet in simbol Kristusove cerkve, njegove vidne ustanove na zemlji. Cele golide obrekovanja, laži, sumni-čenja izlivajo dan na dan na papeštvo, na poglavarja katoliške cerkve, o katerem celo drugoverci spoštljivo govorijo, toda Slovenci plačujejo to gnoj iiico in jo požirajo.
Česar bi napol izobražen Turek nikdar ne storil, to storijo Slovenci — naročujejo in plačujejo napade na svojo lastno vero.
Česar bi Mohamedanec in Jud nik-koli ne storila, to storijo Slovenci, plačujejo sramotitve duhovnikov svoje vere od papeža do zadnjega kaplana.
Praznoverje je bilo povsod in zmi-raj, najbolj je še razširjeno med brez-versko-inteligentnimi krogi v Berlinu, Parizu, Chicagi. Toda to se prezre; če sc pa kje v kranjski vasi zgodi kaj prazno- in babjeverskega, pa mora
pa ti kimajo in potrdijo, kar sklene in s kričem doseže 10 odst. razgrajačev, plačujejo glasilo, v katerem se polagoma a sigurno nameša strupa, 90 odst. je katoličanov pa plačujejo katoličanom sovražno glasilo, krmijo uradnike, ki so najzagrizenejši sovražniki katoliške vere.
Vse to zaradi gnilega miru, češ da ne bo prepira v Jednoti. Piškav je tak mir, to ni mir, ampak lenoba, stra-hopetnost, nemožatost.
Katoliški Slovenci, zavedajmo se, vzdramimo se, pokažimo se! Se je čas!
Združimo se, organizirajmo se, mož k možu, v mogočno falango.
Ustvarimo nekako unijo vseh pošte-nomislečih Slovencev, ali Zvezo ali Ligo ali kakor jo že hočete imenovati, z namenom ustvariti iz amerikanskih Slovencev ogromno četo značajnih, zavednih, prepričanih Slovencev-kato-likov, ki bodo smatrali pod svojo častjo rediti gada brezverstva, pogubnega socializma in mlačnosti na svojih prsih, in ga celo pitati s trdozasluženimi groši, ki bodo kakor skala stali v vrstah le odločno katoliških podpornih organizacij, ki se bodo povsod in vselej potegnili za čast imena "katoličan" in Slovenec..
Ta nameravana in prepotrebna organizacija bi ne bila nikaka podporna unija v tem smislu, da bi delila posmrtnimi in bolniško podporo, ampak ona bo združevala Slovence in napeljevala k zavednosti, odločnosti in značajnosti potom zborovanj, predavanj, govorov, časnikov, letakov, bro-šuric itd. Vzemimo praktičen račun: "Tekom dveh let bi pristopilo 5000 udov, vsak član bi plačal letno SOc, to bi bilo $2500 na leto; ker bi pa marsikateri gotovo več dal kakor 50c na i leto, slov. duhovniki so že zdaj zbrali
zvedeti ceh svet, ces, kako neumni so	...	. . , -	,
- , , .... .	■ .	-, , - precejšnjo vsoto, lahko računamo skup
6e katoliški Slovenci, jn amerikanski 1	J	i.~ist u- - ____
....	..	i bo vsoto na $3000 koliko bi se s tem
Slovenci plačujejo te neopravičene na- 7	, ,	. .. ., . .. .
' ' '	1	denarjem dalo napraviti! Poučnih sho-
pade s trdo prisluženimi groši, napade, ki sramotijo njih ožjo domovino, njihove sorojake in slovensko ime...
Čez "katoliško" izkoriščanje kričijo v Ameriki najbolj tisti, ki vsak dan po celi Ameriki fehtajo za svoj žep, toda amerikanski Slovenci podpirajo to feh-tarijo in jo plačujejo.
Višji policijski stražnik je bil morilec, toda nihče ne bo trdil, da so vsi policisti morilci. Milijonar je bil ubijalec, toda nihče ne reče, da so vsi milijonarji ubijalci; rokoborec je bil ubijalec, pa nihče ne reče, da so vsi rokoborci ubijalci; poslovodja je ukradel milijon, pa nihče ne reče: vsi poslovodje so tatovi. Ko je pa Schmidt — kat. duhovnik — izvršil strašno hudodelstvo, pa kričijo: "taki so, nič jim ne verjamite" in amerikanski Slovenci to falotarijo in obrekovanje plačujejo.
Pri podpornih organizacijah ni nič boljše. 90 odst. je dobrih katoličanov,
dov, zborovanj! Koliko bi se lahko izdalo aktuelnih, nad vse potrebnih brošuriet
Poglejmo v tem oziru druge narode, učimo se celo od nasprotnikov!
V par letih lahko naraste število u-dov 11a 20,000, v vsaki večji naselbini se ustanovijo podružnice, izvežbajo in izurijo se govorniki, agitatorji!
Predvsem se mora razširiti pošteno katoliško časopisje; to bo ena izmed glavnih dolžnosti članov te organizacije: V vsako slovensko hišo — katoliške slovenske časopise. Časopis je pridigar, slab ali dober, iz časopisa govori ali Kristusov evangelj ali peklenski strup, k pridigi v cerkev ne more vsak ali pa tudi noče, časopis pridiga vsem. Kdor nima časopisa, nima ljudstva, je general brez vojakov.
Dobre časopise v hišo, slabe vunl
Jnija ali julija se zberimo v kolikor mogoče velikem številu, vsaka ns selbina naj pošlje par zastopnikov, določimo kraj zborovanja morebiti Chicago kot naravno središče Združenih Držav, tam položimo temeljni karnen mogočni stavbi amerikanskih Slovencev. Možje in mladeniči, zdaj pa govorite vi. Vsak vaš nasvet, vsako vašo dobro misel bomo na tem mestu radi priobčili. Kolikor glav, tolfko misli. Na delo, dokler je dan!
(Vsi tozadevni dopisi naj se blagovolijo poslati na uredništvo "Amer. Slovenca".)
THE
Bil I. Gioisieei Agency
soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL.
-o-
ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU,
TUDI OKNA IN DELAVCE.
—-o-
Hitro in ugodno uredi poškodbe.
Pri sodišču.
Sodnik: "S čim se morete zagovarjati?"
Zatoženec: "Omenim naj samo to, da je danes moj god."
Slama, Seno.
Pripeljem tono finega sena $15, ali $14.50 na treki. Žakelj fine moke $1.25 v prodajalni ali $1.30, če jo pripeljem, ali'$5 za barel in vožnjo. Zmes za kokoši po $1.85 sto funti.
Imam zalogo vse vrste sena in kla-je za konje, krave, kokoši in drugo živino.
Prodajem tudi žagovino.
W. H. BERST
201 E. Washington Street in 116 S. Joliet St., JOLIET, ILL.
N. W. tel. 1. — Chicago tel. 2520.
Kdor kaj išče za vsakokratno prioh-
čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede
RABIM DVA SLOV. FANTA ZA stalno delo na farmi — stalna plača. Naslov: J. M. Nemanich. R. 1, Tower City, N. Dak.	27-8
V NAJEM NA 9600 AVENUE L V So. Chicagi prostor za trgovino v lepem kraju, blizu slov. cerkve med Slovenci i Hrvati. Hiša je iz opeke. Odda se poceni. Najlepša prilika za lekarnika in zdravnika. Fred Zobe!, 9602 Ave L., So. Chicago, 111.	28-31
RABIM PRIDNO DEKLE ZA LA-hko hišno delo. Vprašaj v prodajalni zlatnine 11a 1005 N. Collins St., Joliet.	—32.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota teleftu 405.	s. Miff St., Met, m.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704,
Uradne ure: ■ 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. ta.
Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovicti [;
Dentist :: Zobozdravnik
i
Joliet National Bank Building |v 4th Floor, Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS. |b
Math. Gerdesic^
GOSTILNA
Broadway and West Avenue-BRADLEY, ILL.
• n'
Kadar se mudite v naši okolicl pozabite se oglasiti v mojem salufll1
NAJBOLJŠA POSTREŽ^
_________ _Jt}
Chi. tel. 3399.
N. W. tel.
125?'
Louis Wis«
200 Jackson St.
JOLIET,
II>
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMOP^
Sobe v naiem in Lunch Rooin-_^
POZOR, ROJAKINJ«!
Ali veste kje je dobiti najbolj*' w 10 po najnižji ceni? Gotovo) V ©«'
J. & A. Pasdefl*
•e dobijo najboljie sveže in jene klobase in najokusneji« **** Vse po najnižji cent Pridite t***' poskusite naše meso.
Nirke cene in dobra po»tre#* naJe geslo.
Ne pozabite torej obiskati , aaiej mesnici in groceriji na ''** 1« Broadway and Granita Str* J
CMe. Phone 276«. N W.
i
i 1 ti p,
I