C ca Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Št. 4. V Ljubljani, dnč 16. februarja 1899. Leto xn. Gospodarsko združevanje. Vsi ljudje na svetu smo bratje in sestre. Jednega Stvarnika imamo, od jednega telesnega očeta in jedne matere — Adama in Eve — izviramo, jednega Od-resenika molimo, jeden namen nam je določen. Velika družina smo. Vendar se nobena resnica tolikrat no pozabi kot ta. Temu je največkrat vzrok tista mrzla beseda — moje in tvoje. Ko se gre za denar, mine dobra volja; tako pravimo. In res je taka! Človek je sobičnež. In ravno s tem si največ škoduje. Ce kdo samo zase skrbi, so sme tudi samo nase zanašati. Sam zase napreduje, sam pa tudi propada. če mu no gre po sreči. V Jobovib bukvah beremo, da je človekovo življenje — vojska. To ostane vekomaj res. Človek ima toliko sovražnikov v svojih strasteh, v raznih boleznih in drugih nesrečah, da je v vedni vojski. A toga bi ne bilo treba, da se vojskuje s svojimi lastnimi brati in sestrami. Ta vojska, ki je najgrji, je pa tudi najhujši. Za kruh, za boljše razmere, za večje premoženje se vojskujejo ljudje z ljudmi brez srca. Žive vere manjka, bratovska ljubezen je ugasnila. Saj vidimo: kdor more, podjarmi druzega, ga ožoma in izrablja. Cim več jih pohodi, da sam obogati, tem bolj vesel je. Prav za prav to ni pravo vesolje, marveč bolezen. In za to boleznijo boleha celi svet. V vojski zmaguje močnejši in predrznejši. Tako je tudi v gospodarskem boju. Zato smo pa prišli tako daleč, da večina ljudi že nima druzega, kot svoje delavske moči, ki jih prodaja drugim. Samo nekateri obsede in kupi bogastva se jim vedno večajo z žulji in solzami njihovih sužnjev. Prva reč v gospodarskem oziru je pridelovanje in izdelovanje tistih stvarij, ki jih ljudje potrebujejo. Ta je najvažnejši. Vse te stvari pa imajo svojo korenino v zemlji. Skozi poljedelske roke mora iti vso. Ko so stvari pridelane in izdelane, gredo med ljudi. Prodajajo in kupujejo se ; pridelane in izdelane stvari so med ljudmi menjavajo za denar in potem se rabijo. Taka je gospodarska pot. Najimenitnejši v gospodarskem oziru bi torej morali biti tisti, ki pridelujejo in izdelujejo stvari. Brez kmetov, rokodelcev in delavcev bi ne bilo kaj prodajati. Ljudje, ki posredujejo, da pride pridelana ali izdelana stvar tistemu v roke, ki jo rabi, so sicer potrebni, vendar pa niso v gospodarskem življenju prvega, marveč še-le druzega p'mena. Oj, ko bi ta resnica oživela ! Brž bi bilo n pomagano in red bi ee vrnil v človeško družb. Sedaj pa ni tako. Kmetje, obrtniki in delavci so slabi in komaj pridelajo ali izdelajo kako stvar, brž jim uide iz rok in drugi ji določajo ceno, drugi ji merijo njena pota. Slabi so pa zato, ker niso združeni. Posamniki ne premorejo nič; samo združena moč kaj velja. Ako bi se lepo zvezali med seboj, namestu da še drug druzega izpodrivajo, bi pa nazaj dobili veljavo, ki jim po pravici gre in mnogo mraza bi se izgubilo iz besedij: moje in tvoje. Pri nas se, hvala Bogu, združevanje vedno bolj širi. Na mnogih mestih so se združili ljudje, da zla- gajo v domačem kraju svoj denar skupaj m i ž njega posojajo potrebnim tovarišem. Dobiček tako tudi doma ostaja. Taka združevanja se imenujejo posojil niče.- Drugod so se ljudje zvezali, da tiste stvar, ki jih potrebujejo za gospodinjstvo, n. pr. žito, moko. kavo, vino, olje itd, skupno kupujejo in jih pri tem dobivajo ceneje in boljše. Taka združevanja so kon-sumna društva. - Nekateri se družijo za to, da svoje pridelke in izdelke skupno prodajajo. Taka kmetijska društva ali zadruge tudi veliko pomagajo. Lahko se pa zvežejo ljudje tudi zato, da skupno proizvajajo kako blago, zboljšujejo zemljo in živino, osnujejo skupne zavarovalnice proti toči, ognju, za živino itd., skupno skrbe za bolne ali onemogle sobrate. Največja podjetja se lahko osnujejo na tak način. Mi ne vemo druge pomoči delavskim stanovom! Zato ne bomo nehali priporočevati teh združevanj, dokler se med Slovcnci v vseh ozirih ta misel ne vresniči. Naši bravci so gotovo že slišali, kako zabavljajo liberalci proti gospodarskemu združevanju. Jeze se, da jim kosti pokajo. Pustimo jih pri miru, naj cvilijo kakor jim drago. Premalo jih je, da bi bilo vredno pečati se ž njimi. Samo jedno neumnost, ki jo vedno brusijo, pribijmo! Pravijo, da so te organizacije zato, da bi bilo ljudstvo neumno in da bi slepo hodilo za duhovnimi gospodi, ki jih hočejo samo slepiti. Najboljši pripomoček, da se ljudje izobrazijo in da dobe samostojne misli, poguma in samozavesti, so gotovo taka združevanja, kot smo jih opisali. Taki ljudje, ki se bodo izobražali v zadrugah, ne bodo neumni, ne bodo se dali goljufati nikomur in samo kak liberalec more biti tako bedast, da to verjame. Nekaj pregovorov. Alto dva psa jedno kost glojeta, to se skolj )cta. živeti. Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno Bil v Rimu, a ni papeža videl. Bliže cerkve, raje mašo zamudi. Ce krava veliko v sta ponujajo se obrtnikom in tovarnarjem ali pa iščejo službe pri gospodi. Mnogo jc gospodarjev, ki dogo-spodari|o in iščejo kruha zunaj po svetu, domačo zemljo pa kupi tuj bogatin, da ho na naši zemlji zabava ali pa jo izkorišča na umetnejši način. Mesta imajo vsako leto več prebivavcev, pridnih gospodarjev na polju pa imamo vedno manj. Leta 1880. je bilo v Avstriji med 100 možmi še 01 poljedelcev, I. 1*90 pa samo še 50. Izmed (il poljedelcev jih jc torej v teh desetih letih moralo pet zapustiti kmečko delo. Ker se je to godilo povprek tako v celem cesarstvu, si lahko mislimo, koliko solza je preteklo, koliko trpljenja je bilo zastonj, predno je toliko kmečkih ljudij zapustilo plug in šlo s trebuhom za kruhom- 2. Naši gospodarji so vedno bolj zadolženi. Povprek je sedaj kmečka posest v Avstriji zadolžena čez (>:> svoje vrednosti, to so pravi: Na posestvo, ki je vredno 1000 goldinarjev, pride povprek 650 gld. dolga. Kako to hitro raste, izprevidi se iz tega, da so kmetje pri nas v petih letih (od 1. 1888. do I. 1892.) naredili celili 372 milijonov goldinarjev novega dolga, i" odračunimo to, kar so povrnili. Kaj pa je konec tega ? Od leta 1878. do 1. 1892 je prišlo vsako leto do 10.000 kmečkih posestev na boben. S«laj mi pa povej, če nisem imel prav, ko sem primerjal kmečki stan človeku, ki ima smrtno bolezen! Pa ne obupajmo! Zemljo še imamo, in Bog daje 0 80ln™ »» dež. Premislimo, kaj je krivo pro- St. 4 jadanju kmetov, in potem nam že pridejo pomočki na misel! Propadanja so krivi najpreje mnogi kmetje sami. Ti jih poznaš gotovo kaj, in jaz jih poznam tudi mnogo takih, ki so pijanci, kvartopirci, pretepači, enuhi in neumneži. Ti so navadno sami krivi svojega jropada. Tem jaz sedaj ne bom pridigoval, naj v cerkvi gospoda poslušajo! A da propada celi kmečki stan, med tem ko raste in se krepi trgovski, uradniški, vojaški, pisarski stan, morajo biti drugi vzroki, katerih jeden sam ni triv, ampak vsa družba z državnim postavodajalstvom vred. Naštejmo poglavitne take vzroke! 1. Kmetje se zadolžujejo redkokdaj prostovoljno, da bi z izposojenim denarjem zboljšali svoje gospodarstvo, ampak skoro vedno so prisiljeni k temu. Sili jih pa k temu najprej dedna postava. Vsi otroci dobe po liberalni postavi jednake deleže. A na domu gospodar more biti samo jeden. Ta mora iz-ilačati bratom in sestram doto, in da to stori, se zadolži. A pri tem je še druga krivica, ki mora ugonobiti gospodarje, namreč ta, da je c e n i 1 n a vrednost navadno večja, nego resnična. Posestvo, katero je, presojeno po svoji resnični koristi, vredno 40.000 gld., se ceni navadno na 50.000 gld. kupne vrednosti. In dedič tega posestva, ki ima na primer pet bratov, bo vsakemu moral dati 10.000 gld., tako da gospodarju, u ostane pri hiši, ne ostane nič drugega, nego skrb in delo. 2. Pri kupovanju posestva se kmet navadno zadolži, ker misli, da bo dolg poplačal. A navadno so obresti, katere zahteva ta dolg, večje, nego pridelek zemlje. Zemlja mu nese na primer 3 % svoje vrednosti, za dolg pa mora plačevati 5 %. Kako se bo revež iznebil dolga? 3. Med drugimi vzroki so zlasti še davki, pomanjkanje poslov, vojaščina, pomanjkanje kmečkih domačih posojilnic, pa to že vsak razume sam Dva vzroka sta še, katera mora ^Domoljub" še natančno razložiti, da spozna ljudstvo, kako se godi ž njim, namreč 4. Prekupovanje poljskih pridelkov. 5. Žitna borza. Politični razgled. Državni »bor je zadnje dni deloval, kakor mlin na korce. Vsak teden dvakrat se je v strugi nabralo malo vode, kolo se je vrtilo dve ali tri ure n zopet obtičalo. Vlada je konečno izprevidela, da ne gre in ne gre, ter je 1. svečana poslance poslala domov. Nemški levičarji in socijalni demokratje so sicer še v zadnji seji ugovarjali, da bi ministerstvo vladalo brez državnega zbora, toda temu so sami krivi. Uganjali so že smešne otročarije. Zahtevali so namreč, da so zapisnikarji po cele ure samo brali razne prazne prošnje in vprašanja ali interpelacije na vlado; za izpremembo so terjali glasovanja po imenih. S tem so upali vlado in večino ugnati v kozji rog.. To se jim ni posrečilo, pač pa so mnogo škodili ljudstvu, ker državni zbor skorej dve leti ni sklenil nobene koristne Htvari. Sedaj ei bode vlada pomagala s paragrafom 14. državnega ustavnega zakona in sama ukazala vojaške nabore ter določila državni proračun. Istotako bode sklenila z Ogri nagodbo, katera ne bode posebno ugodna za Avstrijo. In kaj potem? Tega vlada sama danes ne ve. Poskušala bode pač v prvi vrsti narediti spravo mej Cehi in Nemci. Toda pojde težko, ker Nemci zahtevajo vedno predpravice, katerih pa čelu nočejo in ne morejo dovoliti. Kakor oni, zahtevajo tudi Čehi popolno jednakopravnost z Nemci, to je, da češki jezik v vseh uradih toliko velja, kakor nemški. A o tem Nemci nočejo slišati, češ, da so oni prvi gospodje v naži državi. Žalostni bo časi, toda mi sodimo, da so to le porodne bolečine in ne smrtna bolezen. Avstrija se mora šele preroditi in premladiti ter postati to, kar je njen pravi poklic v zgodovini narodov, namreč država, v kateri razni narodi pod varstvom slavne cesarske hiše dobe vsi jednake pravice, kakor te zahteva božji in človeški zakon, časi so minuli, da bi slovanski narodi le hlapčevali Nemcem! Na Ogerskem je v državnem zboru ista zmešnjava kakor pri nas. Opozicija, to so vladi nasprotne stranke, zahteva, da mora baron Banfi s svojimi mini-sterskimi tovariši odstopiti. Vlada pa odgovarja, da mora državni zbor preje dovoliti vojaške novince, državni proračun in še nekatere nujne zahteve. In tako mešetarijo že tedne in tedne, državni zbor pa trati čas s praznim glasovanjem. Ako se opozicija v kratkem ne uda, utegne se isto zgoditi, kakor pri nas, da bode namreč državni zbor preložen za nekaj mesecev. S tem seveda homatij ne bode konec, dokler no pride na Ogerskem na krmilo mož, ki bode užival splošno zaupanje, katerega baron Banfi nima. V ponedeljek je umrl bivši nemški državni kancelar grof Kaprivi, star G8 let. Ko je mladi nemški cesar Viljem meseca sušca 1890 odslovil mogočnega Bismarka, moral je na cesarjevo povelje grof Kaprivi prevzeti nehvaležno službo prvega ministra v Nemčiji. Stari lisjak Bismark mu je jako grenil življenje, ker mu je bil vedno za petami ter grajal vsak korak. Grof Kaprivi sicer ni bil velik, toda pošten politik in odkritosrčen prijatelj Avstriji, kar Bismark nikdar ni bil. Zanimivo pa je, da je grof Kaprivi slovenske korenine. Njegovi predniki so se namreč pisali Kopriva in so še predv dvesto leti imeli svoja posestva na Kranjskem in .Štajerskem. Modri odgovori. Kaj je dobiček ? — dobro delati. Kaj škoda? — med neumneži živeti. Kaj zguba? — zamujeni £as. Pogum največi? — hudega sa bati. Kaj je bogastvo? — svoje delo umeti. Kako seje doktor Zamida spreobrnil. Resnična dogodba. Zdravnik doktor Ivan Zamida je dokončal svoja opravila. Vzame klobuk in hoče iti v gostilno večerjat in se pogovarjat s prijatelji in znanci, kakor je imel navado storiti vsak dan. Steklenico dobrega vina si je lahko privoščil, ker je bil bogat in brez žene in otrok. Gospodinjila mu je dobro stara zvesta strežnica. Priljubljen je bil povsod. Hudega mu torej ni bilo nič, in lahko so prijatelji trdili, da je srečen. Ko hoče iti iz sobe, zasliši zunaj govorjenje. Takoj nato vstopi strežnica. »Kaj je?" jo vpraša osorno. Videlo se je, da bi mu bilo jako neljubo, ako bi ga kdo sedaj kam klical. Strežnica ga pogleda proseče in pravi: »Poslušajte me. prosim, samo par minut! Vi lahko pomagate." „No, kako, kje lahko pomagam?" reče zdravnik in odloži klobuk. „Cunjarica, uboga Resmanka je zunaj. Sina ima v bolnišnici in kmalu ga bodo operirali. Zelo se boji zanj, kajti če umrje, nima nikogar, ki bi skrbel zanjo na stara leta. Obljubila se je na božjo pot k Materi Božji na Brezje in je hranila dolgo časa denar za pot. A ker ni bilo zaslužka, je porabila vse. In vendar je danes teden praznik žalostne Matere Božje in tako zaupanje ima do Marije sedem žalosti, da prav gotovo pričakuje od nje pomoči. Gospod, glejte, vi ubožici lahko napravite veliko veselje. Saj bo tudi vam prav prišlo." Doktor Zamida se posmeja. »Seveda, saj sem pri tebi največji brezverec, star grešnik, ki ne spolnuje postne postave in še celo ob petkih meso je. Daj cunjarici, kolikor misliš, da potrebuje. Sicer ji pa tudi jaz privoščim, da napravi pri krasnem vremenu, kakor je letos, lep izlet." Nato vzame klobuk in gre v gostilno večerjat. Naroči si svežo jetrno klobaso, čeprav je bil petek. Z velikim veseljem in zadovoljnostjo jo pojč. »Dobra je bila, izvrstna", pravi, brišoč si usta. „Na to se da piti. Še jedno steklenico!" In prižge si lepo dišečo smodko, porine krožnik od sebe in se obrne k znancem. Živahen razgovor se prične. Začeli so si praviti novice, katere so prinesli danes časniki, in jih obdelujejo na vse strani. Vmes mahnejo tudi nekoliko po duhovnikih, se ponorčujejo iz posta in nazadnje malo pokvartajo. Ko se naveličajo igre, poizgubijo se vsak na svoj dom. Ko se drugo jutro prebudi doktor Zamida, ga že čakata dva človeka. Jeden - kapucinski brat -prosi, naj gre v samostan, kjer imajo mrliča. prllgi __ sluga nekega bogataša — mu ves tresoč se groze pripoveduje, da je dobil svojega gospoda mrtvega, najbrže umorjenega od roparjev. Zdravnik gre najpreje v samostan. ° Patra Janeza so dobili mrtvega pred velikim altarjem, kjer je molil po noči svojega Boga v ta-bernaklu. Kap mu je pretrgala nit življenja in ga postavila v trenutku pred večnega sodnika. Položili 80 mrliča na njegovo posteljo. Doktor Zamida je imel nalogo preiskati vzrok bolezni. V celici je bil poleg njega še gvardijan in jeden pater. Zdravnik je bil sicer katoličan, a še nikoli ni bil v samostanu. Skoro groza ga je bilo, ko je stopil v celico, kjer je ležal pater Janez. Kapuco je imel po-tegneno čez glavo. Obraz je bil suh, bel kakor sneg, in sveti mir se jc razlival po njem. Pri preiskovanju zagleda zdravnik na rami sledove strjene krvi. »Kaj, ko bi bil kak zločin?" vpraša. (1 vanliian se nasmehne in reče: .0 ni zločin ne, pater Janez se je strogo pokoril. Glejte", — dvardijan seže pod trdo zglavje — »glejte, s temi šibami je bičal grešno, poželjivo meso." A s šibami je prišlo še neka) druzega na dan — spokorni pas pokojnikov. Ostri železni kosci so bili vpleteni v vrvi, in »1« in lep zgled. Postal sem zopet veren. Ker me ni bilo po tej zame tako srečni uri več v vašo hišo, ste gotovo mislili, da sem ne- hvaležnež. Toda to nisem bil nikoli. Spoznal sem, da me Bog kliče v redovniški stan. In šel sem takoj, ne da bi se količkaj obotavljal. Postal sem redovnik, kapucin. Vem, da se imam za Bogom največ vam zahvaliti za to veliko milost. Zato sem prosil ljubega Boga, da naj vam obilno povrne, kar ste storili dobrega meni, vam in vsej vaši družini. In kadar umrem, bom daroval svojo smrt za vas in vse vaše. Kot zadnji znak hvaležnosti vam pošljem tole knjižico, ki je moje zadnje delo na tem svetu. Prosim vas, ko bodete zvedeli, da me ni več na svetu, zmolite zame očenaš. Z Bogom! Vaš hvaležni pater Janez, preje v svetu: Josip pl. Savinski. Ves solzan je bil zdravnik, ko je prebral pismo. »Kakor se vidi iz pisma", začne gvardijan, »je imel pater Janez namen, odposlati je šele potem, ko bi bila knjižica natisnjena, ž njo vred. Toda smrt ga je prehitela. Vaši materi bo gotovo ljubo, če se ji naznani smrt blagega pokojnika. Prosim, izročite jej vi pismo. Morebiti vas bo zanimalo, če vam povem še kaj o patru Janezu." In gvardijan mu začne praviti, da je bil pokojnik zelo pobožen in zaslužen redovnik. Vsi so ga spoštovali. Deloval je s posebno velikim vspehom. Vqled posebnega dovoljenja je smel v pokori dalje iti nego drugi, in po noči sveto Rešnje telo obisko-kovati. Mnogo let že v petek ničesar ni vžival od jutra do večera. Mesa sploh ni jedel. Pri vsem tem je bil vedno vesel in vsem priljubljen. Sama prijaznost ga je bila. Posebno je zadnja leta častil trpečega Zveličarja. Kar hrepenel je po bolečinah, poniževanju in pokori. Njegovi govori o posvečevanju posta so bili pretresljivi. Vsak petek je daroval svoj post in svojo pokoro Križanemu za one katoliške kristijane, ki se tako daleč spozabijo, da ravno ta dan jedo nalašč meso, in se prav nič ne zmenijo za cerkveno zapoved." Ko je prišel doktor Zamida domov, pokleknil je po dolgih letih prvikrat in dolgo klečal pred podobo Križanega. Prihodnje jutro pa — bilo je ravno ob istem času, ko je molila cunjarica na Brezjah — se je zgodaj podal v cerkev, kjer je opravil dolgo spoved in prejel sveto obhajilo. To je resnična dogodba. Spremenili smo samo imena oseb in krajev. O da bi jih hotelo veliko poslušati klic Gospodov tako radovoljno, kakor doktor Zamida! Misijonska poročila, Ko smo v drugi številki »Domoljuba" načrtali kratek zgodovinski razvoj katoliških misijonov od najstarejših pa do najnovejših časov, rekli smo na koncu, da se je ob sklepu preteklega stoletja katoliškim misi jonom slaba godila in da se je to na bolje obrnilo še le po ustanovitvi tako zvanega „bonskega m i s i j o n s k e ga d r u š t v a". V pričujoči številki hočemo našim bravcem nekoliko spregovoriti o počet k u , pomenu in delovanju tega za katoliške misijone velevažnega društva. Ko se je po padcu Napoleona 1. 1815. semenišče za zunanje misijone zopet odprlo s tem, da se je znova oživila molitvena bratovščina za spreobrnenje poganov, izdali so voditelji tega semenišča oklic, v katerem vabijo k pristopu v to bratovščino, a ob jednem prosijo milih darov za najpotrebnejše misijone. 'lakrat je živela v Lijonu hči bogatega trgovca z imenom Marija Pavlina Z,ariku, ki je vsa gorela za dobra dela in zveličanje bližnjega. Ko je brala omenjeni oklic, bi bila najraje kar sama šla v daljne misijonske dežele spreobračat nevernike. Ker ji pa seveda to ni bilo mogoče, premišljevala je, kako bi z obilno denarno podporo mogla prav krepko pospeševati katoliške misijone. V tem ji je zelo na roko šel njen brat Filip, ki se je takrat v Parizu pripravljal za duhovni poklic. In ta devica napravila je nekak načrt, po katerem se gotovo število oseb zaveže vsak teden majhen donesek (5 vinarjev) darovati za katoliške misijone. Obseg tega bolj zasebnega društva je bil seveda še majhen in je imel pred očmi podpiranje misijonov v Aziji. — Škoro isti čas pa je v istem mestu Lijonu neka druga oseba, gospa P e t i t, sprožila podobno misel z ozirom na amerikanske misijone. l'o božji previdnosti pa je ravno takrat prišel iz Amerike mladi, a goreči in duhoviti odposlanec severo-amcrikanskih misijonov, misijonar Inglezi. Povsod je znal s svojo zgovornostjo in zanimivim popisovanjem vzbuditi splošno zanimanje za misijone. tako na dvoru Ludovika XVIII. v Parizu, zlasti pa na kongresu e v r o p e j s k i h vladarjev v Ljub-1 j a n i (1. 1821.1 Ta mož je prišel tudi v Lijon in je tam našel najbolj ugodno polje, pripravljeno po devici Zariko in gospej Petit, za ustanovitev misijonskega društva, kar se je dne 3. maja 1. 1822. tudi vresničilo. In sicer se je društvo ustanovilo na najbolj široki podlagi, tako namreč, da ima obsegati vso katoliške misijone celega sveta. Ko je bilo novo društvo od lijonskega nadškola potrjeno, podvizalo se je, da dobi tudi najvišje po-trjenje od rimske stolice. Z največjim veseljem je tedanji papež Pij VII. potrdil društvo ter je ob jednem obdaroval z bogatimi odpustki. A tudi poznejši papeži so kazali temu društvu veliko naklonjenost med njimi tudi sedanji Leo XIII. P0 zgledu papežev povzdignili so školje po vesoljnem katoliškem svetu svoj glas v korist tega društva in tako 8e je v krat kem razširilo ne samo po evropejskih deželah, temveč je razprostrlo svoje veje tudi v prekomorske pokrajine Udj e tega društva postanejo vsi tisti, ki plačajo pet vinarjev (cent.mov) na teden in vsak dan moli n " peščeno Marijo« z dostavkom : , Sveti Frančišek Ksaverij (ki je patron društva) prosi za nas" Društvo vodi glavni odbor v Lijonu, ki pajc zopet v tesni zvezi s propagando v Rimu. Društvo izdaja tudi „Letopis o razširjevanju sv. vere-', ki 8(i tiska v desetih jezikih in izhaja vsak drugi niesee. Ker pa ni bilo mogočo v tem »Letopisu" priobčevati vseli obilnih poročil iz katoliških misijonov. začel je I 1868. v Lijonu izhajati še poseben tednik kot do-polnilo »Letopisa", z naslovom : »Katoliški misijoni", ki prinaša poleg raznovrstnih misijonskih poročil tudi jako lepe slike. Jednak list izhaja tudi v nemškem, laškem, holandskem, španskem, poljskem in angleškem jeziku. Delovanje tega društva je bilo od časa usta novitve pa do danes res velikansko. Ako samo na kratko omenimo, da se je po tem društvu v teku 77 let njegovega obstanka nabralo nad 300 mili-j on o v frankov (okoli 150 milijonov gold.) in ge obrnilo misijonom v korist: s tem je povedan velikanski vspeh tega društva. Letni dohodki, ki do leta 1835. niso znašali enega milijona, presegajo zadnja leta že 7 milijonov frankov. Največ seveda žrtvujejo Francozi; toda tudi iz drugih katoliških dežel prihajajo lepi pri spevki v ta res apostolski namen. Kako pa se porabijo ti darovi? — Velik del dohodkov porabi se že v Kvropi za izobrazbo mladih mož, katere pošiljajo misijonski školje v posebne evropejske zavode, da se tam pripravljajo za bodoče misijonarje. Ko dovrsc svoje nauke, treba jih je poslati na dotični misijonski kraj, kar zopet stane veliko denarja. Treba jim je preskrbeti potrebnih knjig in obleke, velikrat tudi raznovrstnega gospodarskega orodja; omisliti jim je treba vsega, kar se potrebuje za opravljanje službe božje itd. A kaj so vsi ti izdatki v primeri s tistimi, katere zahteva ustanovitev, vzdr/avanje, razširjanje nove krščanske občine! In koliko je takih misijonskih krščanskih občin v največji sili in potrebi! Če se letni dohodki sedmih milijonov Irankov razdele na vse občine, pride povprečno na eno 20 tisoč frankov; kaka malenkost je to, če pomislimo, da je ena sama občina dostikrat tako velika kot kaka evropska država, obsegajoča milijone prebivalcev! In tu je treba sezidati cerkve, stanovanja za misijonarje, šole, semenišča za mlade duhovnike, sirotišnice, bolnišnice, zavode za gobove itd. itd. In ko je po velikih žrtvah ta in ona občina premagala največe težave, pridejo nepričakovane nesreče, požari, povodnji, vojske, preganjanja — m treba je novih podpor, novih žrtev! In za vse te tako velike in tako raznovrstne potrebe katoliških misijonov skrbi v prvi vrsti »li-jonsko misijonarsko društvo«. Res, ako bi previdnost božja ne bila tega društva poklicala v življenje, ne vemo, kako bi se danes godilo katoliškim misijonom. Zato pa je brez dvoma eno najbolj plemenitih dobrih del, podpirati z denarnimi prispevki io orustvo in s tem katoliške misijone. Tudi Slovenci so ze veliko žrtvovali v ta blagi namen; obilni da- 6Vani v d(%' vrsti letnikov Jeranove tisti W nailepše sPr'čujejo. Prepričani smo, da isti katerim je ^mogoče, tudi v prihodnje ne bodo od- besede llToU^Z^ * ' ^ ^ Vzroki brezverstva. Zadnjo dni je vsprojel sveti oče rimske plemiče. O tej priliki jim je govoril tudi o veri in neveri. „Luč svete vere", dejal je poleg drugega, Je v nemiru sveta in nemirnih željah človeškega srca kakor baklja sredi viharja; če ne pazimo nanjo, lahko omedli in ugasne. In zares, koliko jih je, ki so bili rojeni in so vzrasli v sveti katoliški cerkvi, ki so pa po Hvoji malomarnosti izgubili sveto vero! Glavna sovražnika svete vere sla umski napuh in gospodstvo počutnosti. Človeškemu umu zadostuje, če ve, daje Bog govoril in da je svoje razodetje izročil nezmotljivi sveti cerkvi. Sicer pa človek v nadnaravnem redu tem več spozna, čim bolj se poniža. Kdor pa hoče z oholim umom prodreti v globočine in viso-čine božjih skrivnosti, ta zaide na kriva pota vsled slabosti človeškega uma in vsled kazni za neumni napuh. Zato je nešteto prej vernih duš zablodilo v brezupno brezno dvoma in nevere. Druga prav tako velika nevarnost za vero je pa počutnost. Da, nič morda tako lahko ne zatre vere in milosti, kakor uprav čutni nazori. Ko jc na jeruzalemski tempel prišla prerokovana oskrumba razdjanja, tedaj pravijo, da je zaklical neki glas: Bog se je umaknil! Prav to se uresniči v duši, oskrunjeni od poltenih strasti. Čim bolj se te lastc srca, tem bolj gineva nebeška luč v umu, tem bolj izgublja človek svojo čast in svoj vzvišeni poklic, da, polagoma celo čuvstvo za krščansko nravnost — Bog se umakne. Ta dva sovražnika nosi vsak v svoji pokvarjeni naravi, a podpirajo ju vedno še vnanje okoliščine. A nikdar morda ni bilo za umski napuh in čutno poltcnost toliko vabe in podžiga, kakor uprav dandanašnji, ko podžiga napuh in strasti nravna razbrzdanost, brezsramnost gledališča in časopisja itd. Zato je šc posebno dandanašnji treba čuječnosti!" Šolstvo na Francoskem. Navesti hočemo čisto nepristransko pričo! Taka so nam zdi Alfred Fouillo, urednik velikega lisla „Kcvue des dcux Mondes", ki piše v letniku 1897, št. 139: „Dandanes presega število mladoletnih hudodelcev skoro za polovico število doraslih. In vendar je vseli mladoletnikov komaj sedem milijonov, a doraslih ljudij 20 milijonov. V Parizu je večina zaprtih oseb mlajša od 21 let, in večinoma so zakrivili velika hudodelstva, na primer v samo jednem letu 30 umorov, 39 ubojev, tri umore sorodnikov, dve zastrupljenji, 114 samomorov, 4212 ran, 25 zažiganj, 233 nenravnih zločinov, 458 večjih in 11.862 manjših tatvin. Lep račun o nadepolni mladeži! Odkod ta strašna pro-jialost y Fouille ne spada med tiste ljudi, katere imenujejo pri nas „Narodovci" in socijalni demokratje klerikalce, a on sodi tako: Ne slovnica in pravopisje, računstvo in steviljenje, zgodovina in zemljepisje bo odvračalo otroka od slabih dejanj. Nauči ga še toliko pravil, nauči ga gorovja holandskega in jezer ameriških, njegove strasti se ne bodo izpremenile. Ce so glava natlači z dejstvi, imeni in številkami, se s tem niso vzbudile v otročjem duhu misli, ki povzročajo blago mišljenje in brzdajo strasti. Učitelj naj ne izobražuje le spomina, ampak vest!" Pa kako naj se izobražuje ves t v šoli, ki je brezverska? Iz francoskih šol so odpravili krščanski nauk, imena „Dieu", „pro-vidence" (Bog, previdnost) se v šoli ne smejo izgovoriti, ampak govori se le o napredku, narodu, usodi, omiki. Najhujša sredstva, tako tožijo listi, ne pomagajo več, niti gilotina nima več moči do mladih zločincev; zlo raste brez prenehanja. „Zločinca v starejši dobi, ki je že izkusil boje življenja in bedo velikega mesta, razumemo, dasi ga ne opravičujemo. A mladostni zločinec še ni poskusil, kaki so boji življenja. Izstopivši iz šole ali še prej se je že odločil za zločinsko življenje, tako nekako, kakor se ta ali oni odloči za mizarski poklic — to je strašno." Kakoršno vprašanje, tak odgovor. Frančiškanski pater Anton Kirher v Fuldskem samostanu na Nemškem ni bil le pobožen in vesten, ampak tudi izobražen mož v raznib posvetnih strokah. V družbi ni kazal čmernega obraza, kakor ga navadno učenjaki, marveč je bil zelo vesel in šaljiv. Ker jo oskrboval več župnij, se je moral voziti večkrat po železnici. Na nekem takem potovanju se snide v železniškem vozu z dvema mladeničema, ki pa vkljub duhovnikovi prisotnosti zbijata svoje neslane šale. Pater Anton se spočetka še ne zmeni ne za njuno neslanosti; a ravno to je oba neotesanca strašno jezilo. Kar se obrne jeden k patru rekoč : „Cujte, gospod pater, kateri Anton pa ste prav za prav vi, ali tisti z oslom, ali tisti s prešičkomV" (Kakor znano, se slika sveti Anton Padovanski na nekaterih podobah z oslom, sveti Anton puščavnik pa s prešičkom, kar sc nanaša na dogodbe iz njunega življenja.) Pater Anton ostane čisto miren in naglo odgovori obema: „Poslušajta gospoda, stvar jc ta le: (le govorim z vami, (se obrne proti vprašalcu) sem Anton z oslom in če z vami, (proti njegovemu tovarišu) sem Anton s prešičkom." Popotniki se na glas zasmejejo obema mladičema, ki se odslej nista več drznila nadlegovati patra s takimi vprašanji. Moč ene »Češčene Marije". V neki londonski ječi so je nahajal krojač, ki sc ni maral spreobrniti. Njegovo vedenje sc je zdelo že drugim jetnikom pregrdo Duhovnik, ki je imel opraviti s kaznjenci, se ga skoro še ogovoriti ni upal. Vedel je, da ni vspeha pri takem trdovratnežu. Nekega dne pa pride duhovnik po zmoti v krojačevo celico. Jetnik ga srpo pogleda, kakor da bi hotel reči, saj tu nimaš ničesar iskati. Ker pa je bil duhovnik že v celici, vendar-le reče jetniku v vidni zadregi, naj spremeni svoje življenje, ker tako, kakor je njegovo, je že presramotno. A zaman so bile vse besede duhovnikove, krojač ni maral nič slišati. „Molite z menoj vsaj eno Ceščeno Marijo", de duhovnik. Tudi za to se ne zmeni ,razsvitljenil krojač. Ali konečno od neke nevidne sile primoran, v vendar le poklekne. Duhovnik ga objame in moli »Ceščeno Marijo", katero jetnik ponavlja za njim. Kako hitro je tu delovala milost božja! Prihodnji dan se je krojač skesano spo-vedal svojih grehov in je bil odslej ves spremenjen ter jeden najboljših jetnikov. Slovenski novicar. Kranjsko Kat«li spod učitelj Frančišek Zore 42 letnico svojeea uči- vt* trr* ^'»r;^ a zato tudi mož sUretra. kreftanskeea ko so ime1' nn.--i v - " i , r» - - & , u itelji najslatise plače. Bon& se je mora; z velikimi težavami, zlasti še vsled tega, ker je bilo Pstare šole preprčanja in delovanja. — Blag jim spomin ! treba preskrbeti čvetero otrok, od katerih je sedaj eden semeniški duhoven, a drugi učitelj. A vkljub prvotnim slabim gmotnim razmeram in mnogovrstnim i-krbem je cstal čvrst na duhu in telesu. Vsled nje-ve miroljubnosti in prijaznosti in poetrežljivosti o-tujejo ga vsi župljani In letos, ko je prejel častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje, ga tudi žup-Ijani niso pozabili. Darovali so mu krasen album in t.ntnik v znak hvaležnosti in v spomin na mnogoletno službovanje v tem kraju. — Bog daj dobremu in blagemu možu dočakati dneva, ko bode s svojo zvesti tovariš:«) življenja obhajal zlato poroko! Koroško. Nova slovenska posojilnica. V Železni Kaplji je z n vim letom začela pos'ovat posojilnica za Belo in okolico. Plai je pokopal na Preddu vodnika in pet vojak v. ki so nesli brašna na trdnjavo. Vodnik in štirje vojaki so se sami izkopali, petega so pa po silnem trudu komaj živega izvlekli. Osebse vesti) Velikovški okrajni glavar je dnč 4 febr prezaslužnemu starosti koroških Slovencev, j roštu L Se rajniku v Tinjah. slovesno izročil red železne krone III. vrste. — V Borovljah je dne 30. jan. umrl znani orgljareki mojster in slovenski rodoljub. Fran C o 1 a r i č. Dražba sv. Moborostikrat je res tako; ali tako hitro soditi vendar ne gre, saj si stvar videl komaj od zunaj. Jaz sem list že večkrat prav pazno prebral in reči moram, da mi vedno bolj ugaja." Tomaž: „Res nisem tega pazljivo prebral, (ta ti vendar rečem: Čemu to? Že dolgo smo čebela-rili brez društva, nemara bomo zanaprej tudi še." Cene: »Res je, čebelarili smo; druga pa jc, kako? Kolikokrat nismo vedeli, kje začeti, povpraševali smo drug druzega, pa dostikrat nobeden ni vedel kako in kaj." 1'omaž: »Misliš, da gospoda vse ve? Koliko nepotrebnega pisarijo, slednjič pa niti sami tega ne storijo." Cene: „Ne, nočem ti vsega spodbijati; pa spo znat. moraš vendar, da odkar izhaja »Kmetovalcc« 8m,° 8P'0h tudi imetje začeli več brati, da se je marsikaj zboljšalo, ter smo staro kopito vrgli v kot." »«f« • TI/ "Hm' vse Prav' Pa kmetijstvo nas živi, ^ je treba napredovati, če nočemo posne nati raka. Davki so vedno večji, razne potrebščine VBako leto rastejo, kakor gobe ob jesenskem deževji; za kmetijstvo se mora človek truditi; čebelarsto pa imamo le za kratek čas: muha ne da kruha." Cene: »Dragi sosed ! tvoj zadnji ugovor ti moram pa že popolnoma spodbiti. Praviš: muha ne da kruha; glejte si no, kakor bi človek živel edino le od kruha! Čebela daje pa med in vosek, s tem pa tudi kruha in dunarce. In pa kratkega spomina si tudi. Mar si po strani gledal denarce, katere si lansko jesen potegnil za sod medu? Menim, da so ti bili tako všeč, kakor če bi jo bil skupil za maslo ali pšenico. Čebele imamo le za kratek čas, praviš. Že prav; kratek čas pa tudi ni zastonj; morebiti za druge bolj nepotrebne zabave več potratimo, kakor za čebele, katere nam velikrat prineso tudi dobiček." Tomaž: .Nikari se ne razvnemaj no ! Ker si mi že vse ovrgel, tega menda vender ne boš tajil, da imamo že tako zadosti davkov in plačil, denarja pa vedno manjka. Zdaj pa še za čebelarsko društvo dve kroni! — dve kroni nista dva — no kako hočem že reči?" Cene: »Dva bobka, smo včasih rekli. Veš Tomaž, da boš tudi ti jedenkrat prav imel, ti tega ne bom ovrgel, raje pa ti hočem povedati, kako sc lahko oba zastonj v čebelarsko društvo vpiševa. Glej sosed ! letošnje vince ima na sebi sledove trtne uši, ker je drago. Letošnja pratika tudi ne obeta Bog ve kakega rajskega vremena. Jaz sem sklenil, kake dvakrat mimo krčme iti in pri čebelicah društvene liste prebirati. Tako ne bom nič na škodi, pa vendar član društva." Tomaž: .Ha, ha, ha! ta jo pa dobra. Ves sosed, kar si ti sklenil, tudi jaz lahko sklenem — spolnil nemara bom še ložje, ker greš ti večkrat v krčmo, nego jaz. Kadar sc boš dal vpisati, pridi še k meni po Ietnino dveh kron, da oba ob enem vpišeš." Cene: .Sicer si mi jo res dobro pod nos dal, pa čebelarskemu društvu sem le uda pridobil. Lahko noč!" Vzgoja. Slišal sem praviti, da imajo po tiskarnah tudi svojega tiskarskega kozla. Videl ga sicer še nikdar nisem, če sem bil tudi že mnogokrat v tiskarni. Pa časih se menda zakadi tisti kozel med črke, pa jih vse premeša in napravi čudno kolobocijo, da vse kaj drugega na dan pride, kakor se je mislilo. Tako je imel tisti nesrečni kozel menda tudi pri mojem zadnjem sestavku o „ vzgoji" opraviti, ker tam se je bralo, da nekateri stariši menijo, da svojo dolžnost že izpolnijo, če svoje otroke .zaničujejo". Ta bi bila lepa ! Takih starišev pa že ni, vsaj pri nas ne! Tam pač tam v daljnih tujih krajih med divjaki, — kakor nam pripovedujejo zgodbe »Dejanja sv. Detinstva" — tam menda mečejo stariši otroke od sebe, da žalostno poginjajo, ako ne naleti nanje srečna noga katoliškega misijonarja. A pri nas ee stariši s tem ne pregreše. Taki se že dobč, ki so proti svojim otrokom malomarni, brezbrižni, a ne da bi jih zaničevali. Toda prav mnogo jih je, ki greše ravno z nasprotno lastnostjo: s tem, da otroke preveč in nespametno ljubijo. Hočejo jim dobro, a ne vedo, kaj je zanjo v resnici dobro. Namesto .zaničujejo" bi se bilo moralo brati »nasičujejo" (ali nasitujejo), — ko bi kozel ne bil črk preobrnil! In poleg tega, da jim dajejo potrebne hrane, štejejo si stariši v dolžnost, skrbeti otrokom tudi za obleko, in pa to, da jih spravijo h kruhu. Tako smo rekli zadnjič. To je vse prav in potrebno in je brez dvoma stroga dolžnost starišev. „Kdor pa za svoje, zlasti za domače" — pravi Bveti Pavel — .nima skrbi, ta je hujši kot nevernik in je vero zatajil." Vendar to šc ni vsa naloga vzgoje, in tudi ne poglavitna. Ako smo zadnjič to grajali, hoteli smo le reči, da mnogi stariši le preveč edino skrbe za telo, da imajo pri vzgoji pred očmi le bolj telesno plat otrokovega življenja. Tako so vzgajali svojo mladino Špartanci. Vzgajali so otroke le v vojake ; na to je merila vsa vzgoja, zato so le telesnost na vso moč gojili. No, pa ni bilo vse tako napačno, kar so Špartani počeli s svojimi otroki. Marsikaj bi se bilo vredno od njih učiti; vam bom že še s časom povedal. Velike važnosti za vse življenje otrokovo je tudi, če je njegovo telo dobro vzgojeno, kajti v zdravem telesu — pravi pregovor — biva zdrava duša. Le edino telesnost se ne sme v otroku gojiti. Tako so vzgajali otroke Špartani; mi pa nismo Špartani, ampak — kristijani! Po namenu, katerega imamo z otrokom, ravna se njegova vzgoja. Hoteli so imeti krepke vojake, pa so jih že z mladega vadili v telesni gibčnosti, ali „eksercirali". Tako Špartani. Mi kristijani moramo pa tudi imeti pred očmi namen, za katerega so vstvarjeni naši otroci, in po tem namenu se mora ravnati vsa vzgoja. Ta namen je pa oni, ki ga nas uči sveta naša krščanska vera. Vera naša pa priznava duši veliko prednost pred telesom. Dobra vzgoja torej mora imeti pred očmi celega človeka, to je dušo in telo in oboje gojiti v pravem ravnanju in soglasju. Le taka vzgoja je popolna in taka je — krščanska. Za smeh in kratek čas. (Ciganske,) — Cigana, ki je bil zaradi krive prisege zaprt, obišče v ječi duhovnik, ter mu očita, kako velik greh si je naložil na svojo dušo, ker je prisegel na nekaj, česar videl ni. — „Ali imam dušo:" popraša cigan. — „Seveda," reče duhovnik. — „Ali lahko prisežete na to, da imam dušo?" — Duhovnik pritrdi. — »Poglejte torej, častivredni gospod, da se lahko tudi na to priseže, česar človek ne vidi!" Pri neki sodnijski obravnavi je dvanajst prič pritrdilo, da so videli cigana, ko je ravno hotel ukrasti konja. Zatoženec zmigne z ramama ter pravi hladnokrvno: »Kaj, samo dvanajst prič je, ki so videle: Jaz jih'lahko priženem tisoč, ki niso videle!1* Da so cigani šaljivi tudi na zadnjo uro, dokazuje to-le: Na Ogerskem je bil pred nekaj leti cigan obsojen na vislice. Od vseh strani se je bilo zbralo veliko ljudstva, da bi videli, kako ga bodo obesili. Cigan pa se poslovi od njih tako-le: »Zahvalim vas lepo, da ste se meni na ljubo potrudili semkaj; dal Bog, da bi vam mogel to prijaznost vrniti!" (t. j. da bi mogel tudi jaz vas videti na vešalah.) Nekemu drugemu ciganu reče rabelj, ko se bližata vislicam: »Bodi miren, da svojo reč dobro izvršim, ker danes prvikrat človeka obešam!" — „Nič ne dč" — pravi obsojenec — „jaz bom danes tudi prvič obešen; glejva torej oba, da bova svojo reč dobro opravila!" Nekdo, ki je v gostilni zaigral zadnji krajcar, poprosi cigana, naj mu zaigra na citre kako žalostinko. »Ni treba" — pravi cigan — »to vam bo že doma žena zaigrala!" Besedna uganka. 1 4 b b ib b L notranji del telesa, C d d d d T 1 nepošten človek, L e f g h j j r— J slovenski časnik, 1 1 1 1 ptica, 1 m m 0 časovni del, 1 0 0 0 0 0 0 0 0 ime slovcn. časnika, brano od desne na levo 0 r r r t u mesto v severnem delu Češke, u u u v prevozno sredstvo. Razvrsti vse te črke tako, da dobiš poleg označena imena, in pokaže se Ti, ako si prav rešil to besedno uganko, v vrstah i~2 in 3_4 dober ijatelj ki Te večkrat na leto obišče. ' '' Računska uganka. Dve materi in dve hčeri zadele so terno vsaka P0/- I je imela dote najmlajša hči ako je dobila tri Četrtine vsega denarja? Zastavica. Kdo ima 3 pare čevljev, čeravno nobene noge? Rešitev u g a n k v z a d n j i številki; Računska uganka za p r e d p u s t: 19 volov po 4 gld- je 70 gU- 1 krava 1 le 1 K'1'-' 60 po grošu, je 5 gld. Skupaj; 80 glav živine je 80 gld. Zastavici: 1. Kmet vitli kmeta vsak dan; cesa cesarja malokdaj; Bog pa Boga nikoli (Torej svojega vrstnika ali brata.) — 2. Elija je bil rojen, pa ni umrl (ker se je živ na zlatem vozu odpeljal v nebesa), Adam pa ni bil rojen, pa je umrl. Rešitev nam jc poslalo nad 100 naročnikov; med temi jih jc veliko nepravilno rešil«. Izmed tistih, ki so vse prav rešili, smo za takrat izjemoma izžrebali sledečih 30 imen: Marijana Artač iz Notr. Gorice; lanez Starč \ Ho 'inju; l.ovro Crnilcc v Naklem; Jožef Košmerl v Ketji ; Juliia Murnik v Vipavi; Franc Stožir v Trnovljah pri Celju; Ivana Lebarič v Ljutomeru; Marija Debeljak v Podbrczji: An,In, Pavlič v Pogorji; Než« Kunslclj na Poljši.: MatevJ! V erbij v Kosezih; K rane Vozlič v St. Pavlu na Štajerskem; Štefanija Siart v 1 jubljani ; Ma„s Osebi« v Dugiresi na Hrvatskem; Marija Petkovšek na Siari Vrhniki ; Janez Grandovec v Gor. Ponikvah; Albin Pleško v l.jubljani; Matevž Merkuš v Dravin. h pri Ptuju; .lanez Skvarča v IJr.'i; Simon Žmitek v Srednji va*i (Bohini); Kranc Plohi v Garerniku pri Ptuju; Valentin Sušnu v Prašah; Jožef Dašl v Hočici (Staj); Janez Peternel v Seničc:; Aloiz Selak v D.ilji pri Bučki; Ivan Potokar v Radomlji; Mart n Okički v Ljubljani; 1'r.iuc Kotnik v Vogrčah (Koroško); Miha Dimnik v Jaršah pri Ljubljani; A.lolf Škabar v Barkovljah pri Trstu. Slovarček nenavadnih besed. Klerikalizem, klerikalec. Kristus e vse odrešil, a ni šel sam po vsem svetu oznanjat evangelija, krščevat in dajat drugih zakramentov, ampak ie za to delo izbral posebne služabnike. Ti služabniki se imenujejo po grški klerus, kleriki, to sc pravi odločeni, izbrani z,i službo bo/',,. Kleriki so torej duhovniki. To jia, da v katoliški cerkvi duhovništvo stoji nekako med Bogom in l]u.lmi, da daruic prošnje naše Bogu, a milost božjo s svetimi zakramenti, molitvami in blagoslovili nosi nam, to jc klerikalcem. Klerikalci pa so vsi katoličani, ki verujejo v Kristusa, ki verujejo v sveto katoliško cerkev, ki imajo duhovnike za služabnike božje, poslušajo iz njih ust božje nauke in prejemajo iz nph rok božje zakramente. Seveda so vsi duhovniki ,e kot 'ludie podvrženi človeškim slabostim, seveda jc ta «11 oni lahko celo nevreden - vendar ima on še neizbrisen znak duhovništva tudi on jc Se mazilicnec Gospodov ; obžalovati moramo nevrednega človeka, a še vedno spoštovati v njem mašnika vp^tuu' 1 . te dovolj močan, da tudi po nevrednem člo-" la/,k0 ,d.a'e sv°)° milost, kakor solnce tudi še skozi um«-zano okno II,c Svo,e žarke Ime .klerikalce- torej prav za prav smrtih n8"1"-'3' ampak ea8,no imc katoličana. Žali Bog, da labMhHL T'" "rkvc Vse <>sk™nijo. Svet jc križani Zveličar, sla ludie rabijo n,egovo ime za kletvino; sveti so zakramenti, cerkve LT' "I""1 k°,nci0' Tako s<> sovražniki katoliške menulrr1; t,Ud' T klerikalizem. Zvestega katoličana pa hlapca" S tem r r kaW easih tudi sami P^^jo: .farškega tu romikan h m^\0StraJii°' ic ie Pr' nas mnogo takih, rikalec Neki 1' r- SC niČcsar boll ne bojd, kakor imena klečelin, reče JV Ce'° V "rkcv' Prejemajo zakramente, (turšico) in pridušajo se 'I "^"'J1 "" ^^ V ^ Kaj pa ie J S1, SC' ,da mso- A pameten mož bi vprašal: devetL te e r ke8lbCo'v f'" iih iZmcd in to sem jaz tudi /V Vedl?,P0Vcdati- Klerikalec je katoličan, Povej Po domače čemuPhn'rŠ ' klcrikalcem kal dru8<*a■ Pa besedami? ' lažl m obrekovanja pokrival s tujimi Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dn& 2. marca 1899 zvečer. Loterijake »redke. Dan«), 4. februarja' 81 56 13 38 16 Or»dec. 4. februarja 10 66 42 6 1 Line, 11. februarja 65 69 18 76 47 Trnu 11. februarja: 6 20 7 66 67 Po ceni na prodaj je radi odsotnosti posestnika 145 2—2 pop ©stvo v Podgorju poleg Kamnika. Posestvo leži v bližini skupno na ravnem, na katerem je hišno in gospodarsko poslopje, ki je bilo pred kratkim novo zgrajeno, pri tem je lep sadni vrt, travnik, zaraščen gozd in do sto mer nikov posetve. — Več o tem pov<5 oskrbnik Jernej Vidic. posestnik v Podgorju št. 75 pri Kamniku. kateri razume nekoliko o vrtnarstvu in sadjarstvu, se išče za posestvo blizo Kranja. Več bo izv6 pri upravništvu »Domoljuba". 397 2—2 100 Ho 300 gin na meaoo lahko po&teno zasluži sleherni ter pevaed brez zgube, ako ho6e prodajati postavna dapuiiane srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovfka Oasterraiober, Budapest VIII, Deutaobaiaaaa 8. 826 10-10 6 Proda aa iz proste roke ali tudi v najem dd in zaga v prav dobrem stanu. Zraven zemlje za 6 mernikov posetve. Več se izve pri posestnici Marija Dej a k Vas Sevžek, poŠta Šmartno pri 401 1 Litiji. ob enem sluga se išče za c. kr. poštni urad na Rakeku. 403 (i—1> V najem >e da gostilnam prodsgalnica s Špecerijskim blagom, blizo farne cerkve in ieleznične postaje z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Zraven je tudi njiva, travnik m g°zd" 393 (3—1) Jane* Koprivec T Žalni, p. ViSnjagora. Dva sposobna pomočnika in učence 379 0- 4 sprejme takoj Ivan Demšar, kovač v Ljubljani. Preselitev trgovine. Uljudno naznanjam, da sem preaeltl svojo prodajalntoo iz barake za knezoSkofijsko palačo na Pogačerjevem trgu (zavoddjr Henrieni&čiio poslopje na istem trgu, kjer bodem nadaljeval prodajo lesno, pletarska in sttarake robo, tirno ln morske travo. — Zahvaljujem se ob jednem slav. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče v obila naročila. 370 12—6 Odličnim spoštovanjem Matko Arko. JSiene (S) razglednice . pojoča ljubijanj^e- zupno cor/tve, ja/oj/Va je in prodaja „Prodajalnica katol. iisk• društva (H- UilmanJ v Ljubljani^ Kopitarjeve ulice fteu. 2. rjasprodajaicem da se jnaten popust. Lepo posestvo z vrtom, kmetijo, travnikom in gozdom v Ponikvah. Hiša je jednonadstropna, pripravna za gostilno in vinsko trgovino; leži tik velike ceste med postajama Dobrepolje in Velike Lašče na Dolenjskem. Več se poizve pri trgovcu Andrej Peterlin-u v Ribnici, ali pa pri gostilničarju Alojzij Pogačnik-u v Ljubljani, Frančiškanske ulice štv. 6. 396 3—2 Oelz-ova kava je od dnč do dnč bolj, kerbo-bovo llllllllllll kavo spremeni v z d r a v o , okusno in pokrepčevalno redilno sredstvo. 400 (20-1) Rudeči zavitki z belim trakom. 8 2 It. jPserlioferjB. »lekarna pri zlatem državnem jabolku _na Dunaj«. I.. Simr«»i-ntriiHHO !.»•-- I, fst^lffer-jeve odvajalne kraglji^ preje krl6i,tilne krogljice Imenovane, so staroz.muo'.lahno ^so Sikov priporočeno domače zdravilno sredstvo - le krog ^e so istekal r ■ desetletij dobro znane pod imenom J. Pserhoferjeve kricis i ne kp°0'J,c«; izdelujejo se edino le v lekarni pri zlatem državnem Jabolku n. Duaa I ..> r.^ Cena tem krogljicam; 1 Skatljieu 15 kroffljlc 21 kr . 1 zavoj s , >ka jI aml Jiu i Ako se svota vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krog.j, PI.J. - ■' J gld. 2 30, 3 zavoji gld. 335, 4 zavoji gld. 4-40, o zavojev gld. 5 20, 10 ovojev gl (Manj od zavoja se ne pošlje.) Zahtevajo naj se izrecno „J Pserhoferjeve odvajalne kropljice ter naj se pazi, da ima vsaka škatljica na pokrovu rndeče tipkano ime .1. INcrlmfer. kakor-no krepča želodec, ter pospe-uje prebavljanje. Stekl. 22 kr.. dvanajst stekl. gld. 2' Balzam za rane -teki. .o kr. Tannocliinin poniatla"'": jeva, najboljše sredstvo za ra^tBs. lonček 2gl. je tudi pa navodilu za uporabo. Balzam za ozeblino 1 lonček 40 kr.. franko poslan f!5 kr. Trpot^er sok ^ steklenica 60 kr. Balzam zagošofi^tr. I« • ■ I A.* jeva, iiajuuijaeoicuaifv*.« lantiaa, iv«i»-*,». MoIIoti kola - preparati arjpill.{ins ftujA 7}l r:im. izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter ^«^11111 OIHI/i /ul rjlll kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. pok. prof. Šteudela, lonček 50 kr., franko 60 kr., četrt litra 85 kr. poslan 75 kr. Grenka želodčna tinktura UnivtTsalna čistilna sol (preje življenjska esenca ali Praške kapljice. A. Bulrlclia, domače sredstvo proti Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in slabemu prebavljanju. Zavoj gld. 1- — Razun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne b.lo v zalogi, lia zabtevanje točno in po ceni preskrbe. gj/T Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošlljatvali s povzetjem. V zalogi »Katoliške Hu. kvarne« je izSla in se dobiva po vseh knjigarnah v četrtem pomnoženem natisu za slo-venske gospodinje in kuha rice prepotrebua knjiga ali navod umetno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Pleiueis. — Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. L a t i i l a r. Vkljub temu, da je rabina knjige vsled dodatka zdatno obširneja, kakor v pr-jflnih izdajah. Knjiga obsega v novi izdaji 398 stranij, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. 50 kr., za : vezano v platno pa 1'80 gld.; po pošti poslana 10 kr. več. fY>«Y*T» VVVV*TTT Kmetiška posojilnica Ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I obrestuje hranilne vloge po 4 x/2 % brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. 357 5_4 Uradno ure razun nedelj in praznikov vsak dan od 8 — 12. uro dopoldne in od 3—6. ure popoludne. Poitn. hran. urada štev 828.406 — Telefon štev. 57. LOJO |@ill|f© JJ obstoječe iz enonadstropne hiše, štale za živino in kozolca, vse v najboljšem slanu, s 15 oralov obdelane zemlje in 30 oralov gojzda se prostovoljno prod" Natančneje se izve pr. lastniku Mihi Vrani6-u |Ko-fedron), v Rudniku pri Kamniku. 936 2-2 Ustna troblja h a r m o ii 1 lc a (največja in najnovejša izumitev), imajoča vsled i z b o r n o prirejene trobljine cevi presenetljivo močan in učinkujoč ZVOk!! Prekaša vse dosedaj izumljeno. Vsak na ustno harmoniko svirajoči je oveseljen te nove izumitve! Izredno lini glasovi, dvozvočni, največja trpežnost. Pridejana je temu izbornemu glasbilu nova šola, vsled katere more vsakdo takoj najnovejše koračnice, plese, pesmi itd., svirati!! Najiz-nornejsa zabava osobito o dolgih zimskih večerih, rnporocljlvo za dar ob vsaki priliki. (Jena s šolo, zavojem in poštnino vred samo «* l«flL. 13'**». raS lPii0ti,prSlači 0skar Eisenschmidt, razposiljatelj glasbil v Pragi, Goldschmiedgasse 4. * Pri narotitvah naj »n naplAr natančni naslov. * 376 5-3 Krepak deček, Najcenejše se dobiva pri podpisani lekarni, ako se naroča po poiti, po kateri se odpošlje vsako, tudi najmanjše naročilo. Pogled mestnega trga In lekarne Ubald pl. Trnkdozija 347 1 1 * Ljubljani. Ubald pl. Trnk6czy lekar pri rotovžu v Ljubljani on senu«►» • > __priporoča sledeča zdravila: f^c^r^^ Doktor pl. Trnk6osy-ja želodečne kapljice- Dobro sredstvo za že lodne. — Steklenica 20 kr. Jeden turat 2 gld. m Karla Zeli. Varatv. znamka. Doktor plem. Trnk6czy-ja 1 !■• odvajalne (čistilne) čistijo želodec. — Vrnn PO Škatlja 21 kr., 6 Skatljic 1 gld. 6 kr. M UUl|luG - Pocukrene krogljice, 1 Skatljica 40 kr., u • 4 Skatljice 1 gld. Doktor plem. Trnk6csy-ja • pljučni in kailjev sok ali zeliščni sirup, se- nrcni Stavljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, KJI DIH. utiSa kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Doktor plem. Trnk6czy-ja ali drgnilnl ovet (udov cvet, tiichtgeist), je kot bol utešujoče, ublažu-joče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu i. t. d., priporočljiv. - Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 60 kr" Varatv. .nan*a. Doktor pl. Trnk6omy-ja tinktura za protinski kurja očesa, izkuSeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolani del namaže. — Steklenica po 40 kr. 6 steklenic 1 gld. 74 kr. Blag orodni gospod li ♦ n u ♦ n N u ♦ n l u ♦ n u ♦ t* u i u t n Gabr.Piccoli, lekarnar „prl angelu", dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta. Brezje na Sp. Štajerskem 14. nov. 1898. Vaše blagorodje! Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen. To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo naj-iskvenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico tinkture za želodec z ISterimi stekleničkami in jeden lonček Glicerin Creme. S spoštovanjem Tomaž Dobek. Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 21 stekleničic izvrstne ,želodčne esenceu ki se rabi z najboljšim uspehom. Jožef Cemko, župnik, Vuhred. — Štajersko. Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše želodečne tinkture. Naš gosp. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. S spoštovanjem Ivana Vidas pri Sv. Martin-u, p. Sv. Nedelja, 369 12—3 I S- Domenita d' Albona, Istria. «1 ♦ S* M ♦ n is t M 4 n u ♦ R M ♦ n u ♦ n N 5 ? n M ♦ n \ M ♦ n u ♦ HcseEa^eaecaeB: a-o^ea ^Posojilnica in hranilnica v Moravčah, reglstrovaua zadruga z neomejeno zavezo" obrestuje hranilne vloge po 389 5-3 trn- 4 3u % -m t. j. 4'75 gld. ter plačuje rentni davek. Načelništvo. Liniment. Capsici compos. 35i Is lekarne Blohter-Jeve v Pra.fl 24-9 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—19 Richtsr-jev liniment i .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah t mano varstveno marko „ sidro" kot prlttM. Blohter-Jova lekarna pri sistem levn v Pragi. St. 4 Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1898: 1,305.310 gld. Promet od I. januarja do 30. septembra 1898: 4,914.146 gld. Ljudska posojilnica » Ljubljani, Gradišče št, 1 (tik nunske cerkve) S53 (6-6) sprejema IT hranilne »loge -« vsak delavnik V svoji uradnici v Ljubljani, Gradišče štev. 1 od 8 zjutraj do 1 popoldan.' Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, če je ud posojilnice ali ne in se obrestujejo (polmesečno) po 4 v na leto, brez kakega odbitka, ker plača »Ljudska posojilnica" ves zadevni davek sama. Če hoče kedo denar po L uri popoldan vložiti, ko je posojilnica zaprta, naj se oglasi v pisarni načelnika dr: Ivana Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani, Kougresni trg (,,Zvezda*') h. št. 2. kjer se bode poskrbelo, da se tudi popoldan opravi. Posojila • f » daje »Ljudska posojilnica" na intabulacije ali na poroitvo. Dr. Ivan Susteršič, načelnik. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar načelnika namestnik Odborniki: Anton Belec, Dr. Andrej KarUn, Gregor Šlibar, iupan, posestnik Ud. v Št Vidu gimn. profesor v Ljubljani. župnik v Budnikup.Ljubljani. nad Ljubljano. Karol Kauschegg, Frančišek Birk veleposestnik in veletržec 1>r- FUjem Schiveitzer, stolni vikar v Ljubljani 0 pijani. odvetn. kandidat v Ljubljani. n„ j t d^ Matija Kolar, Dr. AleA Ušnničnik, Ur. Janko Breje, Supntk pri D. M. c Polju _ , , , . , ... . odvet. kandidat v Ljubljani. Ivan Kregar, ^ bo°oslov>a v ^Ijant. pasarski mojster v Ljubljani.