PRIMORSKI DNEVNIK NAJVAŽNEJŠI LETOŠNJI POLITIČNI DOGODEK Danes se v Rimu začne 35. kongres PSI ki bo odločal o bodoči vladi levega centra 600 delegatov, 600 gostov ter 400 domačih in tujih novinarjev - Pozitivno mnenje poslanca Berloffe in Krei-skega o razgovorih Piccioni-Kreisky - Sklepi zasedanja CK KPI o vprašanjih mednarodnega komunizma bodo objavljeni jutri RIM, 24 — V veliki rimski kongresni dvorani EUR se bo juiri popoldne začel nadvse važen kongres Italijanske sociali-sucne stranke, katerega sklepi bodo odločilni za sestavo prihodnje vlade, ki bo sledila sedanji začasni vladi Leoneja, katera bo — kot je njen predsednik napovedal — konec meseca nastopila. Na kongresu bo sodelovalo 600 delegatov, od kate-«n pripada večina avtonomistični struji. Poleg delegatov se bo Kongresa udeležilo okrog 600 ———------------------— Povabljenih, poslancev in senatorjev PSI in 400 italijanskih ln tujih novinarjev ter opazovalcev raznih političnih strank vazen monarhistične in MSI, ki Pista bili povabljeni. Navzoči bodo tudi opazovalci inozemskih strank. Svoje predstavnice bo poslala tudi socialistična internacionala. Med gosti iz i-nozemstva bo tudi delegacija Socialistične zveze delovnega ljud-?*ya Jugoslavije pod vodstvom "*iha Marinka, člana zveznega od-°°ra Zveze in člana izvršnega Komiteja ZKJ. Svoje delegacije 1® Poslala tudi tunizijska sociali-“tična stranka ter številna napredna afriška gibanja. “o običajnih pozdravih bo ju-If1 generalni tajnik PSI Pietro ■Nenni prebral uvodno poročilo, Zvečer pa bo prva predstava Mo-Piceliijevega filma «Tovariši», v Katerem so prirezane prve borbe socialistov v Piemontu. V soboto “0 na vrsti poročilo ■ levičarske Pjanjšine, ki ga bo prebral Vecchietti, tretje poročilo pa bo za ?vojo strujo . prebral Pertini. Ta-Kpj nato se bo začela razprava, bo trajala do torka 29, t.m. Jr°. glasovanja o predloženih poetičnih dokumentih in za izvoli-?ev novega centralnega komiteja o° prišlo istega dne zvečer. Vse Chi zasedanja kongresa bo delo Parlamenta prekinjeno. Danes so se sestali vsi delegati, Ki pripadajo levičarski struji in hjihov voditelj Vecchietti je med “rV>gim dejal, da je odstotek levičarskih delegatov manjši kot na Prejšnjem kongresu, dodal pa je, ■ * to ne spreminja odnosov sil v stranki. Dejal je tudi, da je polo-‘aJ v stranki «težak in delikaten» 2aradi odnosov med strujami in zaradi izbire, pred katero bo PSI P° kongresu postavljena. Poudaril Pa je, da mora imeti razprava na ■ kongresu pozitiven rezultat in da *e mora vsekakor ohraniti enotnost stranke, tako da ji bo mo-«Oce učinkovito voditi pogajanja ‘a sestavo nove vlade, da bi se “a ta način preprečilo vsiljevanje ?.eaPrejemljivih pogojev za socia- in za vso levico, Zato bo le-ičarska ' struja ' napela vse sile, ha se kongres ne bo spremenil v zaprto govorjenje» in da bo po- l,|"i"i,„lllaln.,|„!;9l|l|||l||||||||lt|||||||||l||||lllll||| DANES , Glavna novica dneva je prišla t|ceraj iz Alžirije, kjer je voditelj «porne opozicije v Kabilijl z upo-:?In prenehal in se postavil na stran vlade. Druga novica pa je ajava kralja Hasana, da je pripravljen na sestanek z Ben Belo *orez uvodnih pogojev». Naser je hamrefi maroškemu kralju poslal Pismo, v katerem postavlja na-slednje pogoje za svojo udeležbo konferenci, katere bi se udele-bi najvišji predstavniki Alžirije, 'naroka, Tunizije, Libije in ZAR: ustavitev ognja, povratek čet na Položaje ob začetku sovražnosti h konec kampanje v tisku In ra-?*u- Kairski tisk pa poudarja, da Jr v tem sporu ZAR na strani Al-,rfje, da pa bo vedno skušala ajti miroljubno rešitev kljub te-vlu' da se sedaj Maroko poslu-uje incidenta, pri katerem so Maročani ujeli pet egiptovskih ustnikov, za sovražno kampanjo Proti ZAR, kajti helikopter s letli1 je bil zaJet v uDirskem etalskem prostoru in so ga v na-Protju z mednarodnimi določba-ju’ odpeljali na maroško ozemlje, tleja botnen*> Kre za «piratsko ..yèeraj so po vsem svetu prosla-in.18. obletnico ustanovitve Or-,?"!lacije združenih narodov. V talijì so bile zlasti pomembne Proslave v Rimu, Turinu in Flo-rhci, kjer je bila izredna seja ocinskega sveta, med katero so crocili mestu poslanico, ki jo je Podal glavni tajnik OZN U Tant "Ot častni meščan Florence, da Poveze to mesto s kampanjo, ki “}a jo začela OZN in FAO proti gladu in revščini na svetu. Floren-župan La Pira je ob tej Priložnosti prejel brzojavke razih osebnosti vsega sveta ter po-ai L Tantu zahvalno brzojavko. v...vccraj se je nadaljeval in za-•Jutil letalski most «Big lift» iz eksasa do Zahodne Nemčije in ranclje, s katerim so prepeljali a tisoče vojakov in na tisoče ton fuateriala z 240 letali. Danes pa se oo«o začeli pri Frankfurtu mane-n: uprizorili bodo bitko, ki se o končala s spopadom nad ti-tankov. v Stockholmu je švedska aka-cmija znanosti dodelila letošnjo «uclovo nagrado za književnost grškemu pesniki) Georgesu Sefe-,,'ku- Nagrada znaša 35 milijonov r. Grčijii je s tem dobila prvo • hheiovo nagrado v zgodovini, etošnji nobelovec jc največji 21-VeÉI grški pesnik. skušala načeti razgovore z avtonomistično večino o odločitvah po songresu. Gospouarska sekcija PSI pa je danes objavila brošuro o konjunk. turi, pri katere sestavi so sode-sovali tudi strokovnjaki, ki so znani kot odlični znanstveniki. Danes se je končalo zasedanje CK KPI. Pod predsedstvom Togliattija je Enrico Berlinguer prebral poročilo o «vprašanjih mednarodnega komunizma», nato je sledila razprava, ob koncu zasedanja pa je bilo objavljeno poročilo. v katerem je rečeno, da so na zasedanju po razpravi soglasno sprejeli besedilo posebnega dokumenta, ki bo objavljeno jutri v «Unità». Iz Ženeve poročajo, da je zunanji minister Piccioni po razgovorih z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskim odpotoval danes v Haag, kjer se bo udeležil sestanka Zahodnoevropske zveze, ki bo obravnavala vprašanje vstopa Anglije v skupno tržišče. Z Dunaja pa so sporočili, da sta se Kreisky in njegov podtajnik Steiner iz Ženeve vrnila ter da je Krejsky poudaril zlasti «korektno ozračje razgovorov», a Steiner je dejal, da so razgovori pokazali, da je «Avstrija na pravi poti, vendar pa bo potrebna še dolg» pot, da bi se dosegla prava rešitev južnotirolskega vprašanja». Poslanec Berloffa pa je po ženevskem sestanku dejal, da se je v razgovorih «pokazala jasna volja obeh vlad, da se razlike zmanjšajo in da bi se čimprej dosegla zadovoljiva rešitev». Dodal je, da je bil ves razgovor realističen ter da so se sedaj povečale odgovornosti vseh tistih, ki imajo opravka z reševanjem južnotirolskega spora. Senatorji so danes odobrili proračun prosvetnega ministrstva in minister Gui, ki je pred glasovanjem govoril, je med drugim povedal, da je v šolskem letu znašalo število učencev v srednjih in nižjih strokovnih šolah en mili- iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiniumtHim, U Tant ob 18. obletnici ustanovitve OZN NEW YORK. 24. — Danes, ob 18. obletnici ustanovitve OZN, so objavili U Tantovo poslanico, ki pravi med drugim: «Teh osem- najst let, ki so včasih razburkana, nam dajejo vzrok za upanje. Čeprav ni ozračje popolnoma rešeno vojne nevarnosti, živi danes svet v miru. Pogodba o delni prè. povedi jedrskih poskusov je odprla pot novemu napredku, in u-pam izredno pomembnemu napredku, na poti miru in razorožitve. Kar se tiče temeljnih svoboščin, se svet vsak dan bolj zaveda, da so te svoboščine res pravica vsakega človeškega bitja, ter se morajo absolutno jamčiti in spoštovati.» jon in 453.000 v primerjavi z 862 tisoč v_ šolskem letu 1957-58 ter da se je število letos še nadalje povečalo. Nato so senatorji zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za delo. Prihodnjič se bodo sestali šele v torek, v sredo in četrtek pa bodo razpravljali o proračunu zunanjega ministrstva. V poslanski zbornici so pozno zvečer s 193 glasovi za in 116 proti izglasovali proračun ministrstva za industrijo in trgovino; s podobno večino je zbornica izglasovala še proračune ministrstev za zdravstvo, za promet in za PTT. Z večino 288 glasov in 32 nasprotnih pa so poslanci izglasovali zakon v prid ponesrečenim pokrajinam Videm in Belluno. Tudi poslanska zbornica se bo sestala prihodnjič šele v torek RIM, 24. — Danes ob 9.30 Je državni pravdnik dr. Saviotti nadaljeval zasliševanje bivšega tajnika CNEN prof. Ippolita. Zasliševanje je trajalo do 13.05 in se bo nadaljevalo jutri ob 9.30. Med zasliševanjem Ippolita so pripeljali v urade državnega prav-dništva 27 zvezkov dokumentov CNEN. PIETRO NENNI TRST, petek 25. oktobra 1963 ZAKLJUČEK OBISKU PREDSEDNIKA SFRJ V ZDA Tito odpotuje danes v domovino Sprejem pri Adlaiu Stevensonu Razgovor z vodilnimi ameriškimi novinarji - Sestanek s skupino jugoslovanskih izseljencev iz Pittsburgha - Blagojevič poudarja uspešnost sestanka Tito-Ketmedy že izdala vrsto plošč jugoslo-, sednika Tita v ZDA,» je dejal BU-vanskih narodnih pesmi ter ta-1 gojevič. «Kar pa se tiče senator- NEW YORK, 24. — Predsednik SFRJ maršal Tito je odšel včeraj popoldne s soprogo na izlet v okolico New Yorka. Po zelo lepem vremenu je obiskal eno od izletišč Newyorčanov, se sprehajal po parku, občudoval prirodo, kosil v samopostrežni restavraciji ln se po štirih u-rah, dobro razpoložen vrnil v hotel «Waldorf Astoria». Sinoči je imel Tito s soprogo in svojimi sodelavci na sprejemu, ki ga je priredil stalni zastopnik ZDA v OZN Adlai Stevenson, zelo prijeten sestanek z uglednimi Američani, od katerih so mnogi obiskali Jugoslavijo. V prisrčnem ozračju so se predsednik Tito in njegovi sodelavci razgovarjali z ostalimi gosti Stevensona, med katerimi so bili ravnatelj «New York Timesa» Sulzberger, ravnatelj časopisa «Foreign Affires» Armstrong in drugi zastopniki tiska, o mnogih mednarodnih vprašanjih, posebno pa o jugoslovansko - ameriških odnosih. Med razgovori so se dotaknili političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj, politike ameriške vlade, perspektiv, ki jih odpira moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov, ln možnosti povečanja trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Pred tem je maršal Tito sprejel tudi zastopnike ameriške družbe «Monitor», ki proizvaja gramofonske plošče, ln ki je ....."...."".■''''"'■''»'•'•m.«......""»<»„■>„<..................... Ponovna sprava med Ben Belo in ElHadžem in skupen nastop proti maroškemu napadu Boji na meji se nadaljujejo - Naserjevi pogoji za konferenco državnih poglavarjev Magreba - Izjave kralja Hasana TUNIS, 24. — Načelnik tiskovnega urada etiopskega cesarja Je izjavil, da se bosta Ben Bela in kralj Hasan sestala v Libiji. Ni znano, kdaj bo sestanek. AL2IR, 24. — Alžirski predsednik Ben Bela je sporočil, da se je voditelj opozicije v Kabilijl polkovnik El Hadž ponovno postavil na stran vlade. «Po stikih, do katerih je prišlo še posebno z El Hadžem, je patriotizem ponovno zmagal,» je iz-javil Ben Bela in dodal: «Od jutri dalje bodo sile, na katere je reakcija računala, ob strani alžirske ljudske vojske v Hasi Beidi in v Tindžubu.» Ben Bela je nadaljeval: «Se------------------ daj je samo en problem, to je pravična borba, ki jo vodimo. Problemi, če sploh obstajajo, se bodo rešili v veliki družini FLN, in sicer na kongresu, ki bo najpozneje čez pet mesecev.» Predsednik je nato sporočil, da bo v dveh tednih začela delovati komisija, ki ima nalogo pripraviti kongres FLN. Ben Bela je sprejel danes popoldne v Alžiru polkovnika El Hadža, poslanca Usedika in poslanca Hermuša, ki so voditelji «Fronte socialističnih sil». Alžirska tiskovna agencija je danes javila, da se na tem področju boji nadaljujejo in da se maroške čete umikajo. «Zaradi alžirske ofenzive, nadaljuje agencija, ki so jo začele sile ljudske vojske, da odbijejo maroške kra- ljeve sile izven naše meje, so sovražne čete utrpele hude izgube, ki se ne morejo še preceniti.» Maroški minister za informacija pa je danes izjavil, da so maroške čete odbile nov in močan napad, ki so ga začele alžirske čete preteklo noč proti Beidi. Minister je dejal, da so se boji končali ob petih zju-traj. Predsednik ZAR Naser je poslal maroškemu kralju pismo, v katerem postavlja naslednje pogoje za svojo udeležbo na 'konferenci, katere bi se udeležili najvišji. predstavniki Alžirije, Maroka, Tunizije, Libije in ZÀ.R: ustavitev ognja, povratek čet na položaje, na katerih' so bile ob začetku sovražnosti, in konec kampanje, 'ki jo vodita tisk in radio. «Tak sestanek, nadaljuje pismo, ■ne bi mogel irrjeti zaželenih rezultatov, *e se ne izpolnijo ti pogoji» Naser predlaga, na) bo OB OSEMNAJSTI OBLETNICI USTANOVITVE OZN -- , — , —--«_____________________ » U Tantova poslanica La Piri za sodelovanje v borbi proti gladu Govor ravnatelja FAO o nujnosti gospodarskega napredka FLORENCA, 24. — Nocoj je bila ob navzočnosti predstav nikov oblasti, delavcev, študentov in drugih meščanov izredna seja občinskega sveta, ki ji je predsedoval prof. La Pira. Na slovesni seji so izročili mestu poslanico, ki jo je glavni tajnik OZN U Tant kot častni meščan Florence poslal ob 18. obletnici OZN, da poveže to mesto s kampanjo, ki sta jo začela OZN in FAO proti gladu in revščini na svetu. Zupan La Pira je dobil ob tej priložnosti številne brzojavke raznih osebnosti vsega sveta. Na seji so bili navzoči tudi poslaniki in d.plomatSKi predstavniki raznih držav. 2upan Là Pira je vse navzoče prisrčno pozdravil in je dejal, da so sklicali izredno sejo, zato da predstavnik OZN v Rimu lahko izroči U Tantov poziv mestu, naj se posveti akciji za odpravo gla-du na svetu. Govoril je zatem predstavnik OZN dr. Fletcher, ki je prebral U Tantovo poslanico mestu. Med drugim poudarja U Tant, da je tn mesto po zaslugi župana La Pire postalo mesto, ki se med dru. gim posveča borbi za popolno odpravo vojne in za visoki ideal splošnega miru med ljudmi. Pri tem dodaja, da je potrebno še prej odpraviti vzroke, ki povzro. čajo vojno.. «Potreba, strah in nevednost so že tisočletja stari sovražniki miru. Dokler ne bo njihova podoba izginila iz src in mi. sl. ljudi, ne bomo .-tnogli biti go. tovi, da bodo težavna premirja, ki so nastala v razdobju med obe. ma svetovnima vojnama, previa-dala. V borbi pro-ti potrebi je svoboda od gladu ena temeljnih pravic, za katero se mora boriti vsak človek,» Proti koncu pravi U Tant: «Ce bomo mogli izbrisati potrebo iz števila sovražnikov mi. ru, bomo napravili važen korak na poti k našemu smotru: odpravi vojne. Ob tej obletnici razglasitve listine Združenih narodov vam slovesno poverjam nalogo, da se posvetite z nameni in dejanji odpravi gladu med ljudmi; s tem boste med tistimi, ki bodo imeli zaslugo, da krčijo pot k trajnemu miru v naši dobi.» Občinski svet je odobril sklep, s katerim se zahvaljuje U Tantu ter sprejema njegov poziv. Občinski odbor se obvezuje, da bo U Tantovo poslanico in njegov poziv poslal tistim prestolnicam sveta, ki so povezane s Florenco. Govoril je zatem še ravnatelj FAO dr. Sen, ki je poudaril, da je danes na svetu petsto milijonov ljudi lačnih. V nekaterih razdobjih približno 60 odstotkov prebivalcev razvijajočih se dežel trpi zaradi podhranjenosti. Na splošno je polovica človeštva žrtev podhranjenosti ali slabe prehrane, ali pa obeh. Približno tretjina prebivalstva sveta je dosegla politično neodvisnost po drugi svetovni voj- ni in hoče doseči tudi gospodarsko svobodo ter socialno pravičnost Od leta 1940 dalje je svetovno prebivalstvo narastlo od 2,5 milijarde na 3,2 milijarde. Ce bo prebivalstvo sveta naraščalo v enakem ritmu kakor v zadnjem desetletju, bo v sto letih šestkrat tolikšno kakor sedaj, ob koncu tega stoletja, t.j. čez 37 let, pa se bo podvojilo. Strokovnjaki FAO so mnenja, da je za zadostno prehrano svetovnemu prebivalstvu po. trebno podvojiti proizvodnjo živil do leta 1980 in jo potrojiti do leta 2000. Končna rešitev tega vprašanja je torej v splošnem gospodarskem napredku, ki pa mora biti sestavni del splošnega razvoja Zupan La Pira JK poslal U fantu brzojavko, v kateri pravi, da se Florenca zahvaljuje za poverjeno nalogo tor da daje OZN in FAO na razpolago vse svoje talente zgodovine, lepote, znanosti in tehnike, da sodelujejo pri tem velikem delu graditve in osvobo-jenja v službi narodov vsega sveta. V Rimu je bila danes osrednjs proslava obletnice OZN. Govoril je podtajnik v zunanjem ministrstvu Edoardo Martino. CARIGRAD, 24. — Včeraj je zgubilo življenje štirinajst ljudi, dvajset pa jih je bilo ranjenih, ko se je prevrnil avtomobil, poln potnikov, ki so bili namenjeni na nek’ trg. Nesreča se je dogodila v bližini Simava v zahodni Turčiji. konferenca v Tunisu pred koncem tedna. «Ne morem si misliti, piše Naser, da bi se drama alžirsko-ma-roške meje mogla nadaljevati tudi en sam dan. Ne bi hotel, da bi kdo mogel misliti, da je maroška vlada izkoristila zapleteni notranji položaj v Alžiriji, da napade na meji, Ne bi hotel niti, da bi lodo mislil, da se maroška vlada ne strinja s sedanjim socialnim poskusom v Alžiriji in da išče izgovore, da bi ovirala ta poizkus. In korfčno ne bi hotel, da bi maroška vlada mogla s svojo akcijo pomagati, tudi nehote, tujim poskusom, ki hočejo zaustaviti pot Alžiriji. Jaz nisem med tistimi, ki to mislijo, vendar menim, da je moja dolžnost, da vam rečem, da bo nadaljevanje krize spodbujalo številne ljudi, da ponovijo to, kar jaz mislfm, da lahko samo škodi aTabsktm interesom.» Naser poudarja potrebo, da se skliče konferenca aržaV Magreba, in dodaja: «Ta sestanek bo prav gotovo pripeljal do pozitivnih rezultatov, ki bodo omogočili ne samo, da se izognemo'krizi na arabskem Zahodu in v Severni Afriki, temveč da uresničimo daljne smotre, ki bodo pomenili odločilen preobrat v arabskih ih afriških odnosih ter v svetovnih odnosih.» List «Al Ahram» piše o stališču ZAR do zadnjega spora naslednje: «1. ZAR je na strani Alžirije v obmejnem sporu. Ne bo prenehala delati vse mogoče za obrambo pravice. 2. ZAH vedno skuša najti miroljubno rešitev, ker verjame samo v to metodo v arabskih in islamskih odnosih. 3. ZAR je potrpežljiva spričo izzivanj, toda je sposobna tudi nanje odgovoriti.» S tem v zvezi omenja list pet egiptovskih častnikov, ki so jih ujeli Marokanci in ki jih nočejo izpustiti. List pravi, da se Maroko poslužuje tega incidenta, da vodi sovražno kampanjo proti ZAR. Maroški kralj Hasan je imel danes v Marakešu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je pripravljen sestati se z Ben Belo «brez uvodnih pogojev». Hasan je dejal, da je Ben Bela postavil spor «na ideološko podlago, na kateri mu ne bo nihče sledil». Dalj« je dejal, da Ben Bela «uvaja v Severno Afriko virus, ki nam ga je do sedanjega trenutka bog prihranil». Kralj Hasan je nato dejal, da sta Hasi Beida in Tindžub še vedno v rokah maroške vojske. Povedal je tudi, da je dobil Naserjevo pismo s predlogom za sestanek petih in je dodal, da je osebno pripravljen uporabiti vsa miroljubna sredstva, da se prenehajo bratomorni boji. Dalje je dejal, da Je med Alžirijo in Marokom mogoč «pravni dvogovor» glede obmejnega spora na podlagi položaja, kakršen je bil, «preden je francoski kolonializem potvoril mejno črto». V New Yorku je maroška delegacija v OZN objavila sporočilo, v katerem pravi, da je zasliševanje devetih vojakov, med katerimi pet egiptovskih častnikov, ki so bili na alžirskem helikopterju, katerega so zajeli 20. oktobra maroški vojaki, pokazalo, da Je «pet egiptovskih častnikov imelo potne liste, ki jih je izdalo 16. oktobra zunanje ministrstvo ZAR». Na dokumentih je bilo napisano «Uradno odposlanstvo». «Ti častniki, nadaljuje sporočilo, ki so prišli v Alžir 17. oktobra, so izjavili, da so dobili nalogo za svoje poslanstvo od generala Ameurja. Izjavili so dalje, da so imeli ntJogo pregledati geografski in strateški položaj krajev, kjer je v teku alžirsko-maroškl spopad. Dalje so imeli nalogo ugotoviti vojaške potrebe alžirske vojske ter vežbatl alžirske vojake. Dalje so povedali, da alžirska vlada «pričakuje dobavo težkega orožja iz neke tuje države». Alžirski poslanik v Parizu pa Je v zvezi s temi častniki izjavil: «Nikomur ni neznano, da obstajajo med Alžirijo In Egiptom tehnični in kulturni sporazumi. Egipčani so poslali v Alžirijo zdravnike, profesorje, učitelje; čemu ne bi poslali tudi častnike? Helikopter, ki so ga zajeli Maročani, ni bil na nobenem vojnem odposlanstvu. Helikopter je bil zajet v našem letalskem prostoru in odpeljan na maroško ozemlje v nasprotju z mednarodnimi zakoni. Gre zaradi tega za piratsko dejanje.» Glede navzočnosti egiptovskih vojnih ladij v Oranu je poslanik izjavil: «Njih navzočnost v Oranu je povsem normalna in ne verjamem, da so v maroških pristaniščih samo maroške ladje. Ta hrup, ki so ga začeli okoli egiptovske intervencije, se zdi, da nima drugega namena nego megleno zaveso, s katero se skušajo zakriti tuji častniki, ki so v vrstah maroške vojske.» V Parizu sta preteklo noč Združenje Maročanov v Franciji in Združenje Alžircev objavili skupen razglas, ki pravi med drugim: «Vprašanje meja je lažen Izgovor Hasanovega reakcionarnega ln fevdalnega režima, da sproži spopad in povzroči borbo med našima narodoma. Hasanov režim Je v notranjosti in v zunanjosti izoliran, ni sposoben reševati gospodarskih, političnih in socialnih problemov; hoče z zatiranjem maroških patriotov odvrniti domačo in mednarodno javnost od svojih težav. Pravi smoter maroškega kralja ni vprašanje meja, temveč napad na alžirsko revolucijo.» Predstavnik maroškega poslaništva v Parizu pa je prebral drugo izjavo, o kateri je rečeno, da je «pravi poziv» Združenja Maročanov ko prispevala k populariziranju jugoslovanske narodne glasbe v Ameriki. Danes je predsednik SFRJ sprejel znanega ameriškega komentatorja Pearsona, zatem stalnega zastopnika Cipra v O-ZN, zastopnike Maroka, zunanjega ministra Liberije in skupino jugoslovanskih izseljencev iz Pittsburgha in New Yorka. Soproga predsednika republike je bila danes na kosilu, ki ga je njej na čast priredil nacionalni svet žena ZDA. Zvečer pa je bil predsednik Tito gost na večerji, ki mu jo je priredila skupina uglednih o-sebnosti New Yorka. Tito bo odpotoval jutri na holandski ladji «Rotterdam» v domovino. Jugoslovanska veleposlanika v Alžiru in Rabatu sta izročila danes osebni pismi predsednika Tita predsedniku Alžirije Ben Beli in maroškemu kraiju Hasanu II., v katerih izraža Tito željo Jugoslavije po miroljubni rešitvi alžirsko-maroške-ga mejnega spora. Blagojeviceve izjave (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci Izjavil, da ima Jugoslavija srečanje in razgovore med predsednikom Titom in Ken-nedyjem za zelo važen dogodek, katerega pomen presega okvire dvostranskih odnosov med obema državama. To potrjuje tudi skupno sporočilo, zdravici In govora obeh predsednikov pri prihodu Tita v Washington. «Posebno želim poudariti, je dejal Blagojevič, prisrčno ozračje srečanja in odkritost razgovorov.» Predsednika sta opravila koristno izmenjavo misli o vrsti važnih mednarodnih vprašanj kakor tudi o nekaterih pogledih jugoslovansko-ameriških odnosov. «Na podlagi tega lahko rečem, je dejal Blagojevič, da sta srečanje in razgovori v Washing-tonu bili zelo uspešni.» V zvezi z izpadi skupine sodelavcev okupatorja in drugih ko-rumpiranih elementov v New Yorku in z izjavami nekaterih ameriških senatorjev proti Titovemu obisku je Blagojevič dejal, da je nerazumljivo, kako so ameriški varnostni organi dopustili, da se kai takega sploh dogodi. «Ti dogodki samo kvarijo dobro ozračje, ki je vladalo med obiskom pred- jev, ki nastopajo proti obisku predsednika Tita v ZDA, je pripomnil zastopnik zunanjega tajništva, ti senatorji nastopajo dejansko proti politiki pogajanja in koeksistence med državami, proti politiki iskanja poti, da se mednarodna vprašanja rešijo na miren način, čemur sta oba predsed-niko posvetila v razgovorih vso pozornost.» V zvezi z vestmi, da ao se v Kairu začele priprave za sklicanje nove konference nevezanih držav, je Blagojevič dejal, da gre za sedaj samo za diplomatske stike, po. svetovanja in izmenjavo misli o možnosti sklicanja take konference. Zastopnik državnega tajništva je izrazil resno zaskrbljenost Jugoslavije zaradi dogodkov na al-žirsko-maroški meji in izrazil upanje, da bodo napori voditeljev arabskih in afriških držav prispevali k pomiritvi, k umiku čet na položaje pred spopadi in k rešitvi spora s pogajanji. V skladu a politiko aktivne podpore odstranjevanju ostankov kolonializma Jugoslavija pozdravlja sklep konference v Londonu o priznanju neodvisnosti Kenije. B’a. gojevič je izrazil upanje, da bo Kenija z neodvisnostjo dosegla pogoje za uresničenje gospodarskega napredka in politične stabilnosti, kar bo prispevalo h krepitvi afriške enotnosti in miru na svetu. B. B. Pesnik Seferiadis Nobelov nagrajenec STOCKHOLM. 24. — Švedska akademija znanosti javlja, da je bil za Nobelovega nagrajenca za književnost za leto 1963 določen grški pesnik Georges Seferis. Nagrada znaša 265-000 švedskih kron (35 milijonov lir). Grčija je s tem dobila prvo Nobelovo nagrado u zgodovini. Pesnik Seferis, ki je psevdonim za Seferiadis, je največji živeči pesnik v Grčiji. Rodil se je leta 1900 v Smirni, ki pa jo je moral zapustiti in j« sle-dii usodi skoraj vseh ostalih grških beguncev. Prve njegove poezije so bil« objavljene leta 1931, naslednje leta 1935, zatem 1940 in 1046. Pesnik se je sam večkrat nazdal za «modernega Uiiksa». Po končam vojni je napisal ep «Kic/rti». Po. tavanje na otok Ciper pa mu ja dalo pobudo za vrsto poezij, ki jih je objavil leta 1956. Nedavno je izšla zbirka vseh njegovih poezij z imenom «Poezije». Do sedaj so bile njegove poezije presedene v Veliki Britaniji in Franciji in v kratkem bodo objavljene tu. di v Italiji. »""•."'"Mil............. Odobren zakon o blokadi najemnin RIM, 24. — Pravna komisija v poslanski zbornici Je odobrila na zakonodajni stopnji načrt zakona o najemninah, ki bo sedaj predložen senatu. Vsebina zakonskega odloka je naslednja: Cl. 1. Najemnina za mestne nepremičnine, ki služijo za stanovanje na dan, ko stopi v veljavo ta zakon, in ni podvržen vinkulacij-skemu režimu, se ne more zvišati, tudi če se najemna pogodba obnovi z drugim najemnikom. Pri pogodbah, ki so bile že sklenjene, preden je stopil v veljavo pričujoči zakon, se morajo najemnine, ki so prekoračile mejo, kakor je spodaj navedena, znižati začenši od dneva, ko najemnik to zahteva, kakor sledi: 1. Na višino najemnine, ki se je plačevala 1. januarja 1960, zvišano za 15 odstotkov za nepremičnine, ki so bile dane v najem pred tem datumom. 2. Na prvotno najemnino, zvišano za 14 odstotkov za nepremičnine, ki so bile prvič dane v najem leta 1960. 3. Na prvotno najemnino, zvišano za 12 odstotkov za nepremičnine, ki so bile prvič dane v najem leta 1961. V primeru, da gre za nepremičnine, ki so že podvržene vinkula-cijskemu režimu in so bile pozneje dane v najem s svobodno najemnino, se omenjene določbe uveljavijo nanašajoč se na prvo pogodbo, sklenjeno v svobodnem režimu. Omenjene določbe veljajo tudi za podnajemninske pogodbe. Cl. 2. Temu zakonu niso podvržene najemnine in podnajemnine, ki se tičejo luksuznih stanovanj v skladu z veljavnimi zakoni. Cl. 3. Vsaka pogodba, ki je v nasprotju s prepovedjo zvišanja ali ki presega meje predvidene v členu 1, jo nična, naj bo njena vidna vsebina kakršna koli. Cl. 4. Spori, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem pričujočega zakona, spadajo v pristojnost pretorja v kraju, kjer je nepremičnina. Cl. 5. Pričujoči zakon stopi v veljavo na dan objave v uradnem listu ln velja za dve leti od objave. Takoj po odobritvi zakona Je minister Bosco izjavil časnikarjem, da se zakon nanaša izključno na stanovanjske hiše in ne velja za po-godbe za stanovanja, ki se prvič dajo v najem, in ki bodo sklenje-ne potem, ko zakon stopi v veljavo. Dodal je, da bo zakon, kar ss tiče znižanja najemnin, še poseb- v mnchi. V tem se'pozivajo žirci, naj rečejo «ne» Ben Beli. lieta 1962. Izvišanjem indeksa cerT . "»"•»•»' '""""""""""""""""»"I""""«""""," """""KM„|»||.................................. Umetna roka, ki reagira tudi na voljo pacienta Izdelal jo je beograjski Inštitut iiiiMiBililliiliBi*>t>iiiiiii,,i»ii„iiuM,a,iiii«i,i,«ii,iiaiiifi,iiii,i,iau HUDE POSLEDICE PREHITRE VOŽNJE Z avtom podrl žensko na zebrastem prehodu Nesrečnico so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo Tretja huda prometna nesreča se je pripetila zjutraj okrog 10. ure v Drevoredu D’Annunzio, katere žrtev je bila 70-letna gospodinja Ines Moro por. Zanettini iz Drevoreda D’Annunzio 29/1. Mo-rova je malo prej na prehodu za pešce na vogalu Ul. Conti hotela prečkati drevored. Bila je že sredi ceste, ko je nenadoma privozil z avtom Fiat 1100 TS 59667 v smeri proti središču mesta 31-letni Giuliano Paganelli iz Ul. Pascoli 19, ki zaradi velike hitrosti ni utegnil ustaviti avta ter se izogniti Mo-rovi, Paganelli je silovito treščil v žensko, ki je z glavo udarila v vetrobran, in jo vrgel nekaj metrov stran. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije ter bolničarji RK. Ti so z rešilnim avtom z vso naglico odpeljali Moro.o v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi ran in udarcev po zatilju, levem komolcu, krvavenja iz ušes, zloma leve stegnenice ter delne paralize leve strani telesa. Policijski agenti so na kraju nesreče, katero bi lahko Paganelli prepre- čil, če bi le vozil bolj počasi, opravili potrebne formalnosti. Osamljeni fašisti Ferfoglia in niti sto njegovih fašističnih prijateljev so imeli sinoči na Trgu Cavana napovedano zborovanje proti levemu centru. Ferfoglia je na zborovanju ozmer. jal predstavnike vseh strank, ki sodelujejo v levem centru, nato pa odpovedal predvideno «veličastno povorko» in se omejil na to, da, je povabil svoje prijatelje na kozarec vina. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov. Za tržaiko občino je med drugim odobril prodajo dveh jusarskih zemljišč za 3 milijone 3500 lir, popravljalna dela v naselju San Sergio za 1.786.000 lir, da mu vozilo služi pri tihotapski dejavnosti. Preteklo soboto zjutraj sta križarila po mestu dva financarska avtomobila. Eden izmed teh je opazil v D’Annunziovem drevoredu sumljivo «Giulietto» ter jo začel zasledovati. Stražniki so s ^sireno opozorili neznanega šoferja naj se ustavi, toda ta se ni zmenil za poziv. Pognal je avto se bolj ter skušal zbežati. V bližini poslopja št. 42 pa je nenadoma ustavil vozilo, skočil iz njega ter izginil skozi vhodna vrata. Brigadir Fulco je sicer oddal en strel a pištolo, toda ubežnik se ni ustavil. Agenti so takoj ugotovili, da je bil avto poln zavojev s cigaretami. Neznanec (pozneje so ugotovili, da je šlo za Martinija) pa je medtem pozvonil na vratih nekega sta. novanja. Odprla mu je neka ženska, ki je že prej slišala, da se je nekaj zgodilo na ulici. Martini jo je prosil, naj mu dovoli, da telefonira po taksi, ker mu je počila zračnica (baje je s tem hotel prikriti strel iz pištole). Zen-skin mož pa je brez obotavljanja postavil čudnega gosta pred vrata, kjer so ga malo pozneje našli financarji. Martini je dolgo časa trdil, da sploh nima opravka s tihotapskim podvigom. Agentom je dejal, da je prišel pred poslopje št. 42 z nekim dekletom, ki mu Je dejala, naj jo počaka na ulici, ker je imela baje neke opravke v svojem stanovanju. Ker dekleta dolgo časa ni bilo nazaj, je stopil v hišo, toda zgrešil je stanovanje. Da bi se opravičil, je prosil žensko, ki mu je odprla, naj mu dovoli. da telefonira. Tudi prizivni sodniki so včeraj razsojali v zvezi z nekim tihotapskim prekrškom. To pot pa ni šlo za cigarete, temveč za dva fotoaparata sovjetskega Izvora. Med preiskavo v stanovanju 36-letnega Rudolfa Quargnala so karabinjerji našli omenjena fotoaparata. Prijavili so zadevo financar-skim oblastem, ki so zaslišale osumljenca. Ta pa je povedal, da mu je aparata izročil 48-letni Eugenio Peternelli iz Ul. Pondares 5. Na zaslišanju je ta dejal, da je odkupil aparata od nekega pomor, ščaka. Pred kazensko sodišče je pozneje prišel samo Peterneili, ker je Quargnal poravnal prekršek po upravni poti. Peternelliju pa te poravnave niso dovolili, ker je bil že kaznovan zaradi tihotapstva. Kazensko sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 1 mesec zapora in 22.000 lir globe. Peterneili se je pritožil’ proti tej razsodbi. Svoj priziv je utemeljil med drugim s trditvijo, da je čl. 94 carinskega zakona z dne 25. septembra 1940 protiustaven. Pripomniti moramo, da ta zakon predvideva tako imenovana «področja carinskega nadzorstva», kamor spada na primer Trst z vso okolico. Na takih področjih mora vsak državljan dokazati, da je postal lastnik kakega predmeta ali blaga tujega izvora po zakoniti poti. Za vse ostale kraje v državi pa ta predpis ne velja. Peterneili je trdil, da je omenjeni zakon protiustaven, ker deli državljane v dve skupini z različnimi dolžnostmi in pravicami. Prizivni sodniki pa so odbili to zahtevo ter so potrdili prejšnjo razsodbo. • a • Dabo Zoran, star 19 let, je že več časa v koronejskih zaporih. Pred nekaj meseci mu je sodilo kazensko sodišče, toda mladenič je vložil priziv na prizivno sodišče. Včeraj zjutraj se je spet znašel pred kazenskimi sodniki, toda to pot zaradi nekega drugega prekrška, ki ga je zagrešil v zaporu. Obtožnica je trdila, da se je upri nekemu stražarju ter ga udaril s pestjo po obrazu. Stražar ga je baje pozval naj se odstrani od nekega okna ter naj gre v svojo celico, toda Dabo se je ukazu uprl. Mladenič je izjavil preiskovalnemu sodniku, da je to storil, ker ga je paznik žalil. Kazenski sodniki so ga včeraj obsodili zaradi upora proti javnemu funkcionarju na 4 mesece zapora. Oprostili pa so ga obtožbe telesnih poškodb, ker ga paznik ni tožil. Teden varčevanja Tudi letos posvečajo italijanske hranilnice vse teden od 25. do 31. oktobra propagandi za varčevanje. Tržaška hranilnica je sklenila, da bo darovala vsem otrokom, ki se bodo rodili na tem področju, od 25. do 31. oktobra hranilne knjižice po 5.000 Ur. C Združenje za kulturne stike med Italijo in Sovjetsko zvezo bo imelo v nedeljo 27. t. m. ob 9. uri kongres na svojem sedežu. Kongresa se bo udeležil tudi prof. Mario Alighiero Manacorda, ki bo govoril o temi: Za izboljšanje kulturnih stikov med Italijo in ZSSR. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče .... . . . 135 353 176 limone . . . 118 176 165 kostanj ... 83 153 106 kaki . .. 29 83 53 jabolka 129 71 hruške 153 94 grozdje 188 118 domača pesa . . . 200 150 zelje 70 47 cvetača 110 77 ohrovt 80 41 cikorija 60 40 čebula ....... 55 45 fižolček 259 235 fižol za luščenje . ... 106 165 141 koromač 83 71 solata 200 100 melancane . . . » '. V 83 106 94 krompir 47 40 zelena paprika . . . . . 47 71 59 paradižnik . 212 94 zeleni radič I. . . 600 500 zeleni radič II. . . ... 60 350 250 zelena 100 70 špinača 180 75 domače bučke . . 200 200 uvožene bučke .. 259 212 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «LOVRENC KOŠIR» prireja filatelistično razstavo ob 10-letnici svojega obstoja pod častnim pokroviteljstvom prof. dr. ANDREJA BUDALA Razstava bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, za javnost pa bo odprta v soboto, 26. t, m. od 16. do 22. ure ln v nedeljo 27. t. m. od 9. do 21. ure. V soboto 26. oktobra letos bo v SAVUDRIJI tradicionalni ribiški večer z odlično ribjo večerjo. Informacije ln rezerviranje miz pri potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ulica Cicerone štev. 4, tel. 29243 Gledališča VERDI Od danes naprej je pri blagajni gledališča v teku razdeljevanje abonmajskih izkaznic za red «A» za prihodnjo operno sezono, ki se bo začela 7- nov. z ga'® predstavo baleta milanske Scale. TEATRO STABILE Pri osrednji prodajalni vstopni« v galeriji Prottl (telefon 36-372) sprejemajo potrdila in naročila za abonmaje za sezono 1963-1964. Nazionale 16.00 «I piaceri nel mondo». Eastmancolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Arcobaleno 15.30 «Per soldi o per a-more». Technicolor. Kirk Douglas. Mltzi Gaynor. Excelslor 15.00 «Passioni segrete» — Montgomery Clift. Prepovedano mladini. Fenice 16.00. 18.00 , 20,00 , 22,00 «I 5 volti dell’assassino». Tony Curtis. Kirk Douglas. Grattacielo 15.30 «Mare matto». Gina Lollobriglda, Jean Paul Beimondo. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Duello nel Texas». Technicolor. Alabarda 16,30 «Wincester 73». James Stewart, Rock Hudson, Tony Curtis. Filodrammatico 16.30 «Mademoiselle Streeptease», Technicolor. Prepovedano mladimi. , ... Aurora 16.00 «Le folli notti del dottor Jerryll». r'f’',b Cristallo 16.30 «Hud il selvaggio». Paul Newmann. Capito! 16.00 «La grande fuga». Technicolor. Steve Mac Qulnn. Garibaldi 16.30 «Oro per 1 cesati» Technicolor. Jeffrey Hunter, Milene Demongeot. Massimo 16.00 «II sorpasso» Vittorio Gassman. Prepovedano mladini. Impero 16.30 19.00 21.45 «La ragazza del Quartiere». Prepovedano mladini. Moderno 16.30 «Le quattro giornate di Napoli». Siedi «Tom in Jerry». Astoria 16.30 «I 7 ladri». Policijski film. Astra 16.30 19.00 21.45 «Venere imperiale». Vittorio Veneto 16.00 «E II vento disperse la nebbia» Èva Marie Saint. Abbazia 16.00 «Il mantenuto». Ugo Tognazzl, llarla Occhini. Marconi 16.00 «La parmigiana» Nino Manfredi. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Io confesso» Montgomery Clift. Skedenj 16.00 «Emozioni e risate» — Charles Chaplin. Izlet SPDT na Dolenjsko ln Posavje 3. novembra skozi Ljubljano do Celja z ogledom Celjskega gradu. Prenočitev v Laških Toplicah. 4. novembra skozi Zidani most v Breži«e z ogledom muzeja. Ogled gradu v Kostanjevici in samostana v Pleterjah. Povratek po avtomobilski cesti v Ljubljano. Na razpolago je še nekaj mest. Pohitite z vpisovanjem m dvignite listke najkasneje do ponedeljka, 29. t.m. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 24. oktobra 1963 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. UMRLI SO: 61-letn! Raoul Migli0' rini, 51-letm Lorenzo Belci, 38-l«tn® Filomena Lippolis, 64-letna Teresa Cumar, 72-letnl Francesco Collochi®. 84-letna Anna Iasbitz vd. Bratina. Francesca Quargnali, stara 20 dni. NOČNA SLUŽBA LEKARN Blasoletto, Ul. Roma 16; Manzom. Ul. Settefontane 2; All’Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; Dr. Rossetti, Ul. Com-bl 19; De Colle, Ul. P. Revoltella «• Kine na tutù 777/1 predvaja danes 25. t. m. * začetkom ob 18. uri film: «NUDA PER IL DIAVOLO» (Gola za hudiča) Mladini pod 14. letom vstop prepovedan KINO B0LJUNEC predvaja danes 25. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: few Orleansu so pred krat-r V? n® nenavaden način skušali * Sltj življenje neke žene. Ta je i*. ualj časa bolehala na hudi dvični bolezni. Končno so ki-nrg' tamkajšnje klinike ugoto-vJij da zanjo ni več pomoči, ndar so s pacientkinim pri-ankom na njej še napravili Poizkus, ki pred tem ni bil niko-_ storjen. Z operativnim pose-«■ m so na mesto njene bolne P esadili zdravo opičjo ledvico, jenutno še ni moč reči, ali ; PPeracija uspela. Za to bo po-ebno počakati še nekaj časa. organizacijah, a samo gradivo teh diskusij bo upoštevano pri pripravljanju materiala za partijski kongres, ki bo prihodnje leto. V prvi resoluciji je nacionalni svet predočil članstvu, da je «sedanja vznemirljiva situacija v mednarodnem komunističnem gibanju posledica tega, ker je vodstvo KP Kitajske zapustilo splošno sprejeta stališča ter se celotnemu gibanju postavilo po robu s svojo lastno linijo.» Dalje je rečeno, da je kitajsko vodstvo stopilo v pravcato ofenzivo «z dogmatske, sektaške in pustolovske platforme.» Po oceni Kp Indije izhajajo te napake iz dejstva, ker kitajsko vodstvo izgublja iz vida dejstvo, da je prehod iz kapitalizma v socializem — glavna značilnost našega časa. Po njihovem mnenju je «današnja doba, doba samo imperializma in proletarske revolucije». S tem so tudi povezana napačna kitajska tolmačenja o vprašanju vojne in miru, o značaju narodnoosvobodilnih gibanj v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, o vlogi socialističnih držav in delavskega razreda v razvoju sodobne družbe itd. Gopalanov primer tolmačijo kot posledico povečane dejavnosti dogmatikov «ki vnašajo razdor v partijske vrste», obenem pa tudi kot primer odločnosti partije, da v bodoče kar najbolj energično obračuna z levimi sektaši. Gopa-lanove napake so bile docela osvetljene na sestanku nacionalnega sveta. Ni pa bilo moč ugotoviti, ali se on v bodoče bo ali ne bo strinjal z akcijami dogmatikov, ki zavzemajo določene pozicije v zahodni Bengaliji in še nekaterih državah. Navzlic izrecnemu partijskemu navodilu, da se člani partije ne udeležujejo akcij tako imenovane «Demokratske konvencije» v Kalkuti, za katero stoje neposlušni dogmatski elementi iz organizacije v zahodni Bengaliji, je Gopalan vendarle govoril na zborovanju omenjene konvencije. Nacionalni svet n! sprejel njegovega opravičila, da je to storil «v interesu ohranitve enotnosti množičnih organizacij in ljudskih zahtev po osvoboditvi zaprtih komunistov zahodne Bengalije.» Dejstvo je, da je vodstvo organizacije v tej državi že davno začelo akcijo za osvoboditev komunistov, pa so dogmatiki iz «Demokratske konvencije» od. rekli sodelovanje, obenem pa so pred delavskimi množicami skušali prikazati kot edini iskreni pobudniki osvoboditve zaprtih tovarišev. M. B. Znani italijanski založnik Arnoldo Mondadori in njegova soproga Andreina sta pred dnevi slavila zlato poroko. To bi ne bilo nič nevsakdanjega, toda oba sta se povzpela iz siromaštva na sedanji visok položaj. še bolj značilno pa je, da se je na tem njunem slavju zbralo lepo število zelo znanih ital. literatov, kot na primer Ungaretti, Quasimodo In drugi ....................»"""""""".........mm..■iiiiimraniulilll.................. 1 DOGLIOTTIJEVI VTISI Z DVOTEDENSKEGA POTOVANJA | Apokaliptične epidemije na Kitajskem so le žalosten spomin na preteklost «Križarska vojna» proti štirim prenašalcem bolezenskih klic: muham, komarjem, mišim in stenicam - Kirurški posegi, ki so enakovredni vsem v ostalem svetu Prof. Achille Mario Dogliotti je osebnost, ki je menda ni treba predstavljati. Kadar koli je govora o kakem posebnem zdravstvenem problemu, posebno s področja kirurgije, se njegovo ime gotovo omenja. Pred nedavnim je prof. Dogliotti bil dva tedna na obisku v LR Kitajski. Ko- se je vrnil, je na tiskovni konferenci prikazal svo-je vtise, ki jih je vredno povzeti. Dogliotti je v glavnem povedal sledeče: Kitajskih apokaliptičnih epidemij, izredno visoke smrtnosti otrok, strahotnih lakot in zdravstvenega pomanjkanja je danes bolj žalosten spomin na dobo nečloveške brezskrbnosti tisočletnega fevdalnega režima, ki je puščal Kitajsko v takšnem stanju. Junaški napori misijonov in čeprav velikodušne pomoči mednarodnih predvsem ameriških dobrodelnih ustanov prav gotovo niso mogli seči v globino te dežele, niti reševati problemov 650 milijonov ljudi, ki so raztreseni po ogromni de- želi, ki je 34 krat večja kot Italija. Zato so nekatera večja središča, kot n. pr. Sangaj, Tjen-cin, Peking in Kanton mogla uživati privilegij bolnišnic in ambulant, ki so bile povsem sodobne, ki pa niso nikoli zadoščale, dočim so nešteta mesta in vse podeželje praktično uživala le sadove tradicionalne kitajske medicine, to se pravi le nek^j več kot to, kar je nudila empirična medicina evropskega srednjega veka. Tudi število kitajskih zdravnikov je bilo skrajno neznatno, torej komaj nekgj tisoč, namesto več kot pol milijona zdravnikov, kolikor bi jih bilo potrebno, da bi Kitajska bila na ravni n. pr. Italije. Kar se tiče razpoložljivih bolniških postelj misionskih ustanov jih je bilo ob osvoboditvi leta 1949 okoli 30.000, katerim bi mogli dodati še nadaljnjih 10.000 raznih drugih ustanov. Vse ostale bolnišnice pa so bile v takšnem stanju zapuščenosti, da za medicinsko rabo sploh niso prišle v poštev. FILOZOF BERTRAND RUSSELL: «HDD» SEM ZASKRBLJEN» Zelo sem zaskrbljen zaradi dogodkov v Zahodni Nemčiji. Menim, da angleška javnost nima prave slike o tem, kako se totalitarizem v tej deželi naglo razvija. Ernst Aust — ta hrabri novinar — je obtožen, da «spodkopava državo». Vladajoči režim je sklenil, za dušiti glas neodvisnega tednika, ki ga on izdaja. «Zločin» Ernsta Austa in njegovega lista je v tem, da je zahteval ostavko državnega tajnika Globkeja, ustvarjalca nacističnih rasističnih zakonov. Austa prav tako obtožujejo, da je objavil izjave borcev proti nacizmu, da kritizira nemški oboroževalni program, da obsoja naraščanje cen in javne nastope bivšega vojnega zločinca Doenitza pred šolsko mladino. Austov neodvisni tedni k protestira proti postavljanju vidnih nacistov na vodilna mesta v državnem in sodnem' aparatu ter v industriji. On je prav tako nastopil p roti temu, da se vidni esesovski častniki jemljejo na vodilne položaje v policijskem aparatu. Ce govorimo o ljudeh, ki jih je Aust razkrinkal, potem lahko navedemo kot primer Gel lena — voditelja nemške politične obveščevalne službe. On je bil na čelu podobne organizacije tudi v dobi Hitlerja. In onega dne, ko so zavezniki zasedli Nemčijo, je začel zvesto služiti Pentagonu, vršeč za njega obveščevalno službo. Danes je Gellen tako sveta osebnost, da se fotogra-firanje njega v Zahodni Nemčiji smatra za protizakonito. Ena glavnih obtožb proti Austu je, da njegov list protestira proti zakonskemu predlogu, ki ga želi izvesti vlada. S tem zakonskim predlogom se vladi dovoljuje, da onemogoči vsak javni nastop ali sestanek, celo da se ukinejo ustavne pravice, če smatra to za primerno. Nemci, kakor Speidel, Heusinger, Globke, Oberlaender, Strauss, Gellen in Schroeder dušijo glasove opozicije proti prodiranju šovinizma in nacizma v javno življenje zvezne republike. Smatram za svoj o dolžnost, protestirati proti tem pojavom v Zahodni Nemčiji, Ti žalijo spomin na žrtve koncentracijskih taborišč in vse dobe nacizma. («Observer» London) ""'""""■■«■■■mmnnimiHMninnimn.mMMimnnimiil.n.nm.. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Upora-‘te vse svoje, sile, da premagate nred vami stoječe zapreke. Posta-dom šl""b° ro^u sv°li prebujni .BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden k i u*ek za večje nakupe. Kratkotrajna ločitev vas bo seznanita 5 resničnimi čustvi, ki jih goji-e»do drage osebe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne aaJajte slabo pripravljeni odgo-orov. Rešili boste nekaj manjših družinskih vprašanj. RAK (od 23.6. do 22.7.) Korist-. * odločitev v prid rešitve neka-rerih najvažnejših vprašanj. Prije-u obisk in zadovoljive novice. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ko ima-e rešiti nekatera za vas nena- HOROSKOP vadna vprašanja, se vendarle oprite na svoje izkušnje. Vaša čustvena zadeva se bo ugodno razvijala. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zaupajte osebam, ki kažejo preveč preračunanosti in ambicioznosti. Lotila se vas bo kratkotrajna nestrpnost. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Določeno izboljšanje v vašem poslovanju. Zadovoljeno bo vaši sa-moljubnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Vaš dar za opazovanje vam bo v veliko pomoč. Uveljavili boste načrt, ki ste ga sestavili skupaj z drago osebo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne dovolite, da bi neodločnost drugih ogrozila vaše načrte. Zvečer ne hodite predolgo pokonci. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svojo moč boste črpali iz napak drugih. Vesel in prijeten večer. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločiti se boste morali v zvezi z neko osebno ponudbo. Vaši načrti za bodočnost bodo napredovali. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Priporoč-ljiva je previdnost, ko se boste pogajali v zvezi z nekim važnim poslom. Odpovejte se nekaterim navideznim vrednotam, če hočete rešiti svoj mir. Prvi začetek reorganizacij«. gu in Sangaju mi je bilo dano na modernih osnovah se beleži " obiskati nekaj najboljših bolnišnic in prisostvovati kakemu posebnemu operacijskemu posegu ter tudi predavanjem na univerzi. Nadalje sem med diskusijami, ki so sledile mojim konferencam na akademij medicinskih - znanosti, mogel ugotoviti visoko ravèn strokovne pripravljenosti določenih skupin strokovnjakov, predvsem na področju kirurgije. Na osnovi svojega kratkega, toda pozornega obiska in na po revoluciji leta 1911., torej v dobi «očeta domovine» Sun Jace-na, ki ga še vedno na Kitajskem cenijo in spoštujejo. Toda zaradi državljanske vojne med posameznimi strujami in zaradi vmešavanja tujih sil, ki so omogočile sramotne špekulacije, je plod teh prvih uspehov šel po zlu, kar je še «popravila» vojna z Japonsko ter še bolj državljanska vojna med Maoce-tungom in Kuomintangom. Po dokončnem izgonu vseh tujih sil se je osvobojena država začela lotevati zdravljenja najbolj bolečih ran, med katerimi tudi ran, ki se nanašajo na problem javnega zdravja. Čeprav z diktatorskimi metodami, kajti drugače ni bilo mogoče, se je začela mogočna ljudska kampanja proti «štirim kugam» in sicer proti muham, komarjem, mišim ln stenicam, ki, kot je znano, so vzrok širjenja hudih bolezni socialnega in epidemičnega značaja. V napisih, lepakih, znamkah po šolah, tovarnah in prevoznih sredstvih srečamo še danes tildi v najbolj zakotnem predelu Kitajske znake te velike bitke, ki se je končala z zmago. Ta kampanja, ki se je spremenila v pravo mistično križarsko vojno, je doživela svoje uspehe in rezultate, sledile pa so ji obvezno cepljenje, nadalje ogromne regulacije vodnih tokov in močvirij ter razne «čistke» v prenaseljenih mestnih predelih, koder so se nekoč kar čez noč pojavljale velikanske epidemije, ki so včasih pobrale tudi do 90 odst. prebn valstva posameznih naselij. Ta problem je danes več ali manj rešen. Kar se tiče izrednega odstotka smrtnosti, porodnic in novorojenčkov, je bil tudi dosežen velik uspeh, kajti po vseh provincah ogromne dežele so bili or-ganizirani obvezni tečaji za vse ženske, ki se ukvarjajo s porodnicami in z nego otrok. In v mnogih porodnišnicah se danes izvajajo tudi «carski rez» zaradi značilne pogostne tesnosti o-kostja kitajskih žensk. V kratkem se je smrtnost porodnic in novorojenčkov zmanjšala za 70 do 80 odst. in mnogi novorojenčki, ki bi bili nekoč gotovo umrli v prvem letu življenja, se danes razvijajo v novih pogojih. Zaradi prenaglega demografskega naraščanja se je v zadnjih letih začela intenzivna propaganda za omejitev rojstev. Mestnemu prebivalstvu se svetuje optimum dveh otrok, dočim se kmečkemu prebivalstvu dopušča več otrok, ker jih morejo laže rediti in ker potrebujejo več delovne sile. Kar se tiče medicinskih šol — srednjih in vseučiliških — so reorganizirali prejšnje šole, jih razširili ter v precejšnjem obsegu izpopolnili. Najprej so omejili šolanje na medicinskih fakultetah na pet let, da bi čimprej prišli do večjega števila zdravnikov, sedaj pa so se vrnili k 6 letom študija, razen na pekinški medicinski fakulteti kjer je potrebnih kar 8 let študija. Na 24 medicinskih fakultetah se vpiše okoli 200 tisoč študentov na leto in mladi zdravniki dobijo takoj mesto, pač v razme-ru,. kj«r jih največ potrebujejo. Med svojim obiskom v Fekin- sedaj uspela, «rettitutio ad integrimi». Prof. Dogliotti je nato govoril še o klasični kitajski medicini, predvsem o akopunkturi, ki se je včasih poslužujejo tudi sodobni kirurgi in ki je obvezna in osnovna materia nekaterih medicinskih visokih šol. Svoje izvajanje je sloviti turinski znanstve-, nik zaključil z zahvSlo 'l-ij^s^iip, kolegom, ki so ga talco' lepo sprejeli in ga prosili, naj svetovni javnosti pove, da Kitajska danes ni več Kitajska Marka Pola. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Policijski uslužbenci v trgovinski zbornici V dvorani trgovinske zbornice, z vhodom v Ulici sv. Nikolaja Št. 5, je slikarska razstava deželnega obsega, na kateri sodelujejo samo policijski uslužbenci. Enake razstave se sedaj vrše tudi drugod po Italiji in na njih se izbirajo oni, katerih dela bodo prikazana na veliki zaključni razstavi v Rimu. Izmed trinajstih razstavljavcev sta le Martin in Muser iz Gorice, ostali pa so iz Trsta. Martin si je pridobil III. nagrado ex aequo za sliko «Pokol nedolžnih» s srednjeveško simboliko. Prvo zasluženo nagrado pa so podelili Pisaniju za olje «Ujeti petelin», v katerem se uveljavljajo odlične kompozicijske in barvne vrednote živahnega ekspresionizma tega iz. redno nadarjenega slikarja, prisotnega še s slikama «Atila» in «Fetiš». Popolnoma slikarska je II. nagrada. Dobil jo je Pietro Grassi za olja «Miljski stolp», «Cerkev sv. Silvestra» in «Mariano», v katerem podaja le enostaven cerkveni portal. In prav ta oblikovna enostavnost dopušča polno uveljavljanje barvno enostavne prefinjenosti Grassijeve palete, ki popol njuje sicer nerazgibano površino slike. Za natančno do podrobnosti do. delano ponazoritev pomorske bitke fregat pri Abukirju je bil so-deležen III. ex aequo nagrade tudi po svojih slikah ladij znani Giorgi. Po eno delo naslednjih petih razstavljavcev pa je bilo izbrano, da jih zastopa na zaključni razstavi v Rimu v marcu prihodnjega leta. So to Gergolet, «svetjakobski Utrillo», z globo ko občutenim oljem «Trg Giuliani » iz njegove zadnje uspele razstave v Rossonijevi galeriji, Ca-millucci, ki prehaja to pot iz prejšnje rahlosti v močno slikarsko dojete zasnbve z mozaičnim sestavljanjem figur, Furlan, ki izstopa z barvitim akvarelom kra-ške jeseni, Corrier, ki je prodrl z repentaborskim kamnolomom in pa Duiz, pri katerem se poleg openskih hiš posrečeno pojavlja morska tematika, kajti njegoui «Colmi» eo hefcaj pósebriegà'1 že po prozornosti zračne globine. Ne vemo, zakaj ni med omenjenimi tudi Palmerini, katerega liričnost stvenih ustanov in nekatera podjetja olja ladij'v zatišju poseduje vsekakor za to potrebne odlike. Nagrada za kiparstvo ni bila dodeljena, čeprav Colautti, poleg dobre slike kmetije, razstavlja še dva reliefa z gozdnimi vilami in jeleni. Anna Tamaro na novo pot Lani, januarja, ko smo v občinski galeriji imeli priliko upoštevati resnost slikanja Anne Tama-rove, se. je dozdevalo, da bo slikarka vztrajala dalj časa na polo. žajih njene zanimive slikarske izraznosti. Le-ta se je tedaj razvijala v posrečenem ravnotežju predmetnih zasnov močno obogatenih s premnogimi izkušnjami najnaprednejših struj umetnosti. Njeno poustvarjanje resničnosti v izginevajočih utripih preteklosti, ki je dajalo njenim slikam koprenasti videz starinskih, okajenih in neštetokrat izmitih fresk, je bilo neodvomno slikarsko pozitivno. To obdobje pa se je za Tornarono kmalu zaključilo in njena nova izraznost je sedaj za oko nekaj popolnoma novega, abstraktno usmerjenega. Vendar pa le za oko, ker je v bistvu vse to le nadaljevanje prejšnjega, je poglobljeni dosežek istega etično-umetniškega procesa uravnanega še vedno v preteklost, kjer išče pozabljeno in slikarsko še nei z-koriščano oblikovnost odmrlih kultur, deviško emotivnost nekih znakov, ki naj blagodejno učinku, jejo na nas sredi razrvanosti naše dobe. Tamarova je s tem dospela na še neizhojeno slikarsko pot. Zaveda se lastne izvirnosti in zato namerava pokazati svojo novo u-metniško žetev najprej v kakem za razumevanje njenega dela bolj važnem središču kot pa je to Trst. Trenutno torej lahko posredujemo občinstvu Tamarino u-stvarjalnost le z besedo. V njenih novih podobah je ostalo mnogo prejšnjega: a o temnih barv je tu le še črna z vmesnimi odtenki sivin, in starinski videz fresk je sedaj tako arhaičen, da se že približuje tajinstvenim sgraffitom neznanih indijskih ljudstev, ki so živeli že v pradavnini uničenih mest. Njene slike so zgrajene sedaj s ponavljanjem enega samega drobnega znaka, ki sliči pešce. ni uri črki X, torej simbolom min. Ijivosti časa in neznanega, in se niza drug poleg drugega, kot zanke belih čipk na črnem tkivu, v najrazličnejših skupkih, hkrati dekorativno urejenih in kontrastno razdrobljenih, kjer se jasno ogrebeni znaki izmenjujejo z okrnjenimi v slikovitem zaporedju. Kot naval poplave zvokov bobnajočega baterista v skrajni ekstazi ritma, ta množica znakov nevzdržno prodira v nas, preko mosta, ki ga je Tamarova. v slikah spela med sedajnostjo in davnino in ki v naši duši sproščajo še neznane emocije. Zato bo zanimivo slediti v bodoče nečakinji slavnega Itala Sveva, da vidimo, kam jo popelje ta njena nova umetniška pot. MILKO BAMBIČ osnovi velikih izkušenj, ker sem obiskal mnoga zdravniška središča skoraj vseh dežel, lahko rečem, da sem bil prijetno presenečen, ko sem ugotovil, da so kitajski kolegi dosegli zelo visoko raven in pri tem upoštevali tudi tuje izkušnje, hkrati pa izkoristili vso svojo brihtnost in ono dobro znano sposobnost, ki je Kitajcem omogočila, da so se na mnogih področjih uveljavili. Tako za Peking, kot za Sangaj lahko rečem, da se tu vršijo kirurški posegi največje kakovosti in to s povsem modernega vidika. Tako sem prisostvoval — in se pri tem marsičesa naučil — presajanju plastičnih vložkov v srčno mišico, presajanju, ki je bilo izvršeno s hipotermi-jo in z «zunanjim krvotokom». Popolnoma enako in s prav sodobnimi napravami, kot se do to dogaja drugod v naprednih državah. Kar se tiče vaskularne kirurgije so se tu z uspehom izvedle nadomestitve, celih kosov arterij in pri tem je vredno omeniti, da so umetno srce, umetna pljuča, umetne ledvice in umetna jetra, ki se pri raznih kirurških posegih tu uporabljajo, povsem domače proizvodnje. Kar se tiče nadomestnih delov žil in arterij, ki jih tu presajajo, bom dodal, da jih ne uvažajo več iz najlona in drakona iz Amerike,, pač pa da jih izdelujejo doma in sicer iz prirodne svile, ki se je odličnp izkazala, ker se laže uporablja. Imel sem priložnost 'obiskati in pregledati tudi simpatičnega kitajskega mladega delavca, kateremu so prisadili spet roko, ki mu je bila odrezana in celo že vržena med smeti. Menim, da je to edini človek na svetu, ki se lahko pohvali, da dela s takšno roko in da je njegova roka F —i — ! I Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Naš juke-box; 12.15: Pomenek, s poslušalkami; 12.30; Iz glasbenih sporedov; 13.30; Z glasbenih festivalov; 17.00; Gianni Safred na marimbo; 17.20: Pesem in ples; 18.15; Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Violinist Eligio Ciriani; 18.50: Harmonikaša Corino in Baselli; 19.15: L. Rosino: Vesolje okrog nas; 19.30: Jug. ritmični motivi; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Revija avtorjev Julijske Benečije in Furlanije; 21.00; Koncert operne glasbe; 22.15: Jazz koncert; 23.Q0: Hawaj-ski motivi. Trst 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15; Orkester tedna 13.40; Beseda in glasba; 13.55 Pianista Russo in Safred; 14.10: Tenorist Sante Rosolen. Koper 6.15; Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: V domačem tonu; 14.00: Popularne klasične skladbe; 14.30; Melodije; 15.30: Medjimurske pesmi; 15.45; Prenos RL; 16.15: Za vas pojo; 16.30: Današnje teme; 16.40: Verdi — ob 150-letnici rojstva; 17.40; Pisana glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Oktet Frontiere: 19.30; Prenos RL; 22.15: Gianni Palladrino; 22.40; Violinist Igor Ožin: 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav: 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesem; 10.00: Operna antologija; 10.30: lo‘.55‘: Glasbeni intermezzo; 11.00: PETEK, 25. OKTOBRA 1963 Sola: 11.00; Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert: 13.25: Mikrofon za dva; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30; Glasbeni carnet; 15.45: Glasba in turizem: 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Escobar; «Češki kvartet»; 18.00: Vatikanski koncil; IB.10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Dostojevski-Mat-tolini, Pezzati: «Il romanzo del giocatore»; 21.00: Simfonični koncert; 22.35: Glasba za godala. II. program 7.35: Jutranja glasba; 8.35: Nicola Arigliano; 9.00: Ital. pentagram; 9.15; Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.15: Plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Pesmi leta; 16.55: Lahka glasba; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Radijska farsa: «I 37 soldi di Teofilo»; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 20.35: Pesmi; 21.35: Festival ital. pesmi v Svici. ///. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00-Skladbe Borisa Porene; 1915-Italijansko slovstvo; 19.30: Vsa-kovečerm koncert; 20.30: Revija revij; 12.40; Haydnove skladbe' 21.20: Mauriacova trodejankà «Amarsi male». Slovenija 5.00: Dobro jutro; 8.05: Slovenske narodne; 8.35; Zabavni an-8-55: Pionirski tednik; t 2 o *Ie*eIe kanjonov; 10.15: Iz Boitove opere «Mefistofeles»; I??5: Novost na knjižni polici; iaMa| Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Vaški kvintet; 12.40: Lepe melodije; 13.30: Domači instrumentalni in vokalni solisti; 14.05: Radijska šola; 14.35: Iz slov. narodno-zabavne glasbe; 15.15; Napotki za turiste; 15.20: Zabavna glasba; 15.45: Jezikovni pogovori; 17.05: Glasbeno popoldne pri Mozartu; 18.0Q: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Jug. zbori; 18.30: Pripoveduje Jože Privšek; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Ramovš: Miniature za klavir; 20.00; Revijska glasba; 20.15: Zunanje-politični pregled; 20.30: Slov. violinska literatura; 21.00: Hammond orgle; 21.15: Oddaja o morju; 22.10: Plesni orkestri; 23.05: Komorni intermezzo; 23.20: Glasba našega časa. Ital. televizija 8.30 do 12.15: Sola; 16.45- Nova srednja šola; 18.00; Program ?a,«nalml!jše;. lfl00: Dnevnik; 19.15. Simfonični koncert; 19.55: ™a™ka£ski k,oncil: 2015: sp°r‘; 20.30: Dnevnik; 21.05: Ibsen-Rho: «La donna del mare»; 23.05: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Sejem sanj; 22.35: Dežele in narodi; 23.00: Športne vesti. Jug. televizija 17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: Kuharski nasveti — kosilo v oktobru: 18.30: S poti po Zahodni Afriki; 19.00: TV obzornik; 19.15: Dokumentarni film; 19.30; «Odsevi v vodi» — koncert impresionistov; 20.00: TV dnevnik: 20.30: TV helikopter; 20.45; «Ljudje na gradbiščih in v šolskih klopeh»; 21.00: «Sanremo v Zurichu» — festival zabavnih melodij; 22.15: Poročila. Gorlško-beneški dnevnik POMEMBEN SESTANEK STROKOVNJAKOV «ZA OKROGLO MIZO> Ustvariti nova delovna mesta zlasti v industriji ter zadržati specializirano delovno silo doma Investicije v kmetijstvo so negotove zaradi omejitev, ki jih nalagajo vojaške služnosti - Nesrečna primerjava med italijanskim in jugoslov. turizmom NA ZASEDANJU PRETEKLI TOREK Senatna komisija sprejela zahtevo Sovodenj za prosto cono Predloga Bonacina in Vallauri so združili v skupen osnutek, ki bo šel še v poslansko zbornico V sredo zvečer so se na poziv Inženirske zbornice v Gorici sestali v dvorani trgovinske zbornice zastopniki najrazličnejših gospodarskih panog, da bi Izdelali svoje stališče ali vsaj povedali svoje mnenje zastopnikoma tržaške univerze prof. Montesija in inž. Costi o raznih vprašanjih, ki najbolj žulijo naše kraje. Kakor smo že poročali, bo v Cagliariju shod urbanistov, katerega se bodo udeležili samo tržaški in videmski predstavniki. Slednji bi na tem sestanku morali zastopati tudi goriške potrebe. Prav zaradi tega, da bi se zastopniki sosednjih pokrajin seznanili s potrebami goriške pokrajine, je inženirska zbornica sklicala predvčerajšnjim sestanek, ki ga Je otvoril prof. Montesi iz Trsta, direktor inštituta za tehnično arhitekturo na tržaški univerzi. Po kratkem uvodnem govoru gosta iz Trsta je prvi spregovoril inž. Caccese, ki je v svojem tehtnem govoru prikazal nevarnost nazadovanja našega mesta, ker niso zabeležili v zadnjih desetih letih naravnega prirastka v število prebivalstva. Da bi Gorica lahko oživela, bi morali po njegovi sodbi podpreti ustanovitev industrijske cone med Včeraj zvečer nekaj pred 19. uro se je peljal 30-letnl Ermenegildo Pirro, doma iz Gradiške Ul. Trieste št. 102, s svojim motociklom Bianchi 125 proti svojemu domu. V bližini bencinske črpalke v Ul. Trieste pa mu je na lpo^pcjklu Gilera 250 privozil nasproti iz Zagraja 33-letni Armando Cobel, doma iz Tržiča Ul. Virgiliana 9, ki je imel na zadnjem sedežu 31-letno Mario Nemiz iz Sta-ranzana Ul. Battisti 19. Med obema voziloma je prišlo do frontalnega trčenja, ki je bilo tako silovito, da so vsi trije potniki padli z vozil in obležali hudo ranjeni na cesti. Sosedje so takoj poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki Je vse tri odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici. Tu so ugotovili, da si je Pirro zlomil kost pri stegnenici levo noge, da si je zlomil tudi levo roko, dobil šok in razne druge poškodbe. Pridržali so ga v bolnišnici s pridržano prognozo. Nemlzova ima zlomljeno desno nogo, močan udarec na glavi in pretres možganov ter razne druge poškodbe, zaradi katerih so jo pridržali za 60 dni na zdravljenju. Co-bel ima verjetno zlomljeno levo nogo, poškodbe na hrbtenici ter razne druge manjše poškodbe ter so ga pridržali za mesec dni na zdravljenju. Cestna policija iz Gorice, ki Je napravila o nesreči zapisnik, ni še ugotovila zakaj je prišlo do trčenja med obema voziloma. Do druge nesreče Je prišlo okrog 20.30 v isti Ul. Trieste v Gradiški, kjer se Je 17-letni Adone Calligaris peljal s motociklom «Rumi» proti Zagraju ter se Je pri hiši 193 zaletel s svojim vozilom v neki avto, ki Je bil tam ustavljen. Tudi njega so odpeljali v goriško bolnlšni- na Majnici, kjer naj bi ustvarili 4 do 5.000 delovnih mest. Tako bi za- | ustavili odhajanje mladih strokovno usposobljenih sil v tujino ali pa v «industrijski trikotnik». Ugodnosti proste cone in rotacijskega skla. da niso zadostne in je treba vzpodbuditi industrijce, da bi gradili nove objekte. Ena izmed takih pobud bi bila gradnja avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana. Za njim se je proglasil k besedi prof. Attems, ki je prikazal nujnost osvojitve specializacije v kmetijstvu ter pridelovanje samo nekaterih kultur kakor na primer sadja, vina, živinoreje in delno tudi vrtnarstva. Omenil je stalno izseljevanje mladine s kmetij in prikazal hud položaj, v katerem Je obsoško kmetijstvo zaradi vojaških služnosti (naštel je vse omejitve, ki Jih kmetom prinaša ta režim); zaradi njih si nihče ne upa investirati denarja v kmetijstvo, ker se upravičeno boji, da ga bo nenadoma izgubil. Dr. Fabbro, direktor urada za delo. Je v svojem poročilu dejal, da bi morali uvažati delovno silo, če bi v Gorici ustanovili industrijsko cono. Brezposelnost je praktično izginila, ker je od približno 2.000 co, kjer so mu zdravniki ugotovili rano nad levim očesom ter šok in ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Z mopeda je padel Shiocrf ob "21.3t) so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bol-| ni-nico v Gorici 32-letnega Franca , Orzana iz Slovrenca, ki je malo prej padel z mopeda v Ločniku, ko se Je peljal proti domu. Zdravniki so ugotovili, da se je Orzan udaril na glavi ter ranil na bradi in na nosu. Pridržali so ga za 7 dni na zdravljenju. Industrijsko cono v Tržiču bo upravljal konzorcij krajevnih ustanov Tiskovni urad goriške federacije PSI sporoča: «Na zadnji seji senatne komisije za prevoze, ki Je bila 23. oktobra, so sprejeli tezo socialistične parlamentarne skupine, ki Jo Je utemeljil senator Ercole Bonacina, glede industrijskih con v Tržiču in Aussa. Corno, ki Jih ne bodo upravljale zasebne pravne družbe, ampak konzorcij krajevnih ustanov, s katerim bodo lahko pristopile še druge krajevne uprave oblasti in ustanove. Odločitev so sprejeli ob zaključku splošne diskusij? o zakonskem osnutku za industrializacijo omenjenih področij, čeprav sta se do zadnjega trenutka takšni rešitvi odločno upirala senator Vallami : TRSI - UL MONTECOHl b U TELEFON 93-808 IN 94-888 - t-oStni preda) 55» - POIIKUZN1CS GORICA: Uliva 8 Pelitco lil rei «82 UPRAVA: IRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 47 338 - NAROČNINA: mese» rib «6: Ili - Vnaprej: Četrt- letna 1800 lir, i*>lietna 4500 Ur, celoletna H4(i» Ur — SFRJ: v tednu 20 dni, meseC.no 420 eUn - Nedeljska posamezna 40 din letne 1920 din polletno »60 din Četrtletno 48(i din Postni tekili raCun založništvo trfciskegB tisk Trst 11-5374 - za SFRJ: ADII, DZS, Ljubija®»« Stari trg štev 3/1 nad. Tel. 22.207, tekoči račun pri Narodni Danki v LJubllanJ 800 14 803-86 - OUI.ANI: Cene oriasnv Za vsak mm v Sirim enega stolpca trgi vski 130, HnanCnou pravni 200. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Vsi oglas- se nar, Fale prt upravi ' Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega riška Trst