~ Velja po pošti: ss
.".a celo leto napre] . K 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6'50 za en meseo » . » 2*20 ia Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'—
e= V npravništvu: a
Za oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . » 11-20 u četrt > • . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 v.
InseraH:-
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat. . . . po 15 *
za dvakrat.....» 13 »
ia trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stan* enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljanju primeren popust.
vsak dan, lzvzemši nedelje la praznike, ob 9. url popoldne.
DV~ Uredništvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. 6/111. Bokoptsl se ne vračajo; nefranklrana pisma ie ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. a
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulloah štev. 6. " b Sprejema naročnino, lnzerate ln reklamacije. ■'■	Upravnlškega telefona štev. 188. ==
J*" Današnja številka obsega 18 strani.
Veželnozborske volitve v dolenjskih mestih.
Dosedanji poslanec dolenjskih mest notar Plantan je odložil svoj mandat vsled neznosnih razmer, ki so zavladale v na-rodtio-napredni stranki. Stranka ima vedno manj dati, a vedno več jih je, ki stegujejo svoje roke. Med mladimi in starimi se ponavlja stara bajka o ježu in lisici. Notranji krči v narodno-napredni stranki, če dih še tako zakrivajo, so vendar tak simptom, da more oplašiti vsakogar, ki resno nrisli s politiko, da 'bi svoj čolnič privezal na tako slabo oporo. Vsled tega tudi niso mogli najti kandidata prav do zadnjega trenutka. »Narod« je proglasil za kandidata najprej dr. Šegula iz Novega mesta. A ta se je branil in se je slednjič tudi ubranil. Dr. Šegula se nikakor ni hotel zavezati na liberalni program. Dvomljiva čast, biti poslanec liberalne stranke, ga ni mogla premotiti, in tako so bil« liberalci ob svojega kandidata. Potem so iskali dalje in prišli slednjič nazaj na Višnikarja, ki je bil pred dvema dnevoma proglašen za kandidata.	v
Ta proglas je kaj pohleven. Proglašajo Višnikarja za »zvestega pristaša na-rodno-napredne stranke«, a man-jka tiste bombastične bahavosti, s katero se sicer i odlikujejo oklici liberalne stranke. Višni-kar ni bil vedno v deželnem zboru pristaš liberalne stranke. Svoj čas je tvoril s Sukljetom in Kersnikom poseben klub »Triglav«, ki je hodil svoja pota. Seveda, če zdaj v slučaju izvolitve vstopi v liberalni klub, tedaj bo pač tudi on zapadel usodi liberalne stranke. Višnikar mora že sam vedeti, da je liberalec, če se za takega proglaša. Naj nosi potem tudi posledice!
Kako bodi pri tej volitvi 'Stališče naših somišljenikov v dolenjskih mestih in trgih? Slovenska Ljudska Stranka se teh volitev ne udeleži iz tega razloga, ker sploh ne priznava, da bi bile volitve razpisane na postavnem temelju. Vprašanje, ali naj volijo cele politične občine ali pa samo .izločeni mestni deli, -je čisto zmedeno in se je interpretiralo vedno v škodo naši stranki brez ozira na besedilo zakona. Tako tudi zdaj velik del volivcev, ki bi morali kot občinarji voliti v mestni kuriji, nima te volivne pravice. O tem se bo moral izreči deželni zbor, ko bo
sklepaj, ali se Višnikarjeva volitev sploh odobri ali ne. V oblasti deželnega zbora je, da to volitev tudi razveljavi in izreče načelo, 'ki se ga hoče držati pri verifikaciji volitev v mestih in trgih. Zaradi tega naj puste naši somišljeniki 'liberalce mirno, { naj volijo, kakor hočejo. Položaj v dežel- ' nem zboru se po teh volitvah ne izpremeni niti za las. Dolenjska mesta pa, če bodo hotela biti dobro zastopana, bodo po svoji lastni pameti morala priti do tega, da bodo volila poslanca Slovenske Ljudske Stranke. Tudi ta čas bo prišel, da se bo meščanstvo otreslo terorizma -gotovih ljudi, ki ne nosijo nobenih bremen, pa hočejo vse vladati in strahovati! Torej hladno kri!
Deželni zbor se bo moral izreči o pravilnosti volilnih imenikov in s tem poseči v vprašanje, ki so ga v prejšnjih le-itih, v dobi Heinovi, nalašča tako zmešali, da je velik del volilcev, ki bi morali brez vsakega dvoma voliti v mestni skupini, izpuščen iz imenikov. Stvar je bila že pri .upravnem sodišču, a glavno besedo bo govoril vendar-le deželni zbor kot zakonodajna in samoupravna oblast.
'Liberalna stranka je, kakor kažejo njena glasila, v zadnjem času zopet globoko padla. Sirovi napadi, neprestane laži o naši stranki, morajo sicer razburiti še tako mirnega človeka. A priporočamo vendar hladno kri! To lajanje in besnenje vendar ne more dati moči onemu, ki jo nima. Naši somišljeniki po mestih, ki morajo mnogo prestati od terorizma sirovih libe-rajcev. naj bodo prepričani, da bo Slovenska ljudska Stranka tudi njim pripomogla do politične svobode in do zmage nad kli-karni, 'ki čisto neopravičeno še 'gospodarijo v mestih in trgih!
.Klerikalni Pienint."
(Iz hrvaških (krogov.)
Zagreb,22. avg. 1909.
»Pokret«.
Minoli četrtek priobčil je »Slovenec« veleaktualen članek pod naslovom »Slo-venac i Hrvat«, s katerim se je že včerajšnji »Pokret« bavil v uvodnem članku, | naslovljenem »Klerikalni Piemont«. Da bi zbudil še večjo pozornost, je uvrstil med reklamne napise tudi sledeče: »Nova fur-timaška pomoč« in »Prodiranje slovenskih klerikalaca«. Jaz sem, čitajoč »Sloven-čev« članek, naravnost užival, ker sem videl, da ga je napisal človek, kateremu
je v resnici do izboljšanja in napredka našega naroda, ki ljubi hrvaški narod z ravno isto ljubeznijo, kakor ljubi svoj slovenski narod, kateremu je do resnice, a ne do ozirov, do dela, a ne samo do besed in fraz. Mislim, da ne bo odveč, ako se z ozirom na glavno misel tega članka, namreč na skupno delo na temelju krščanske organizacije, sliši tudi hrvaški glas, in sicer iz onih vrst, na katere je ta članek pravzaprav naslovljen.
Kakor pa je člankopisec krenil na najboljšo pot, da je brez ozira na levo in desno povedal samo resnico, pa naj je ta tudi bridka, tako mu hočem na tem potu slediti tudi jaz, dobro vedoč, da je rane treba zdraviti, ne pa prikrivati.
Predno pa se lotim dela, da slovenski javnosti v kratkih potezah pokažem naše politične odnošaje in stranke, potrebo katoliške organizacije in kar se je v tem oziru pri nas že storilo, hočem se s par besedami ozreti na »Pokrctov« članek.
Ze od vsega početka, odkar živi naša napredna stranka, opažati je v njenih vrstah slabe simpatije za Slovence, ker so ti povečini katoličani. Seveda, najnovejši zaveznik Nemcev — Hribar, jim mnogo bolj dopada. Ne samo enkrat so dali na-prednjaki v svojih listih izraza bojazni pred stikom slovenskih in hrvaških »klerikalnih elementov«, sedaj pa javno vstajajo proti »slovenski klerikalni invaziji« v Hrvaško, opozarjajoč »hrvaške in slovenske napredne, svobodomiselne in demokratične elemente« na nove naloge, ki si jih postavlja to gibanje slovenskih »klerikalcev«. Seveda »Pokret« obenem grozi onim, ki se jim zdi Slovenija preozka, kajti oni da bodo »imeli doma še mnogo dela, a na Hrvaškem sploh ne bodo dobili posla«. Sicer je glasilo »pape Ivana« (Lorkoviča) in Heinricha Mozesa (Hinko-viča) v »Klerikalnih vprašanjih« samo »vicig«, to pot pa se zdi, da jim je ta »javno proglašeni program ekspanzivnega dela slovenskih klerikalcev« vzel ves humor. Edino, s čemer morejo biti napred-njaki »zadovoljni«, da je »sigurni znak, da hrvaški klerikalizem ni mogel uspevati, da ni mogel dospeti do višine vodečega elementa na Hrvaškem«. »Slovenski klerikalci imajo tudi po naziranju naših fur-timašev biti središče hrvaške, kakor tudi vse slovanske politike na jugu monarhije.« A »Pokret« ve tudi to, kaj vodi Slovence v tem pogledu. »Slovenski klerikalci, ki gledajo na narod in njegovo življenje s stališča svojih ozkih klerikalnih koristi, smatrajo za svojo nalogo, da to Hrvaško
osvoje in preporode, jo napravijo sposobno, da jim bo zvesta služkinja.« Naravno je tudi »Pokret« — kakor mi Slovani sploh — poln lepih besedi o »skupnem delu«, »slogi Hrvatov in Srbov«, »slogi vseh Slovanov« itd.; toda kadar se gre za slogo z najbližjimi in najsorodnejšimi slovenskimi brati, za slogo Slovencev in Hrvatov na kulturnem in političnem programu, takrat to ne sme biti, in sicer iz enostavnega razloga, ker hočejo ti bratje skupno delo na podlagi krščanskih načel. Razume se, da potem takoj neha naša slovanska ljubav, prikazuje pa se »klerikalna nevarnost«. Malo čudno pa je vendar, da »Pokret« še ne vč, da so postali »Slovenci-klerikalci« ne le središče hrvaške in vse slovanske politike na jugu monarhije, marveč tudi vse slovanskn politike v dunajskem parlamentu. Ali sicer spoštovani »Pokret« ne ve, kakšno besedo ima v avstrijski politiki en dr. Šusteršič, pa Krek, mar li ne ve, da je Slovenska Ljudska Stranka postala ena najmočnejših strank? Kdo naj odloči v avstrijskem parlamentu, ali bo delal ali ne, ako ne ravno slovenski katoliški poslanci? Pa če se »Pokret« boji, da bi ravno ti poslanci postali središče hrvaške politike: ali ne spozna, da so to s svojo zadnjo borbo v državnem zboru že postali? Ali niso bili morda poslanci S. L. S. oni, ki so se tako ognjevito, tako energično dvignili proti temu, da se Madžarom dovoli osnutje madžarske agrarne banke, katere cilj je, da zasužnji bosanskega kmeta in ga pridobi za madžarsko državno idejo? Ali — kdo drugi se je zavzel tako odločno za eno najvitalnej-ših hrvaških vprašanj, za reciprociteto zagrebške univerze? Da, tudi to so bili zopet slovenski katoliški poslanci"! Vse ta je znano, a priznati se seveda ne sme!
A naprednjaki bi kakor napredni ljudje morali vedeti, da se naravni razvoj ne more popolnoma in za vedno preprečiti, da se tudi katoliško gibanje na Hrvaškem — čeprav mu danes še ne cveto rože — ne more uničiti. A vsakdo bo priznal, da je tudi »ekspanzivno delo slovenskih klerikalcev« nekaj povsem naravnega, kakor tudi skupno delo Slovenca in Hrvata na polju organizacije. Kako neki smo mi »napredni« in kako so »naprednjaki« še nazadnjaški, ako hočemo v. delu napraviti razliko med brati to in onkraj Sotle, ko dan na dan prepevamo »Slove-nac i Hrvat, za uviek brat in brat,« ko Slovence ne nazivamo Slovence, marveč »planinske Hrvate«. Pa če smo si tako naravni bratje, ali se bomo trgali radi »vodstva«, ali ga ne bomo radi dali spo- •
LISTEK.
Polet Zeppelina III. v Beralin.
(Po najnovejših poročilih.)
Za 26. t. m. je bil v Manzellu ob Bo-denskem jezeru napovedan vzlet novozgrajenega zrakoplova »Zeppelina III.« k njegovi veliki vožnji v Berolin. Mrzlična razburjenost se !ie polastila vse nemške javnosti, vse je polnila zavest, da se gre za dogodek izrednega pomena. Nemci vedo, da se jim pri tem ne gre samo za palmo slave v zrakoplovstvu, marveč za novo mogočno brambno in v danem slučaju osvajalno silo. s 'katero bodo z nova utrdili svojo politično moč nasproti nekaterim ne ravno prijaznim sosedom. Zato ni čudno, da so se delale v Berolinu za sprejem »Zeppelina III.« tako svečane in pomenljive priprave, kakor se to zgodi le ob redkih velevažnih prilikah. Ni morda kak navdušen športovski krog, ki je dal impulz za to, da se slavi prihod Zeppelina III. v Berolin kot velik nemški narodni praznik, marveč nemški vladar Viljem sam je tisti, ki tako silno ceni izum Nemca, grofa Zeppelina. Sam je pripravil in odredil izredna počaščenja za tega moža; po njegovem ukazu je bilo naloženo vsem princem, ki niso službeno zadržani, priti k sprejemu na tegelersko strelišče, kjer jc vse urejeno za usidran-je Zeppelina UI. Pričakuje sc celo cesarico s prince-
zinjo Viktorijo Lujizo in prestolonasled-nico. Istotako se pričakuje soproge prin-,cev. V nedeljo 29. t. m. bo grofu Zep-pelinu na čast slavnostna pojedina v kraljevi palači, katere se udeleži vsa cesarska družina, predstojniki oblastev, gene-■raliteta itd. Z eno besedo: nemški vladar sam hoče primerno proslaviti Zeppelinov izum kot velevažno narodno pridobitev.
Cesarjevo navdušenost pa deli ves nemški narod. Dasi je v četrtek neprestano deževalo in se nebo niti za hip ni zjasnilo, je ljudstvo od ranega jutra v nepreglednih množicah prihajalo v Manzeli; po suhem in po vodi, od blizu in daleč. V tem slabem vremenu so ljudje stali ure in ure in nestrpno opazovali vse dogodke v okolici zrakoplovove lope. Kdorkoli pride iz lope in stopi na suho, ga obsujejo z vprašanji in poizvedovanji, kako je s pripravami, ali gre vse po sreči, kdaj se že dvigne zrakoplov itd. Toda odgovor je vedno enak: Skomizganje z rameni. Tudi merodajni činitelji še niso vedeli za čas odhoda, kajti vremenska prognoza se je na podlagi brzojavnih meteorologičnih poročil sicer boljšala, a ne splošno in odločno. Pričakovati je bilo na vsak način deževne vožnje, veter pa je v zgornjih zračnih sferah pojen-javal.
Naval na obali jezera je postal zlasti popoldan silen; policija in vojaštvo komaj vzdržu;eta red in prost prehod. Strehe so zasedene in. na jezeru je nebroj čolnov. Poseben parnik neprestano obkrožuje lopo iu skrbi, da ostane primerna površina je-
zera prosta za kretanje zrakoplova. Silno veselje se polasti ljudstva, ko se pripelje z avtomobilom grof Zeppelin; prirejajo mu velikanske ovacije, ki kar nočejo ponehati in se vedno z nova dviga-jo. Kmalu nato se pripelje virtemberška kraljeva dvojica ,v družbi s knezom Fiirstenbergom ter si v lopi ogleda zrakoplov. Izrekla je grofu Zeppelinu največje priznanje za njegove epohalne uspehe.
Dežuje neprestano in ni misliti na sko-rajšen polet; toda ljudstvo se nikamor ne gane. Med tem pa se v lopi pod nadzorstvom grofa Zeppelina vrše zadnje priprave. Sploh se je ves dan marljivo uporabil za izvedbo nekaterih sprememb v konstrukciji, ki so se pri predidoči ipo-skušni vožnji izkazale za potrebne. Niso bile sicer bistvene, a služile so za povečanje varnosti pri krmiljenju in za prenos moči.
Pri svojem novem zrakoplovu -je grof Zeppelin uporabil vse svoje dragocene izkušnje na vožnjah s Z. I. in II. in je uvedel razne tehnične novosti. Zlasti važna je nova uredba: prenos motorske delovne moči na propelerje, ker je postal s tem njih tek silno enakomeren in skoro brez vsakega najmanjšega glasu, tako da je sedaj čuti le še brnenje propelerjev. Po sluhu je torej zapaziti zrakoplov šele iz velike bližine. Kolikega pomena je to za nočno poizvedovalno službo v vojni, si Jahko vsak sam predstavi. Odprava ropota pa je važna tudi v tem pogledu, ker bodo komando-klici sedaj mnogo bolj
,slišni in razločnejši' in vsa komanda zelo olajšana. Tudi pri visočinskih in stranskih krmiljskih napravah se je marsikaj prenovilo in spopolnilo tako, da more Z. III. ' skoraj na enem mestu izvršiti različne okrete, za kar je preje potreboval večjih daljav; pa tudi visočinsko krmiljenje se vrši sedaj hitrejše in natančnejše kakor preje. Bistvene izboljšave pa so se izvršile tudi pri sestavi aluminijevega ogrodja. Popolnoma res je pač, kar -je svojčas rekel grof Zeppelin: »Vsaka daljša vožnja prinese novih in važnih izkušenj in od pogostih voženj je odvisna sestava takih zrakoplovov, ki bodo tudi večjim viharjem kljubovali.«
Zeppelin si je za svoj polet izbral ,ravno črto proti severu ter bo med drugimi mesti preletel tudi Bayreuth, Miinch-berg, Hof, Zittau in Jeno. Mogoče pa je, da bo vreme zahtevalo spremembo smeri. Predno se bo v Berolinu spustil na tla, bo izvedel različne okrete, da tako gledalcem pokaže izborno vodljivost svojega zrakoplova.
Mesto Spandau je po svojem županu brzojavno zaprosilo Zeppelina, da na svojem potu poleti tudi preko njih mesta. Grof je brzojavno odgovoril, da bo to •željo spolnil, če mu bo le kako mogoče. Mesto Spandau je dalo namreč o priliki Zeppelinove nesreče v Echterdingenu prvo povod, da so se začeli nabirati zanj prostovoljni doneski in se je ustanovil Zeppelinov fond.
sobnejšemu, da nam t&ko skupna stvar , bolj napreduje?
Še eno samo besedo honetnemu »Po-kretu«, ki vč v ostalem biti mnogokrat kaj neeleganten. Tako sporočuje katoliškim Slovencem, da jih mora poučiti, kako bodo doma imeli še mnogo posla, kako potrebuje Slovenija še mnogo dela za obrambo svojih lastnih interesov, — kakor da bi bil pisec članka »Slovenec i Hrvat« z besedami: »Razširimo se na Hrvaško«, mislil: »Pustimo našo rodno grudo grabežljivemu Nemcu«; tako bi po vsej priliki storili pač naši naprednjaki, ako bi se nahajali v enakem položaju kakor Slovenci. Samo ako bi bil sicer spoštovani » Pokret« preobrnil isto številko »Slovenca« na drugo stran, pa bi bil našel poziv na slavlje na korist obmejnih Slovencev na Viču, kakor more v vsaki številki »Slovenca« najti izkaz darov in doneskov v isti namen. Ali ni primernejše in bolje, da naši Slovenci namesto v dalnjo Ameriko, krenejo v rodno. Slavonijo, da nam je ne ugrabijo Nemci in Madžari in da nam v naše že zamrle kosti vbrizgajo nove življenjske sile in energije?! Namesto, da bi jih k sebi vabili — gre se za
našo kožo — pa jih odbijamo--bratski,
kaj ne?!
Ravno tako bi moral tudi sicer silno učeni in vsestransko verzirani »Pokret« vedeti, da so- se Slovenci že neštetokrat izjavili za hrvaško državno misel.
No, in toliko bi bilo dovolj na »Po-kretov* članek in za razumevanje gesla »Svoji k svojim!«
Politična razrvanost na HrvaŠkem.
Ne mislim pisati o nemškutarstvu na Hrvaškem, ne o »Drangu nach Osten«, ne o prizadevanju Italijanstva v Dalmaciji, ne o madžarskih navalih na našo deco, ne o Reki in Medmurju — o tem bi mogel napisati celo knjigo — nego se mislim ba- % viti, kakor sem že spočetko omenil, z našo domačo nevoljo, z našo nesrečno politiko, z našimi politiški-mi in strankarskimi odnošaji, da bomo tem lažje razumeli, kako potrebno je osnovanje katoliške stranke na Hrvaškem in kateri so vzroki slabemu napredku katoliškega gibanja med nami.
Takoj spočetka bi mogel reči, da je vsa naša hrvaška politika malo vredna ali popolnoma zanič. Saj je še pred malo leti nek izkušen — sedaj že pokojen — bojevnik in odličen politik prišel do tega, ter je rekel: Čemu nam programi, dol z njimi!' O kakem edinstvu ali o kaki edinstveni akciji tu sploh ne more biti govora. V poslednjem času se o tem pač nekaj piše v časništvu, v Spljetu se je te dni tudi vršil sestanek nekaterih politikov; toda vsa ta stvar gre jako težavno, tako da je sploh težko samo pomisliti, da bi prišlo do »narodnega sveta« (to bi imela biti skupna akcija). Drugače nimajo banovin-ske stranke z onimi v Bosni in Dalmaciji prav nobene zveze ali stika.
Strank in strančic — s programom in brez njega — je v Dalmaciji nebroj, a vse tirajo »visoko« politiko, ne da bi se najmanj brigale za malega moža, kmeta in obrtnika. Pa tudi drugače ni v strankah nikake sloge. Povsod vladajo zelo osebnosti. Stranka prava se je razcepila, star-čevičanci so se razdelili, Srbi so ravno tako needini, anarhistični socialisti seveda brez prave discipline, a naprednjaki bodo komaj mogli še dalje kompaktni ostati. Za ljudstvo se razven nekaj kmečkih zadrug ni storilo nič! Koliko neprilik in težav ima ljudstvo samo z glavno pro-
dukcijo — vinom, ki ga kmet ne more eksportirati. Demagog Smodlaka je obe-čal narodu zlate bregove, a dal mu je — figo! A kako so se nekateri dalmatinski poslanci svojčas angažirali za nesrečno reško resolucijo, kako so jo čez kratek čas zopet zavrgli — o tem govoriti bi bilo danes odveč. Pa kaj ni čudno, da je na katoliški dijaški sestanek v Spljetu (čez 750 dijakov) prišel samo eden edini posla-nec-duhovnik, a se niti ta ni potrudil, da bi pozdravil to bodočo narodno inteligenco. — Narodna inteligenca sploh ne govori drugače ko italijanski. Pa da bi bilo samo to! Saj je znano Smodlakino prizadevanje za »pomirjenje« in skupno delo s tisto malo četico Dalmatincev, ki se izdajejo za Italijane. Kaj je ravno ta gospod napravil iz Spljeta, najlepše dokazuje dejstvo, da je moralo udeležinke dijaškega katoliškega sestanka varovati | 150 žandarjev.	|
V Bosni imamo grkoiztočnjake (43%), moslimce (35%) in katolike (21 %). Prvi so Srbi, mohamedanci ne vedo, kam bi v j politiki in komu bi se pridružili, po tem ' torej Hrvatje zavzemajo šele tretje mesto. Vsled tega bi bilo zahtevati od njih največje sloge, a ta, kakor da je popolnoma j izginila. V edini politiški organizaciji bosanskih Hrvatov (Hrvatska narodna za-jednica) se je porodil razdor — zgolj radi vodstva. Znana je zadeva predsednika te organizacije — dr. Mandiča, ki se je komaj komaj dal nagniti (bolje prisiliti!), da se odreče tajništvu madžarske agrarne banke. Ko ga je radi tega katoliško svetno duhovništvo zapustilo, se je živo zavzel za frančiškane, da bi prišli v sabor. Ti so seveda iz hvaležnosti potegnili z njim in tako je nastal jez med svetnim in redov- : nim duhovništvom. Ravno tako je tudi med hrvaškim delavstvom prišlo do notranjih borb in nesporazumljenj (»Hrvatski Dnevnik« in »Radnička Obrana«). Zdaj so ta nesporazumljenja in borbe utih- , nile, a to še ni dovolj. Ljudstvo bi bilo treba seznaniti s predstoječimi reformami in ga pripraviti za volitve, a od Hrvatov se nihče ne gane, dočim Srbi že živo delajo in se vse tako zdi, kakor da se hočejo slednji s toliko obsovraženo švabsko vlado lepo pogoditi. A tistega »Drang nach Osten und Siiden« so se enako oprijeli Nemci kakor tudi Madžari. Saj je Bosna pravi Eldorado, a ti doseljeni Madžari in Švabi hitro dobivajo vplivna mesta in veliko besedo. Hrvati v Bosni pa še vedno nimajo gotovega cilja, še vedno ne vedo, kaj in kako hočejo — ampak — čakajo! Samo da bi se ti naši Hrvati v i svojem čakanju ljuto ne prevarili in da bi se kdo drugi z vlado pred njimi ne pogodil! Pa ne samo politično, marveč tudi kulturno je naš narod jako zaostal; zato bi morala vsa hrvaška inteligenca zastaviti svoje sile v to, da tega našega človeka, našega bosanskega kmeta dvigne iz teme neznanja in ga tako reši iz krempljev oderuhov in ohrani za bodočnost.
narodom. — Znamenja so kazala, da se bo Starčevičeva stranka prava jako okrepila, toda razkol v stranki (izstop dr. Mile Starčeviča i. dr.) jo je vrgel nazaj. Ravno tako je hrvaško stranko prava jako oslabil izstop poslanca Zagorca in Haram-bašiča. Ta stranka je v hrv.-srpski koaliciji najmočnejša, a popolnoma neorganizirana. Tretjo državnopravno stranko vodi dr. Mile Starčevič ter je nastala pred kratkim po omenjeni secesiji. Dvignila se bo na račun prvih dveh. V ostalem so vse te hrvaške državnopravne stranke konservativne, brez vsakega upanja, da bi mogle s samim političnim programom združiti cel narod, Srbi bodo tudi v bodoče ostali enako močni, samo da se bo njih odnošaj do hrvaških strank po »veleizdaj-niškem« procesu v marsičem spremenil. Hrvaško-srbsko koalicijo sestavljajo Srbi (samostalci), hrvaška stranka prava in naprednjaki. Kljub vsem neuspehom se vendar še vedno drži skupaj; pozitivnega ni storila ničesar. Po volitvah se ne bo mogla več obdržati. Glavno besedo imajo v njej naprednjaki in Srbi. Zaradi napred-njakov sta jo zapustila Zagorac in Haram-bašič.
Banovina.
In razmere v Banovini? Miserere! Poslanec mora biti že posebno priden, da enkrat na leto pride med svoje volivce. Volitve se še vedno vrše po starem receptu. Stranke poznajo ljudstvo le v oči-gled volitev, ko te minejo, stranke in poslanci malo vprašajo za zahteve in voljo »spoštovanih volivcev«. Tako poslanci tudi niso šli vprašat ljudstva za dovoljenje, ko so sklepali reško resolucijo. Sploh je politična zamočvirjenost strašna. Z ljudskimi shodi se je komaj sedaj nekoliko pričelo. Koalicija kakor da se boji pred
Ko tako vidimo državnopravne stranke brez pravega napredka v borbi za sambohrambo, pa se na drugi strani kul-turno-socialne stranke vedno bolj širijo. Socialni demokrati imajo vse delavstvo dobro organizirano v svojih rokah, a sedaj so se vrgli tudi med kmečko ljudstvo, čeprav tu ne napredujejo tako, kakor bi bilo pričakovati. Kakega orožja se ti socialistični agitatorji ponekod poslužujejo, priča najbolj okolnost, da je bil v najbogatejšem kraju naše domovine: Šidu, socialist izvoljen za poslanca. Silno se širi med kmečkim ljudstvom kmečka stranka, ki jo vodi požrtvovalni Stepan Radič. Obe ti stranki: socialistična in kmečka, pa nimata inteligence za seboj — ta je sploh vsa v naprednjaškem taboru, alt kakor oficijelno slove: hrvaška napredna ljudska stranka. Kdor hoče na Hrvaškem veljati za modernega, mora biti naprednjak. Tako je na Hrvaškem naprednjaštvo postalo nekaka nalezljiva bolezen. — Kakor pa je spočetka ta stranka napredovala in rasla, sedaj nekako stoji — gospoda se je vrgla na veliko politiko.
Pri vsem pa, da se v Hrvaški toliko politizira in da naše stranke ne delajo baš posebno na lastni strankarski organiza. ciji, se more vendar hitro opaziti, kako kulturno-socialne stranke in kulturno socialna načela v našem narodu dobivajo vedno več tal. Pustega fraziranja, večne politike brez pozitivnega dela so že vsi do grla siti. Ljudstvo se pomalem kulturno dviga in vidi, da mu je danes slabše, kakor kdaj prej (davki!). Z gotovostjo se more že danes reči, da bo čistim državno-pravnim strankam, v nekaj letih odzvonilo, a na vrsto pride reševanje kulturno-socialnih vprašanj.
In sedaj prihajamo do usodnega: »Kaj potem?« Kdo so ti ljudje in po kakšnih na čelih bodo reševali ta vprašanja? Ali po edino pravih Kristovih? Ne! Ti ljudje Kristusa zametujejo, njegovi nauki in načela jim niso nič. A kdor pomisli, da se bodo v naših razmerah silno širili socialisti, naprednjaki in Radičevi kmetje, ka-, dar se pošteno vržejo na agitacijo, ali mu | ne zvene še usodnejše besede: »Kaj po-; tem?« Ako nas to dohiti v času, ko bomo katoličani še vedno razcepljeni in nesložni — kdo bo stal na braniku vere in Cerkve? Da, sovražniki se zbirajo, ob ugodnem času se bodo tudi koalirali: ali naj katoli-
čani prekrižanih rok čakajo? ... Ali pa se mi katoličani ne smemo združiti v posebno stranko samo zaradi tega, da bi ne bila ena stranka več — in da bi mi s tem prvi ne započeli kulturnega boja? Kakor da bi tega že ne bilo in kakor da bi se v najbližjem času ne počel še ostriti! Vsem drugim elementom se dovoljuje organiziranje, samo nam katoličanom se to zameri. Ne! Mi bi ne bili možje na mestu, ako bi se še vedno dali od kogarkoli ko-mandirati in vplivati nase s takimi neumnimi predsodki.
Hrvaški katoličani — organizirajte se!
Dovolj je bilo ozirov, dovolj omahovanja in iskrenih želja... Dovolj je bilo vsega tega. Vsak človek že lahko uvidi, da nam je katoliška stranka tako potrebna ko solnce prezebajočemu, ko voda žejnemu. Ali je vsled tega, ker dosedaj nismo imeli uspeha v tem delu, uspeh sploh izključen?! Audaces fortuna iuvat, a mi bi rekli: et Deus! Kako nam ne bi pomagal On, ki vidi naše najplemenitejše misli in želje, naše solze in vzdihe, prizadevanja in trud ! Ali ne bo On milostljivo blagoslovil našega dela? Gotovo!
Ako drobna mravlja po sto in stokrat pade s stene, da se vedno zopet pobere in z nova prične pot, pa naj mi malodušno pustimo delo? Ako doslej nismo svoje stavbe prav zidali — ali ne bomo pričeli, če treba, tudi popolnoma z nova, ko smo globoko uverjeni o uspehu. Ravno naše neuspehe bi morali uporabiti in dognati, zakaj in radi česa nismo uspeli, ter se pri bodočem delu vsega tega izogniti. Ali je morda to delo drugod šlo kakor po loju?!
Naši neuspehi.
Tako sem zopet zašel na drugo polje, kakor bi smel. Govoriti imam sedaj o tem, kaj je doslej storilo katoliško hrvaško gibanje in v katerih mejah je delovalo.
Po mojem mnenju je iskati prve klice hrvaškega katoliškega gibanja v prvih grupacijah krščanskih felementov, v Organizaciji krščansko-socialnih delavcev iz 95. leta prošlega stoletja, ki je pognala kot reakcija na organiziranje in nastop socialnih demokratov. Toda ta klica je ostala in se razvijala samo med delavstvom (»Glas Naroda«), v širše kroge ni prodrla. Še danes se moram čuditi, kako so se vedno živahni zagrebški kleriki z obema rokama oprijeli Radičevega »Doma« in njegovih idej ter mu prvi in edini pomogli do njegove kasnejše popularnosti, a za krščan-sko-socialna načela v našem smislu pa niso pokazali najmanjšega smisla. Večji nt> močnejši impulz je imel katoliškemu gibanju dati katoliški shod leta 1900.; toda na tem sestanku so se zbrali najheterogenejši elementi, ki še niso imeli pravega pojma o tem, za kaj se gre, in niso docela doumeli potrebe močne krščanske organizacije. Ta kongres ni bogvekaj prinesel: poljedelsko banko, v kateri sedč danes izključno sami naprednjaki. Kasneje je bil osnovan »Katoliški kazino«, ki mnogo prepočasi zbira zagrebško inteligenco, »Hrvat-stvo«, ki kljub vsej sposobnosti in prizadevanju uredništva ni uspelo z naročniki, »Katoliška Tiskarna«, ki ima večne neprijetnosti s stavci in kjer že nad dva meseca traja tiskarski štrajk. Osnovalo se je nekaj kmečkih zadrug in čitalnic, in to je tudi vse. »Istina«, ki ima krasno število naročnikov, ne more prav propagirati krščanske organizacije, ker se za isto nič ne dela, a razloge filozofske kršč. revije »Hrv. Straža« s Krka je malokdo uvaže-val. Ravno tako se krščansko - socialno gibanje ni moglo krepkeje razviti niti med
Berolinu so se izvršile nad vse skrbno in ,v največjem obsegu. Že v četrtek so došle jz Bitterieldskih tovaren steklenice z vodikovim plinom, urejeno je vse za polnitev zrakoplovnih balončkov. Za službo je pripravljen oddelek zrakoplovnega bataljona jn oddelek ženijskega kora. Za slučaj, da pride Zeppelin ponoči, imajo ženijski vojaki pripravljenih toliko velikih metalcev ,luči, da bo sidrišče razsvetljeno kakor podnevi. Tudi za varnostno in rešilno službo de vse preskrbljeno'. Postavljenih je veliko rešilnih postaj, kjer bodo zdravnikom pomagale dame iz domovinskega ženskega pomožnega društya. 50 mož sanitete bo v posameznih skupinah patruljiralo in v slučaju potrebe takoj priskočilo na pomoč.
Ko to pišemo— 27. t. m. — je Zeppelin JN. že v zračnih višavah na potu proti nemški prestolnici; vodi ga njegov izumitelj, katerega čakajo veliki triumfi in največje časti, ako srečno dospe na svoj cilj.
Vremenski preroki delajo sicer precej resne obraze, a posebne nevarnosti nc pričakujejo. Upajmo tedaj, da se sivemu zra-.koplovnemu mojstru velika naloga popolnoma posreči!
Ponesrečil.
Ko so te vrstice bile spisane, je prišlo naslednje poročilo: Friedrichs-h a f e n: Zeppelin se je ob 4. uri 40 minut 27. t. m.) dvignil s svojim zrakoplovom, da preko Ulnta odplove v Berolin. Toda nad Norimbergom se jo moral ustaviti in spustiti na zemljo, ker se mu je zlomil en propeler pri stroju.
Boltatu Pepe.
Gespud žepan de-želngasto-lnga mesta Ivan Hribar ma pa res smola; enastrpen-ska smola ma ta gespud kamr se ubrnein pu pravic puvem, če
b biti jest u negau kož, b že zdauni iz kože skoču. Pa gespud žepan ma mende kruku-diluva koža, iu krukudiluva koža je precej trdna, zato pa na more vn, ampak tnore lepu u ne putrpet, kar pride nazadne use glih še nemu prou.
Pusebn iz sojem pugodbam ma gespud žepan smola. Le puglejma, kuku se je leta in leta humatal iz leberalna sluvensk-nemška pugodba. Use sorte jc puskušu, de b se vn zmazu in Sluvence tku uleku, de b ga na pugruntal, pa use zastoju. Ceu špas jc pršou na dan in pugodba jc šla iz lima, ne de b gespude žepane al pa drugem leberalcem kej druzga not prnesla, ket douge nusove.
Za sluvensk-nemška pugodba je pr-šla na vrsta gespud žepanuva pugodba iz Tumažam Paušlarjam zavle vode, prou-
zaprou zavle stutaužent krone. Douh caj-ta je gespud žepan cencu in cincu, deb pršou na ena lepa viža du krone, nazadne je pa le gespud Tumaž sprevidu, de zna gespud žepan scer res dobr voda delat, ampak za stutaužent krone ja pa le na u mo-gu nekol skp spraut in pugodba med ge-spudam Tumažam Paušlarjam in gespu-dam žepanam Hribarjam je šla u franže, ke gespud Tumaž Paušlar ni biu več pr ta prau vol čakat na gespud žepan Hribar-juva voda. Hud udare je biu tu za ge-spuda žepana in usi sma mislel, de mu u ud žalast kar raznesl negau sluvansk srce. No, pa tku hedu glih ni biu. Mal mu je scer poču na enmo konc, pa iz angleškem flaj-štram se je dau hitr puflikat, de u še en čas držu. In ke mu je še dohtar Taučar izreku soj udkritasrčen sužalje zavle brit-ke zgube stutaužent krone, se je gespud žepan spet putulažu.
Ke ga je enkrat tkula pu ta velkem žalast menila, je pa začeu preči spet pre-mišlvat, ki b se dala kašna pugodba sku-menderat, ke b saj za sila pukrila tisteh stutaužent krone, ke mu jh je Sava ud-nesla. In pugruntu ja je.
Aputekar gespud Trnakocki nuca ga-duve masti in pa Škrpjonuga vola. Na Gu-renjskm, posebn na Smarjetn gor je dost teh žvalc; tud na Notrajnskm, tam ukul Šenpetra na majtika gadu in škrpjonu, al tu je deleč in traneport tud kušta. Gespud aputekar Trnakocki b mou pa rad gaduva mast in pa škrpjonu vole pu en prtnern cen in pa, če le nuigoče dumač iblansk pr-
delk in zatu je stopu h gespude žepane Hribari, de b se pumenila, kuku b se dala gaduva mast in pa škrpjonu vole duma u Ibian prdelavat.
In gespud žepan Hribar je pudperu soja sluvanska glava, napeu soje useslu-vanske mežgane in predn je putekl pet menut je že mou gaduva mast in škrpjonu vole u glau.
»Kulk uš pa dau, prjatu Trnakocki, če t jest skumenderam gaduva mast in škrpjonu vole prou tlela v Iblan in še prou bliz toje aputeke,« ga je naguvoru in iz ta leu-mo učesam pumežiknu, kokr usak pume-žika, če kašna pametna pugrunta.
»Petstu krone rad ofram na let, če uš res skumenderu, de um ke bliz soje aputeke gaduva tnast in škrpjonu vole lohka prdelvou,« je udguvuru gespud Trnakocki, ke je žc u duhe vidu, kulk se u dal iz takmo dumačmo prdelkam prefita nardet.
»Prjatu Trnakocki, za petstu krone še vode na nardim velik, nekar pa gaduve masti,« zavrnu ga je gespud žepan. »Ene petstu krone uš mogu že še prdjat, če uš tou duma take žaube prdelvat.«
»Velik je, velik, prjatu žepan. Časi za aputekarje sa slabi! Učas se je dal pr enmo guldinari zaslušt devetindevetdeset krajcerju, dondons jih zaslužeš pa kumi osemdevetdeset in pu,« pujamru je gespud Trnakocki in žalastn pugledu gespuda žepana, de b mu tku saj še ene par stu krone do! zbou.
Gespud žepan pa, kokr je žc drgač usmilenga srca, ni tou ud kašnga dol spu-
delavstvom vsled močne socialistične organizacije, kakor tudi vsled pomanjkanja voditeljev in agitatorjev. Te krščansko socialne delavske organizacije so nekaj močnejše v Zagrebu, Osjeku in Spljetu. — Prejšnji uredniki »Hrvatstva« (Szlavik m dr. Milobar) so hoteli, da bi pri prošlih volitvah katoličani samostojno nastopili. Toda ta akcija ni uspela in se jo je moralo vsled nesloge v katoliških vrstah opustiti še pred volitvami. Ko je bilo ustanovljeno »Pijevo društvo« za prospeh katoliškega tiska in je tako radikalno nastopilo in izdalo svoje glasilo »Jutro«, je bilo upanja, da bo najlepše uspelo in združilo vse katoliške elemente. No, ker je »Pijevo društvo« izšlo iz te strani in ne z one, se mu ni smelo dovoliti, da bi napredovalo. Tako je moralo »Pijevo društvo« skrčiti »Jutro«, •da skoro nato popolnoma preneha, leposlovni list »Prosvjeta« je vrnilo Šolcu, urednik Szlavik pa se mora seliti v tujino, ker mu domovina ne more dati kruha. — Katoliško dijaško gibanje, ki se, hvala Bogu, tako krasno razvija, moramo smatrati že za osamljeno.
Zakaj nismo uspeli ?
Tako torej prihajamo do zaključka, da katoliško hrvaško gibanje ni uspelo. Po mojih mislih pa pravi vzrok temu ni naše silno strankarstvo in politiziranje, niti pomanjkanje »visokih voditeljev« — škofov (evo nam agilnega, idealnega Mahniča!) in agitatorjev, niti stara hrvaška nesloga
—	čeprav so vse to gotovo važni vzroki, toda pravi vzrok je po mojih mislih še vedno v velikem pomanjkanju smisla in razumevanja potrebe za katoliško organizacijo. Ako bt bilo med nami pravega smisla za to, potem bi duhovnik ne napadal še vedno svojega brata v Kristusu samo radi tega, ker se veže z drugim politikom, ne bi se z dušo in telesom eksponi-rali za posamezne politične voditelje. Združili bi se marveč v eno edino katoliško falango, kjer nam' je edino mesto. Potem bi prenehala nesloga in osebnosti, ne ozirali bi se več po voditeljih in agitatorjih, marveč vsak bi delal z vsemi silami, vsak bi v svojem delokrogu postal največji agitator, a voditeljev bi se potem lahko dobilo. Ako bi bilo vi katoliški inteligenci toliko razumevanja za katoliško akcijo, kakor ga je v katoliškem dijaštvu, potem bi nam ne bilo treba še danes prepirati se o umestnosti in potrebi katoliškega hrv. gibanja (najnovejši interviev poslanca Frana Ivatifševiča!), ne bilo bi nam
,treba še danes samo sanjati in snovati osnove o močni katoliški stranki, marveč ta bi bila danes že tu in bi mogla odločevati v politiški situaciji.
A koncem koncev se pa le pojavlja upanje da to, kar sem rekel o nepojmova-nju v katoliški inteligenci in zlasti duhov-ništvu, ne velja za vse. Mlajše duhovni-štvo že vidi bolje in dalje, že spoznava potrebo in opravičenost krščansko-narodne organizacije. To velja za mlajše duhovništvo in zlasti za ono, ki je že izšlo iz katoliške dijaške organizacije. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da se mlajše duhovništvo umika iz političnih strank ter potem direktno in indirektno vpliva na starejše. Ker se je ta starejša inteligenca izkazala kot popolnoma nesposobna za krščansko organizacijo, je treba, da k temu velikemu delu pristopi tisto mlajše duhovništvo in laikat, ki se je že začel rekrutirati iz kat. dijaških vrst. Mladeniške energije je v enem in drugem in volje — veliko. O uspehu potem ni dvoma.
Skupaj z brati Slovenci!
Pri tem delu pa nam, bodo šli na roko
—	kakor so nam ravno javno sporočili — oni, ki so se nam vedno in ob vsakem času izkazali za najboljše brate: bratje Slovenci! Kakor so ravno oni dali impulz našemu katoliškemu dijaštvu, kakor so ravno oni dali direktivo za njegovo organizacijo in kakor oni že danes v bratski slogi delujejo na skupni organizaciji,
šajna nč slišat, saj na ta desn uhu ne in reku je kar na kratk: »Taužent krone na let uš dau, če čš, če ne me pa nejkar nazaj na drž, ke mam druzeh uprauku dost.«
»Oh, nej pa bo!« je zdihnu gespud Trnakooki, ke je vidu, de mu vs jamrajne na u nč nucu in šla sta iz gespudam žepa-nam h nemškmo nutari pugodba delat, ke se je glasila tku, de u gespud žepan Ivan Hribar skrbou u Iblan za gadja mast in škrpjonuva zalega, gespud aputekar Trna-kocki pa mu u zatu plačvou en taužent krone gutouga gnarja na let za tu u mou pa neumejena pravica iz te gaduve zalege prdubivat mast, ke je nucna za use sorte rane in druge bulezn in pa škrpjonu vole. Teh taužent krone u pa izplačljiveh prec tekat, ke uja ta peruga gada u Iblan ujel.
Preči druh dan pu »sklenen pugodb« ie pa gespud žepan Hribar pustu u Kulu-dvorsk ule ena hiša na pu pudrt in na tiste razvaline je mogu nest Zancek en pisker gaduveh in škrpjotmveh jajc in jh pume-Šat med kamne in šoder.
2e ie začel pu teh razvalinah guma-zet mladih gadu in škrpjoneku in že sta
— tako nam bodo bratje Slovenci, ti izkušeni borilci in izvežbani vojaki, tudi v tem slučaju dobri učitelji in pomočniki; kajti polje dela je ogromno, delavcev malo, a organizatoričnega znanja nobenega. Zato morajo Slovenci k nam, a mi hočemo k njim, Tako hočemo potem — viribus unitis — delati za skupno kraljestvo, za kraljestvo božje: s skupnimi silami za skupni narod!
Poglavje o šolskih zdravnikih.
Vprašanje o šolskih zdravnikih v Avstriji ni novo in ne izvirno. Kakor v marsičem, korakamo tudi v tem vprašanju počasi, pa sigurno za Nemčijo. Nič ni nečastnega, če poskušamo korakati za drugimi; samo nekoliko smehu in veselosti vzbujamo, če napravljamo nerodne in okorne korake. No, pa otrok ne shodi v enem dnevu, čez noč se tudi tako modra korpora-cija, kot je ljubljanski občinski svet, ne more uglobiti dovolj globoko v vprašanje šolske higijene. Dovolj je, da kaže vsaj dobro voljo, katere mu nikdar ne manjka. ,Ut desint vires, tamen est laudanda vo-luntas! . . .
INemčija daje naši državi, kakor v marsičem drugem, tudi na polju ljudskega zdravstva obilo dobrih vzgledov.
•Prehitela nas je z invalidnim in starostnim zavarovanjem, ima dosti modern .zakon proti kužnim in nalezljivim boleznim, ko v Avstriji šele načrt sličnega zakona, ki pa zaostaja v marsičem za nemškim vzorcem, vznemirja gosposko zbornico. V Nemčiji se intenzivno pečajo z materinskim in otroškim varstvom, vso nemško državo prepleta že dolgo vrsto let mogočen boj proti ljudskim boleznim, zlasti tuberkulozi, in konkretno obliko je dobila .šolska higijena v šolskih zdravnikih . . .
V	letošnjem majniku je imel osrednji .odbor za brambo proti tuberkulozi občni .zbor, na katerem se je predsednik društva pl. Bethmann-Hollweg s toplimi besedami spominjal vzornega dela šolskih zdravnikov.
»Izborno so se obnesli šolski zdravniki. Bili 'so društvu v plemenitem boju proti ljudski morilki krepka opora. Z njihovo pomočjo je društvo moglo dati pomoč mnogim nesrečnim, družinam, ki bi bile sicer postale žalostna žrtev tuberkuloze. Če pada umrljivost za tuberkulozo, ne zadene najmanjša zasluga za to veselo dejstvo šolskih zdravnikov. Leta 1905 je umrlo od tisoč ljudi za tuberkulozo 22 oseb, leta 1908 pa že samo 19.«
Te besede, ki jih je govoril državni tajnik za notranje zadeve pl. Bethman-Uoihveg, so laskavo priznanje pomembnemu delu, ki je prisojeno šolskim zdravnikom.
V	tem oziru pa razmere pri nas niso nič drugačne, kot na Nemškem. Kar velja o šolskih zdravnikih v 'Nemčiji, velja v polnem obsegu tuldi za naše razmere.
Izvrstne skušnje, ki so jih pridobili v Nemčiji s šolskimi zdravniki, so nagnile tudi avstrijsko vlado, da izvede praktično to nujno vprašanje. V glavnem je rešitev' šolstvo - zdravstveno - obrambnega dela prepustila vlada avtonomiji dežel in mest. Ob takih prilikah seveda, ko bi bilo treba šteti denar, je vlada silno kavalirska. Ali kakor kaže žalosten vzgled ljubljanske občine. je bila vlada v tem oziru preveč av-tonomistiško navdahnjena.
Vprašanje o šolskih zdravnikih je socialno par excellence. To je aksijom, ki ga ni treba dokazovati, ker se razume po sebi. Le površen pogled na človeško družbo in mozaično sliko v nebroj stanov diferenciranega ljudstva nam spriča na mah socialni pomen šolskih zdravnikov.
Iz jadnega ljudstva, ki živi od trdega dela iz rok v usta, izhajajo roji otrok, godnih za šolske klopi. Tem otrokom, po ogromni večini iz proletarskih družin, naj
začela gespud žepan in pa gespud Trna-kocki ruke mencat zavle kšefta, ke se u naredu iz teh razvalin, kar t prštorkla de-putacija peuskega društva »Slauca« iz gespudam' Dražilam na špic h gespude že-pane iz prošna, de b pustu prec tiste razvaline iz Kuludvorskeh ule udstrant, ke prideja siuvansk gosti na »Slaučuva« slau-nast u Iblana; de na uja vidi kuku je Iblana raztrgana.
Gespud žepan Hribar b ta nar rajš ta deputacija vn vrgu, in tud Zancek s je že začeu rukave vihat, pa ke je slišu ud sluvanskeli gostu, je mogu ket velesiuvan "slišat Dražiluva prošna in ublubt, de u skrbou, de uja du siaunast te razvaline preč pršle.
Tku se jc gespude žepane Ivane Hri-bari pufrtičla že ta treka pugodba, kulkr je men znan in šlu je spet usak let en taužent krone pr la fur. Ce ve ker še za kašna pugodba, ke se je gespude žepane pufrtičla, nej pa spuruči
Boliatumu Pepete iz Kudeluga.
dajo šolski zdravniki ztfravstveno obrambo.
Tem otrokom in družinam, katerim pripadajo, naj bi bili šolski zdravniki vestni in dobrotljivi svetovalci. Tam, kjer vlada revščina in nevednost, je pomoč najnujnejša!
Delokrog, ki je prisojen šolskim zdravnikom, je obširen. Vseh podrobnosti tega delokroga niti očrtati ne moremo, česar tudi v Nemčtii ni mogoče, kjer imajo vendar že nekaj skušenj o šolskih zdravnikih.
v Stoji pa, da je stvar šolskega zdravnika, kako bo izvrševal svoj idealni poklic, kako bo opredelil delo in si osnoval načrt, ki mu omogoči uspehe. Splošna medicinska izobrazba je nezadostna; šolski zdravnik mora imeti poleg strokovne izobrazbe v otroškem zdravstvu tudi še ,veliko socialno-zdravstvenega znanja. So-cialno-zdravstvena stroka je pri nas šele v povojih, zdravnik si mora sam pridobiti socialno-zdravstvenega znanja v vrvenju življenja.
Naj sledi v glavnih potezah načrt delu šolskih zdravnikov.
L Obramba tuberkuloze:
Tuberkuloza je otroški dobi najbolj nevarna. V nobeni starosti ni človeški organizem tako dovzeten za tuberkulozo kot v otroški dobi, dobi šolskega obiska. Nevarna je bolezen zlasti otrokom revnih krogov, kjer pomanjkanje, revščina in beda slabi odporno moč rastočega organizma. Zato pa tudi v vseh kulturnih državah koncentrirajo prve moči na boj proti otroški tuberkulozi. Da je to potrebno, jasno osvetljujejo preiskave nemških šolskih zdravnikov, ki so od prvega do zadnjega strokovnjaki' šolsko-zdrav-stvene stroke. Grassman in Dornberger sta dognala, da je v nekaterih šolali 80% otrok inficiranih od tuberkuloznih bacilov. Povprečno pa reaguje na vbrizgijani tu-berkulin najmanj 50% šolskih otrok. To so ogromne, žalostne številke, ki silijo z brutalno silo k resnemu premišljevanju! .Res je, da ozdravi mnogo otrok recimo polovica, popolnoma. Vendar pa ostane še veliko otrok, ki prej ali slej podležejo kruti morilki. Mnogo drugače tudi pri nas ne bo. Boj proti otroški tuberkulozi absorbira 90% dela šolskih zdravnikov. Previdno in trezno, s trudom in težavo, oborožen z raznimi pomočki v 'boju proti tuberkulozi, po raznih načrtih, izkušenih in originalnih, bo moral vaditi šolski zdravnik najtežje delo, ki mu ga nalaga dolžnost, katero prevzame z dekretom, da je imenovan šolskim, zdravnikom.
Obramba nalezljivih otroških bolezni. v prvi vrsti škriatice, davice, koz, ošpic, krvavice, legarja in drugih.
3.	Obramba očesnih bolezni.
4.	Obramba najrazličnejših skrivljenj .okostja.
To bi bila glavna opredelba delu Šolskih zdravnikov. K tem pride še nebroj podrobnosti, katerih vseh našteti niti mogoče ni. Na vse te podrobnosti mora priti zdravnik šele, ko se z vso silo vglobi v svoj poklic.
Iz tega pa jasno sledi, da za šolskega zdravnika ne kvalificira samo splošna ■medicinska izobrazba, treba je poleg spe-.cijelne izobrazbe v otroškem zdravstvu globokega socialno-zdravstvenega znanja. Brez tega bo in mora ostati delo iluzorno. Za to bi se pa okulist prav toplo zahvalil, če bi mu hoteli naprtiti službo šolskega zdravnika, isto bi storil kirurg, in tem 'bolj ■bi moral to storiti sifilidolog, če sploh kaj drži na svojo stroko — saj dvema gospodarjema niti zdravnik ne more služiti^ in naj je še taka kapaciteta. 'Na celem svetu ne dobimo šolskega zdravnika-sifilidologa. To dvoje je nezdružljivo v stvarnem, nezdružljivo v etiškem oziru. Kdor tega ne sprevidi, je silno reven na duhu!
Kdor je pazilo sledil izvajanjem, se je prepričal, da v Ljubljani vprašanje sorski li zdravnikov še vedno ni rešeno in ne bo, dokler bo krmaril občinsko barko proti-socialen liberalizem, ki je puhel, votel in gnjil do kosti.
KULTURNI BOJ.
Vse »svobodomiselno« časopisje hlepi zdaj po kulturnem boju. Zatvoritve »Svobodne šole« na Dunaju ne morejo prenesti. Zdaj so pa našli zopet nekaj, nad čemer se bodo lahko zgražali.
V Wolkersdorfu je namreč notar, ki ima deset in pol letno hčerko, katera se je doma privatno učila. Potem jo je oče dal iz vseh predmetov izprašati. Katehet pa je ni hotel, ker ne more izprašati iz krščanskega nauka otroka, ki se ne udeležuje verskih vaj in ne hodi k izpovedi. Vsled tega so dekieta sicer iz ostalih predmetov izprašali, iz krščanskega nauka pa ne, spričevala pa otrok ni dobil. Rekurza na deželni šolski svet in ministrstvo sta bila zavrnjena. Nesrečni oče se je zdaj pritožil na upravno sodišče.
Bedasti svobodomisleci, ki to v »N. Fr. Pr.« zdaj izrabljajo! Ali more katehet izprašati otroka iz krščanskega nauka, ako ta ne poseča verskih vaj ? Mar je katehet tu za komedije? Katehet je v prvi vrsti služabnik Cerkve, ki zahteva res
krščanskega nauka, ne pa, da bi se otroci le nadrdrali, kaj je v katekizmu verskih vaj pa nc izpolnjevali.
In ta neumni notar — ali ne mort sebe in otroka naznaniti za brezkonfesio-nalna — potem mu ne bo treba krščanskega nauka, ne krščanskih vaj. Ampak ta bedak hoče, da bi bil njegov otrok iz katekizma izprašan, k sv. maši in izpovedi pa naj bi ne hodil! Čuden svobodomislec
Tudi »Slovenski Narod« poje zdai kulturnobojno pesem. V zvezi s »Presse« in »Grazer Tagespost« zahteva, da se vs< svobodomiselni poslanci združijo. Ampak kakor je Wahrmundov krava! kmalu potihnil, tako bo tudi ta in še veliko preje Kateri poslanec razun Hocka in tistih dveh judov, ki sta z njim, si bo upal danei katoličane izzivati?
ČEŠKE ŠOLE.
Ker je ministrstvo odbilo rekurz Ko-menskega društva, ki 'se je pritožilo, ker je dunajski mestni šolski svet dal zapreti češko šolo v III. okraju — 'baje ker ne odgovarja saniterniin predpisom — se je Vložil priziv na upravno sodišče. Poslanca •Velich in dr. Slama sta se v tej zadevi podala k češkemu ministru Začku, a ga nista doma dobila. Začek je sploh silno komoden gospod, od katerega Čehi veliko nimajo, vsled česar ga zdaj tudi zelo napadajo.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
»Češke Slovo« poroča, da je baron Bienerth napovedal na 9. septembra konferenco glede na češki deželni zbor, da se omogoči njega delozmožnost.
RUMUNSKI ŠKOFJE ZA PRAVICE SVOJEGA NARODA.
Konzistorij aradske škofije je v svoji seji enoglasno sklenil, da Apponyjeve naučne postave ne bo izpolnjeval in vsakega kateheta, ki bi krščanski nauk ne poučeval v rumunščini, cerkveno kaznoval.
TIROLSKE SPOMINSKE SLAVNOSTI.
Cesar je danes iz Ischla odpotoval v Tirole, da prisostvuje stoletnidi osvobojil-nih bojev zoper Francoze in Bavarce. Z Dunaja se je odpeljalo k tirolskim slavno-stim 700 oseb. S cesarjem, odpotuje tudf prestolonaslednik. Slavnosti se udeleže tudi laška strelna društva. Nemški listi poživljajo, naj se laške strelce prisrčne sprejme.
MAROŠKO-ŠPANSKA VOJSKA.
Kabili, ki imajo zasedeno gorovje Gu-rugu. ravnajo z ujetimi Spanci z nečuveno grozovitostjo. Na vrhu Guruga je 300 čevljev globoko brezdno, ki je napolnjeno s trupli Špancev. Kabili jim počasi, dan na dan režejo ude, dokler ne poginejo. — >V brezdnu je že 1500 mrličev. Ves zrak je okužen. O operacijah Špancev ni nič natančno znanega.
Brezje.
Bratski odiekl!
Sila, ki oživlja našo organizacijo, nam ne da počivati. Po lepih kamniških dneh — nič odmora! Vedno naprej! Lansko leto se nas je zbralo na Angeijsko nedeljo lepo število na Brezjah. Takrat smo sklenili, da se zberemo vsako leto na ta praznik pri Kraljici nebes. Obljuba dela dolg. Dolžnost naša je. da ta dolg poplačamo. Zato Vas vabimo, dragi bratje, da pohitite tudi letos 5. septembra z nami tja gori. kjer časte tisoči in tisoči' leto za letom mogočno zaščitnico našega naroda in tudi naše organizacije. Samo vabimo, nič ne silimo, ker želimo, da ni to toliko zunanja, ampak manifestacija naših src. Spored je približno sledeči: , I. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob ,7. uri.
II.	Po prihodu na Brezje sveta maša in skupno sv. obhajilo. (Brate, ki pristopijo k mizi Gospodovi, prosimo, da opravijo sveto spoved že doma.)
III.	Po sveti maši kratek shod.
IV.	Takoj nato odkorakamo v Radovljico, kjer imamo
V.	Skupno kosilo.
VI.	Po kosilu skušnja za popoldanski javni nastop.
VII.	Javna telovadba.
VIII.	Po javnem nastopu kratek odmor, nato odhod domov.
Bratje naj pridejo v uniformah. Glede javnega nastopa bo dal še natančna navodila vaditeljski zbor. Da vemo število udeležencev, prosimo, da se nam zanesljivo naznanijo do 29. avgusta.
Na zdar!	Z. T. O.
0eOB0O000OO0B0OQ
Ali ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj ne :: ostane neizpolnjena! ::
eeeeeeeeeeeeBooo
Slovenski krščanski učiteli na dan!
'Letošnji 2. september 'pokaži, koliko je še na Kranjskem učiteljev, ki niso in ,ne bodo zapustili svojega ljudstva, iz ka-,terega so izšli, ampak hočejo zanj delo-.vati po neminljivih Slomškovih načelih.
Nekdaj so se vrli učitelji, kakor umrli Štajerski učitelj, nadzornik in ravnatelj Fr. Jamšek, zavzemali in navduševali za prvaka slovenskih pedagogov. Učitelj A. Brezovnik je svoje dni pisal v »Popotniku«, da se Slomšek »smelo reformator jn naš največji pedagog zvati zamore«. In Slovenski pedagog, ravnatelj Schreiner, je zapisal o Slomšku v »Biographien oster-reichischer Schuhnanner«; »On je z veliko vzgojeslovno modrostjo in spretnostjo .vplival na razvoj šol svojega delokroga m je glede naučnega načina dal učiteljem ne-dosežne vzore. Slovensko ljudstvo ga časti kot ustanovnika svoje ljudske šole.«
Tako pišejo in mislijo resni ljudje o našem vzoru. Pridejo pa majhni lahko-misleci in se zaletavajo ob nas zato, ker jiam je vzor — Slomšek. Pa zaman! Nas ne zatro! Mi, ki smo že združeni v »Slomškovi zvezi«, hočemo dobro sebi, nam izročeni slovenski mladini in po njej slovenskemu ljudstvu. V našem krogu naj se zbira družba pravih vzgojiteljev in vzgojiteljic, ki hočejo, da se ohrani naši šoli krščanski značaj.
Učitelji, ki delajo proti temu namenu, izpodkopavajo tla sebi, ker odtujujejo šolo našemu narodu. Na Slovenskem ni kraja za vas, svobodomiselni' kolegi, kjer bi se ,za vaše ideale — šolo brez Boga — ogrevali ljudje!
Tovariši! Pokažimo tedaj 2. septembra z obilno udeležbo, da je nas vedno ,več, svobodomislecev pa vedno manj, da gre naše delo naprej, svobodomislecev pa nazaj, da je bodočnost naša.
2. septembra vsi na Brezje, ki pravite in se priznavate za kristjane in katoličane! ,Ven iz štirih sten! Zdaj, ko se svobodomiselni učitelji, 'kakor je razvideti iz »Narodovega« uvodnika 27. t. mi, ogrevajo za svobodno šolo bolj kot le kdaj, zdaj ko so v Mariboru izrekli, da stremč po ločitvi šole od bogočastja, moramo mi, ki visoko .držimo načelo krščanske šole — ki se nikoli in nikdar in nikjer ne bo dalo iztrgati jz srca globokovernemu slovenskemu Jjudstvu — zdaj moramo mi glasno in jasno izreči: Liberalni pedagogi, vaše .težnje se ne bodo uresničile, ker bo stalo pred šolskim pragom na straži ne samo slovensko ljudstvo, marveč tudi krščansko učiteljstvo!
Brezje naj ostanejo najpomembnejši dan za pristaše načel Slomškovih!
Dolga je pot, ki sta jo že prehodili, in cilji, za katerimi stremite, niso še blizu. Pot, ki vas vodi do teh ciljev, je strma in nevarna. Prosti ste; za vse svoje dejanje ste odgovorni le Bogu in svoji vesti. Toda prav ta prostost — koliko jih je že po-gubila. koliko lepih nad uničila! Prostost je koristna le tistemu, ki jo prav uporablja. Človek je slab in najboljši potrebuje opore. To velja v navadnem življenju, kaj šele za mladega, neizkušenega mladeniča v velikem tujem mestu, kjer je toliko nevarnosti, da zapravi svoje dušno in telesno zdravje! Kje najdete opore tam daleč od domačega krova, med ljudmi, ki vam bodo mrzli in tuji kakor železni stroji? Veliko je vreden dober prijatelj doma, še veliko več v tujini.
Prijateljev, opore najdete v akade-čnih društvih. Vrednost društvenega
Katoliškim abiturijenton l
Danes se je zbrala na prijazni Vrhniki lepa četa katoliško-narodnih abiturientov, da pokažejo prvič pred javnostjo svoje .versko prepričanje in si začrtajo pot, p'o kateri hočejo stopati do vzvišenih ciljev, za katerimi mora stremiti katoliški dijak, da pokažejo, prosti spon šablonskega srednješolskega disciplinarnega reda, da so dozoreli v samostojne mladeniče.
Na razstanku ste, na križišču, kjer se .razidete raznim potom. Danes ste si še bratje: uživali ste doslej vso modrost, izobrazbo iz istih virov, imeli ste enake učitelje. To sedaj preneha; na podlagi splošne izobrazbe, ki vam jo je dala srednja šola, začnete zidati stavbo višje izobrazbe, primerne stanu, ki si ga izvolite. V različnih poklicih pa si morate vendar ostati bratje po duhu, prepričanju; zato ste se danes sestali, da obnovite in utrdite med seboj to bratstvo.
Tudi v prejšnjih časih so se zbirali abi-.turientje, toda njihovi sestanki so bili dru-/gačni od vaših. Tu se niso vpraševali po prepričanju: družila jih je le narodna misel: s polno kupo v roki so govorili ognit-.vite govore, kakor jih more govoriti le od mladostnega ognja kipeče srce, ki ga še bolj podžigajo čarobni učinki vinske kapljice; v vznesenih besedah so proklinjali .tujca in prorokovali svojemu narodu sijajno in veliko bodočnost, ki mu jo oni ustvarijo. Ogenj idealnega narodnega navdušenja se je kmalu polegel, naš narod pa je ostal reven in zatiran kakor prej. Kdor ni popolnoma izgubil svojega narodnega navdušenja v akademičnih letih, ga je zopet vzbujal le <po zaduhlih gostilniških prostorih in čitalničnih veselicah — za zabavo in kratek čas. Navduševali so se brez realnega programa, zato tudi brez uspeha.
Časi so se izpremenili, doba ljudskih (taborov je minila, za dobo pretiranega in frazastega svetobolja je nastopil čas realnega dela za gospodarski in kulturni napredek slovenskega ljudstva na podlagi .Kristovega nauka ljubezni do bližnjega. Pri tem resnem in prekoristnem delu hočete sodelovati tudi vi. ki ste se zbrali danes na Vrhniki pod geslom: Z Bogom za narod! Zato pozdravljeni!
m i c
življenja v akademičnih letih ve prav ceniti le. kdor ga je sam užival. Ali vprašanje je, kako društvo si volite. Večinoma ste se že odločili, ali govoriti hočemo tudi tistim, ki še dvomijo, a niso še izgubili vere. Imate morda proti katoliško-narod-nemu dijaštvu razne pomisleke. Morda vas straši očitanje nasprotnikov, da so ka-toiiško-narodna društva politična, njih člani privesek neke stranke. Ne dajte se premotiti! Člani katoliško-narodnih akademičnih društev kot takir niso privrženci nikake politične stranke. Čisto nekaj akci-dentalnega je, da simpatizirajo sedaj s S. L. S. Simpatizirajo pa s S. L. S. zato, ker ima dandanes edino ta stranka na Slovenskem program, ki odgovarja katoliškim načelom in ki more dvigniti gospodarsko in kulturno naš narod. Pri vstopu v društvo se zato tudi ne vprašuje nikogar, h kateri stranki se prišteva, ali odobrava politiko S. L. S. ali ne — edino vprašanje, •ki ga mora odgovoriti vsakdo jasno in določno, je: ali si prepričan in dober katolik? Zato pa so katohško-narodna društva tako močna; četudi danes še nimajo večine med dijaštvom, so po svoji tesni organizaciji in ljubezni, ki vlada med člani, vendar najmočnejša. Program katoliško-narotinega dijaštva vam je znan, 'dragi abiturientje, ako ga odobravate, pristopite v te vrste! Tu na.dete odkritih prijateljev, tu vzgojite svoj značaj, kar je glavna naloga naših akademičnih društev, da vzidete iz njih kot zreli možje, temeljito izobraženi in neomajno močni v svojem verskem prepričanju. Vabimo pa samo tiste, ki jim je ta program resen — kdor bi prišel iz kakih stranskih namenov, bo odšel razočaran in osramočen.
Pozabiti pa ne smemo danes tudi onih abiturientov, ki zavzamejo že sedaj mesto v življenju kot vzgojitelji naše mladine. Vzgoja naše mladine je važna in vzvišena naloga, ki jo sprejmete iz rok slovenskega ljudstva. Najdražje, kar ima naše ljudstvo, izroča vam; zaupa vam svoje otroke. Kakršna bo naša mladina, taka bo tudi bodočnost našega naroda, mladina pa bo dobra le, ako bo dobro vzgojena. Učiteljeva naloga je nadaljevati in izpopolnjevati delo staršev. Toda še danes vidi nek del učiteljstva svojo glavno vzgojno nalogo v tem, da razdira, kar je s skrbjo in ljubeznijo sezidala dobra mati. Zato se ne moremo čuditi razdoru, ki je med ljudstvom in večino učiteljstva. Umljivo je tudi, da so uspehi vzgoje tako minimalni, ker ni enotna, ampak se na eni strani podira, kar se je na drugi strani s težavo sezidalo. Ni treba, da se v šoli naravnost smeši vero; slab zgled, ki ga daje liberalno učiteljstvo, zadostuje. Takega učiteljstva slovensko katoliško ljudstvo ne more spoštovati m ljubiti. Tembolj pa zato spoštuje in zaupa onim učiteljem, ki so ostali to, kar so bili, ko jih je poslala verna mati v šolo. Takim učiteljem naše ljudstvo rado zaupa svoje otroke, v njih vidi svoje prijatelje. Kakor se je naše ljudstvo trdno zaprlo pred liberalnim učiteljstvo m, tako sprejema z zaupanjem in ljubeznijo vsakega poštenega učitelja. Liberalno učiteljstvo med ljudstvom ni moglo veliko storiti — to pa zato, ker je predpogoj vsakemu uspešnemu delu med ljudstvom zaupanje ljudstva, in tega jim je manjkalo. Vam bo ljudstvo odprlo glavo in srce in veliko bodete lahko storili v šoli. pa tudi izven šole. Pojdite tudi med odrastlo mladino! Delavcev nam manjka v izobraževalnih društvih, pri telovadnih odsekih in drugod. To delo se vam bo gotovo tako priljubilo, da vam postane najdražja zabava, in veseli bodete uspehov in želi bodete hvaležnost ljudstva, med katerim bodete delali.
Abiturienti gimnazijci in učiteljiščniki, dobrodošli na Vrhniki — slovensko ljudstvo čaka sadov vašega vstopa v življenje; podpiralo vas bo, kakor vi njega!
lenjci ne spimo, tu in tam se kaj pridno g\blje in dela; vendar le vse preveč skromni se kažemo, medtem ko nasprotniki vsako majhno prireditev poveličujejo do neba, da javnost dobi vtis, kakor da je vsa Dolenjska v njih taboru. Zato je nele potreba, tudi doižnost je naša, da sc pokažemo, kakšni smo in kaj premoremo.
Kdo ne bi vedel in ne spoznal velikanskega pomena naše mladinske organizacije? Bolje pa kot vse drugo, so manife-stacijski mladertiški sestanki. In če le kje, je na Dolenjskem potreba trdne mladinske organizacije.
Najprisrčnejše vabimo ta dan v Šmartno vse, kar misli in čuti z nami. V prvi vrsti vabimo naše vrle Orle, dalje vse organizirane fante, pa tudi tiste, koder še nimajo društev, da se z nami skupno ogrejejo za naša načela. S fanti pa naj pridejo tudi očetje in matere, da se na svoje oči prepričajo, kje je mesto in blagor njih sinov. Po vsej Dolenjski, po vseh fa-rah, — ne, po vseh vaseh naj se že zdaj pripravlja na sestanek v Šmartno. Vsako leto gre sto in sto voz skozi Šmartno k sv. Antonu v Štango iz vse Dolenjske, torej Dolenjcem ni tuje Šmartno. Organizatorje pa prosimo, da, kakor zaznajo za približno število udeležencev, naj vsaj tri dni prej naznanijo po dopisnici Izobr. društvu v Šmartnem. Istotako prosimo naznanila od vseh drugih, ki si žele kosila. Vabimo pa nele Dolenjce, tudi od drugod so nam iskreno dobro došli; že zasebno se nam je obljubila udeležba iz sosedne Štajerske, tudi iz Notranjskega in Gorenjskega, osobito se pa na Ljubljano zanašamo. Orli, ljubljanski in šentviški so nam obljubili korporativno udeležbo, vsi drugi Ljub-ljančanje pa pokažite z obilno udeležbo, da vam. je res na srcu preporod Dolenjske po miadini. Tudi šmartinske in litijske okoličane in sosednih fara vabimo, naj se pol-noštevilno udeleže, istotako vabimo vse kroge v Litiji in Šmartnem, ki z nami simpatizirajo, naj bi odboru šli na roke pri pripravljavnih dePih. Prireditev se vrši v vsakem vremenu, naj se zato nikdo ne plaši slabega vremena, ker je prostor tako urejen, da se vrši lahko deloma na prostem, deloma pod streho.
Natančen spored se bo še objavil, bo pa najbrž po temle redu: Oni, ki pridejo na vozeh, naj tako uravnajo, da pridejo do devetih zjutraj v Šmartno. Zveza z vlaki je tudi ugodna, z Ljubljane pride vlak v Litijo eden ob pol šestih in drugi ob osmih; naši izletniki naj pridejo z drugim ob osmih, oni od štajerske strani naj pa pridejo z lokalnim ob 9. uri. Precej potem z godbo na čelu odhod v Šmartno. Tam je ob pol' desetih ob slavoloku slovesen sprejem, nato je zvrstoma sprevod do cerkve, kjer bo ob desetih sv. maša. Po sv. maši je na slavnostnem prostoru manife-stacijsko mladeniško zborovanje, potem kosilo, ob dveh slovesne litanije, ob treh se pa prične javna telovadba Orlov; po telovadbi je pa ravno tam ljudska vese-ica. Spored veselice je jako obširen in velezanimiv, kar se bo še objavilo.
Torej na noge Dolenjska, naj bo ta dan dan oživljenja mladeniške organizacije na Dolenjskem po krščanskih načelih. Na radostno svidenje! Na zdar!
XXX
»Zveza telovadnih odsekov« je prireditev Orla v Šmartnem pri Litiji vzela na znanje z ozirom na to, da je bila že dav-nej sklenjena in je za probujo dolenjske strani velevažna. Nobena večja Orlova prireditev se še ni vršila na Dolenjskem, zato naj pa bo 12. septembra v Šmartnem pri Litiji tem častnejša. Veliko odsekov je že itak davno obljubilo udeležbo. Ker je Litija tako blizu in vožnja v vsakem oziru pripravna, računa tudi Z. T. O. prav posebno na vse somišljenike v Ljubljani! Na zdar!
»Kmečki Glas« svetuje, naj si konča življenje in mu priporoča, da sledi nauku največjega bogotajca vseh časov, Nitzscheja!
»Kmečki Glas«, ti si brezbožni glas, kateremu noben veren kristjan slediti ne sme! To je dobro, da se je ta list, v katerega pišejo liberalni učitelji, pristaši »Svobodne Misli« in pa Nitzschejeve morale, tako imenitno sam razkrinkal!
+ Iz »Slomškove zveze«. Ni lahko povedati, komu bi se človek bolj čudil, ali predrznosti, s katero si upajo gotovi gospodje okrog »Lažnjivega kljukca« vulgo (»Učiteljskega Tovariša« pisati o učiteljih »»Slomškove zveze«, ali gorostasni nesramnosti, s katero na vsa usta krivijo resnico. Znano je, da je bil ipred slovesnim izhodom iz narodne stranke vsak količkaj liberalen učitelj tudi zaupnik te stran-Dobival je vabila k zaupnim shodom In zdaj nam povejte, »dični značajne-
Dolenjska mladina!
Na 12. septembra sklicujete Kat. slovenski izobraževalni društvi v Litiji in Šmartnem velik mladeniški sestanek, združen z javno telovadbo Orlov in veliko ljudsko veselico.
Vsepovsod se združuje katoliška slo venska mladina, tudi Dolenjski je čas, d; vstane in sc pokaže svetu. Sicer tudi Do-
Mali nasprotniki.
+ Kakšni kristjani so goriški agrarci.
Goriški agrarci, ki niso nič drugega kot nekoliko prebarvana liberalna stranka, se v javnosti proglašajo za dobre katoličane. Ampak, kakor že drugače večkrat, so se tudi v zadnjem »Kmečkem Glasu« 26. t. m. pošteno vjeli in sicer v dolgi notici, v kateri poroča ta list o samoumoru profesorja Gumplovvicza. To je menda jasno, da je samoumor v taki popolni zavednosti, kakor ga je izvršil profesor Gumplo-wicz po katoliških načelih najhujši greh — tega menda ne pravijo samo kranjski klerikalci, ki hodijo v Mirno »krivo vero učit«, kakor vpijeta »Kmečki Glas« in »Soča«, marveč to je jasni nauk svete Cerkve same. Toda »Kmečki Glas« pravi o tem samoumoru čisto dobesedno sledeče: »Neustrašeno je zrl ta drzni starček, kateri je piscu teh vrstic še v živem spominu, smrti v obraz. Ko je čutil, da nima več moči za delo. storil je to, kar slavi Nitzsche za umetnost: umrl je o pravem času.« — Torej tisti, ki-fci s polno zavestjo vzame življenje, je po pisanju »Kmečkega Glasa« umetnik, ki izvrši umetniško, torej popolno in hvalevredno delo! Kdor bo torej čutil, da nima več moči za delo, temu
ike. itd.
rži« okrog »Učit. Tovariša«, koliko in kameri učitelj »Slomškar« je bil kdaj zaupnik ,te stranke? Z imeni na dan! 'Na druge nesramnosti sploh ne odgovarjamo. Ostudni (napadi, ki se šopirijo po »Učit. Tovarišu«, ,se sami obsojajo.
j- Besede in dejanja. Veliki gromov-ni'k Gangl kaj rad nam mlajšim učiteljem, iposebno pa abiturijentom, polaga na srce delovanje med priprostim ljudstvom. »De-Jujte nesebično, požrtvovalno v blagor naroda. Bodite pravi učitelji narodu, bodite ,mu proroki in vodniki!« Take in enake ve-lebesede pogosto čujemo in beremo. Vpraša se, kako pa je Gangl sam deloval med preprostim narodom? Mu je bil li' pravi, .požrtvovalni učitelj? Kaj še! Vse prej kot to. Služboval je prvo leto svojega učite-jjevanja (leta 1892/93) na periferiji Kranjske v preprosti, kmečki vasici. Tu je imel torišče, na kojem bi bil lahko udejstvil sVo-je ideale. Krvavo se pa moti, kdor misli, da je iskal stika s preprostim ljudstvom. Komaj je končal s poukom, že jo je ubral v bližnji trg. V družbi, pri pijači ob pozni uri, tu se mu je jezik zopet razvozljal in vreli so mu ideali na dan. In v isti gostilni je tarnala njegova najbližja sorod-nica, kako nesrečen je »naš Pertl« med takimi kmeti! In 'ta človek si upa navduševati učitelje za delo med preprostim narodom? Seveda! »Bauer, das ist was an-ideres!«
+ Originalni »Narod«. V »Slov. Narodu« izhaja že nad mesec dni zgodovinska povest »Zadnji rodovine Benalja«, ki po svojih originalnih idejah in interesant-nih dogodkih prejasno kaže, da je njena vsebina rasla višje, kakor pa se more po-vspeti dolga vrsta »Narodovih« podlistkar-jev. Dolgo smo zaman brskali in iskali po svetovni literaturi in že bi morali pripo-znati »Narodu« popolno originalnost v tej povesti in piscu veliko nadarjenost in ponižnost, če bi ne prišla nazadnje v naše roke F. M. Cravvforda povest »Saraci-nesca«. Slučajno nimamo v rokah angleškega originala, temveč samo italijanski prevod, ki ga je brezdVomno, kolikor se more soditi po doslovno prevedenih pogovorih, iz italijanščine prestavljenih imenih in po stilizaciji, porabil »Narodov« plonkar za svojo kopijo. Izventegaso razne situva-cije italijanskega prevoda doslovno enake Narodovemu »izvirniku«. Na primer Mihaelov dvoboj z Lenardom odgovarja do pičice dvoboju Giovannija Saracinesca z Del Ferriere, pogovor škofa z Mihaelom — dvogovoru kardinala z Giovannijem Saracinesco; mnogo druglb sličnosti in enakosti nočemo navajati, ker se nam v resnici ne ljubi prepisati cele povesti, kot je to storil »Narodov« pisatelj. Če bi morda koga mikalo, da se sam o tem prepriča, mu priporočamo knjigo, izdano v založništvu Fratelli Treves v Milanu, in stane v dveh zvezkih dve liri. Delo znamenitega Angleža je izgubilo mnogo vrlin in misli potom kopije »Narodovega« plonkarja, ki jih je najbrž smatral za svoje bravce pre-fine in previsoke, pa jih je zato — izpustil!
+ Clril-Metodarija. V Mostah se je ustanovila Ciril-Metodova družba, seveda z velikansko farbo. Ustanovitelji trosijo namreč okoli govorice, da bo družba Ciril Metodova sezidala za Moste novo šolo. Ta laž je pa večja kakor Grintovec. Ciril-Metodova družba Moščancem in Vodma-čanom ne bo nikoli delala šole, ampak bo le skušala širiti liberalizem po našem koncu. Ustanavljanje te družbe prihaja menda iz Zakotnikovih vrst, saj so že mame pripovedovale, kako bodo ondi igrali. V »Slovenskem Narodu« že nekdo vabi in priporoča novo družbo, pa nehotč ali pa nevede grozovito udriha po Zakotniku. Smili se nam Zakotnik, in obžalujemo ga, da ga njegovi lastni pristaši trgajo po »Narodu«. Dopisnik zdihuje, kaj bo z otroci, katerih je toliko, in jih ne marajo v mestne šole, domača šola v Mostah pa je premajhna za vse otroke. Potem se pa pritožuje, da občinski odbor ničesar ne stori gle de šole, in s tem najbolj zadene Zakotnika samega kot občinskega voditelja. Tuka; ga moramo pa mi vzeti v varstvo. Nevednemu dopisniku povemo, da je za otroke vse preskrbljeno, da bodo lahko tudi v do tnačo šolo hodili, čeprav jih v mesto ne bodo več sprejemali. Zato je že poskrbe krajni šolski svet in ves občinski odbor in

tudi Zakotnik. Sram naj bo pa liberalnega dopisnika, da o Zakotniku tako grdo laže v »Narodu«. Včasih je veljal pregovor: »Vrana vrani oči ne izkljuje«, sedaj pa je liberalni dopisnik prevrnil ta pregovor na glavo. Gospod Zakotnik, ali ne delajo z Vami grdo Vaši lastni pristaši?! Ali zaupate takim mačkam, ki spredaj ližejo, zadaj pa praskajo? Mi Moščanci pa že vemo, kaj je Ciril-Metodova družba, in raznim farbarijam, s katerimi jo ustanavljajo, nočemo prav nič verjeti.
+ Kranjski deželni zbor bo skfican najbrže 23. septembra.
+ Volitev v dolenjskih mc-ifii iu trgiii dela liberalcem preglavico. Po odstopu Plantanovem se je čul v dolenjskih mestih glas: Le Ljubljančana ne! Poslanec bodi pravi Dolenjec, ljubljanski liberalci pa se niso nikoli nič brigali za dolenjska mesta. Iskali so ga, pa s težavami. Dr. Šegula so hoteli Novomeščani, pa to ni bilo všeč Ribničanom. Tudi jim je dr. Šegula premalo liberalen, liberalci so vajeni hujše paprike. Ker odločuje v dolenjskih mestih sedaj 'izključno le uradništvo, so ribniški uradniki postavili višjega sodnega svetnika Višnikarja za kandidata, ki ga je liberalna stranka tudi proglasila. A z Višni-karjem niso v Novem mestu zadovoljni. Kajti Višnikar pojde v kratkem v penzijo •in se preseli v Ljubljano. Potem so pa Do-lenjci zopet tam, kjer so bili, da bodo imeli ljubljanskega penzijonista za poslanca. Novomeščani imajo veliko boljšega kandidata v osebi novomeškega fakto-tuma generala Korla Rozmana. Simpatije Novega mesta so odločno na njegovi strani. Sicer zjutraj nekoliko pozno vstaja in ga mora šele kapiteljski zvon zbuditi, kadar vabi k obedu, a to ne škodi, kajti liberalni poslanci so doslej ravno tako spali, zakaj bi se ta častitljiva navada odpravila? Nam, kakor je razvidno iz članka na drugem mestu, je čisto vseeno, kako se liberalci odločijo.
+ Preporna meja med Kranjsko in Hrvaško. Med Kranjsko in Hrvaško je več prepornih ozemelj, katerih pripadnost ni določena. Največji taki preporni ozemlji sta Zumberak ob metliškem in Mirandol ob črnomaljskem sodnem okraju. Poleg teh je pa še več manjših krajev ob meji, za katere ni določeno, al1; so kranjski ali hrvaški. Dolgo let se ni nihče lotil, da bi ^ se uredilo to vprašanje. Ali slednjič mora tudi v to vprašanje med Cis in Trans priti jasnost v interesu tamošnjega prebivalstva. Zato se bodo vršile obravnave za vsako preporno ozemlje. Prvi pride na vrsto preporni svet med Prezidom in Drago pri Novem Kotu. V ta namen je določena obravnava na dan 27. t. m. Komisija bo sestavljena iz zastopnikov obeh državnih polovic. Kranjski deželni odbor bo zastopal deželni odbornik profesor Jarc z deželnim tajnikom Korošcem, državno upravo pa gg. vladni svetnik Kre-menšek in finančni svetnik Aviafn. Obravnava utegne trajafi več dni.
+ Deželna elektrarna. Kakor čujemo, je uvedel deželni odbor poizvedbe za oddajo toka za nameravano deželno električno centralo. Za te poizvedbe je pooblaščena »Splošna električna družba Union« (A. E. G. Union), ki ima v Ljubljani svojega zastopnika inženirja Serneca.
Katoliška organizacija.
+ Ceško-slovan:ki katoliški shod.
Znani češki pisatelj, obenem Rotschildov uradnik, Machar, ki je vzor vseh slovenskih naprednjakov, socialnih demokratov, prav posebno pa liberalnih učiteljev, je spričo češko - slovanskega katoliškega ■shoda tako zbesnel, da piše, da se morajo .»katoličani postaviti jzvuu postave ter kakor divje 'bestje pokončati«! — To je seveda tudi želja vseh slovenskih svdbcdo-,miselcev, ki jo lizraža tudi včerajšnji »Narod« v članku »Svobodna šola«. Ker so na Dunaju zaprli šolo, v kateri se je v nasprotju z zakoni poučevalo brezversko, psuje »'Narod« katoličane, zlasti pa slovenske, češ, »brezstidni1, nasilni in surovi klerikaiizem je povsod grd, a tako ostuden kakor na Slovenskem ni nikjer.« »Na-fod« celo zaradi tega, ker se je nepostav-nabogotajna šola zaprla, poživlja vse slovanske svobodomiselne stranke, naj pozabijo na boj zoper Bienerthovo vlado iu .nemško hegemonijo, pa naj združijo vse svoje sile v boj za — ateistično šolo! To je .tisti »Narod«^ ki se je lani' ob priliki Zer-javovih in Švigljevih romarij po deželi rotil, da je krSČansk in katolišk prav do mozga! »Narod« naj 'bi si kar prisvojil geslo dičnega Macharja in zarjul: S kolom ina katoličane, da jih bo vendar enkrat konec! Živela Barcelona! Ampak spričo te-iga besnenja čeških in slovenskih svobo-idomislecev nam prihaja na spomin, kako je ravno pred 83 leti zmagonosno klevetal jud Heine, ljubljenec liberalcev, v svoji i *>Nordsee«: »Kakor velikanski pajk je čepel Rmi v središču sveta in ga je preprc-gal s svojimi neskončnimi nitmi. Danes I
pa čepi stari pajk med razpokanimi stebri ,Koliz eja in še vedno prede staro mrežo — toda ta je preperela in zgnjita, in vanjo se vjamejo samo metuljčki in netopirji in »ie več orii iz severa.« — Pa Heine je že prah in pepel in Machar bo tudi im vsi slovenski liberalci, katoličanstvo pa bo stalo trdno in neporušno. Kristus zmaguje <n kraljuje dalje — s tem pozdravljamo če-ško-slovanski 'katoliški shod, ki sc jc danes začel!
+ Na zborovan e »Slomškove zveze« pride tudi zastopnik moravskega češkega učiteljstva gospod Jožef M. Kadlčak, nad-učitelj, deželni in državni' poslanec. Po zborovanju priredi »Slomškova zveza« izlet.
+ Zborovanje »Slomškove zveze« bode letos res zanimivo. Od vseh strani se odobruje misel, da se je določilo Brezje za ta shod, a velemikavna predavanja, ki so na dnevnem redu, bodo privabila tem več udeležnikov. — Pri tej priliki se vabijo gospodične pevke in gospodje pevci, naj blagovolijo — kolikor pač morejo že prejšnji večer (1. septembra) priti na Brezje, kjer bode skupna pevska vaja. Za note je žc preskrbljeno, da jih dobe pri vaji.
+ Vse, ki se nameravajo udeležiti naše narodnoobrambne enkete, prosimo, naj nam takoj naznanijo svoje natančne naslove.
+ Izlet na Gorjance! V nedeljo, dne 5. septembra, se vrši izlet k sv. Miklavžu na Gorjance. Fantje izobraževalnih društev iz obeh strani Gorjancev in pa dijaki naj ne zamude prilike.
lj II. shod slovenskih krščansko mislečih železničarjev se vrši v nedeljo, 5. septembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v prostorih S. K. S. Z„ hotel »Union«. Spored je velevažen in ga priobčimo prihodnjič. Na shodu govore državni >in deželni poslanci. Brez vabila vstop na shod ni dovoljen. — Kdor bi ne dobil v kratkem vabila, naj se oglasi na uredništvo »Naše Moči«. Vabila bodo razdelili načelnikr »Prometne zveze«. Vsi, ki pošteno kršč. mislite, vsi, ki nc odobravate gonje in terorizma strank, ki se hočejo po krivici imenovati stranke železničarjev, pridite v obilnem številu na shod! To bo shod, na katerem se bomo jasno in odločno pogovorili o naših težnjah, in kako tem naš'im težnjam in krivicam, odpomoči. Pokazati pa hočemo tudi odločno in jasno našim nasprotnikom, da je mnogo železničarjev, ki ne trobijo v socialno-demokraški rog, ki nočejo nosit); svojih trdo prisluženih kronic v nikdar sito judovsko socialno-demokraško bisago. Pokazati hočemo, da smo zvesti sinovi naših očetov, ki so bili zvesti svojemu jeziku in svoji krščanski veri Pokazati pa hočemo tudi odločno, da si hočemo v trdni in pošteni organizaciji, ki mora biti na krščanski podlaei, pomagati do boljših razmer. Zato na dan vsi, ki pošteno in krščansko mislite! Ne bojte se zasramovanja in obrekovanja nasprotnikov, ampak z možatim nastopom pokažite, da se ne bojite nasprotnikov, ampak da kot pošteni krščanski železničarji nikdar nočete zatajiti svojih krščanskih in stanovskih načel. Dan 5. septembra je naš dan, železničarji, zato na shod v Ljubljano!
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani uljudno vabi na veliko vrtno veselico, ki bo dne 5. septembra t. 1. na vrtu in v gostilniških prostorih g. Cotiča na Zaloški cesti št. 3. Začetek ob 4. uri popoldne. Spored: 1. Godba. 2. Petje. Igra: »Krčmar pri zvitem rogu«, burka v enem dejanju. Prosta zabava. Srečolov. Koriandoli. Korzo. Na ražnju pečeno jag-nje. Kmečka gostilna. Abstinenčni paviljoni. Pevske točke poje društveni mešani pevski zbor in moški društveni pevski zbor. Vstopnina 40 vin. za osebo, za družine 1 K. Ker je čisti dobiček namenjen v društvene potrebe, se preplačila hvaležno sprejemajo. — V slučaju slabega vremena se vrši veselica na dan Malega Šmarna, dne 8. septembra. Cenjene člane uijudno prosimo, da bi darovali za društven srečolov kak dobitek. Vsak član naj da po en dobitek! Dobitke sprejema odbor vsak večer in v nedeljo dopoldne v društvenih prostorih v Podbojevi hiši nasproti cerkve sv. Petra. K obilni udeležbi vab5 uljudno odbor.
+ Na sestanku katoliških ablturien-tov na Vrhniki bo v nedeljo ob 4. uri popoldne ljudska veselica; najpreje predstava novega A. Medvedovega igrokaza r»ČrnošoIec«. Na to posebič opozarjamo.
Idrijske novice.
i Ministrstvo za javna dela je podaljšalo nespremenjeno za deset let pogodbo, ikatero ima z krščanskim gospodarskim .društvom v Idriji. Za letnih 200 kron prepušča temu društvu veliko hišo. Radi tega je bilo veliko vpitja pri naših nasprotnikih, češ. ministrstvo protežira klerikalno stranko in ko so vedeli, da letos po preteku desetih let pogodba poteče, so se slišali glasovi, da se vse stori, da se pogodba ,več ne podaljša, temveč klerikalci gredo 5 svojim konsuinom, svojo katoliško de-
lavsko družbo in z ljudsko hranilnico na cesto .A na Dunaju so drugačnega mnenja kakor v našem mestu. Tam vedo, da bi hiše ne oddali drugam, da bi' toliko eraru nesla. Res je najemnina mala, a samo gospodarsko društvo plačuje nad 3000 kron letnega davka in hranilnica je zopet zase obdačena. Drugič je tu ogromna večina 'rudarjev, katerim društvo preskrbuje razne potrebščine. Znano je. da ima društvo najboljše vino in po zelo nizkih cenah. Zato ga ob nedeljah prinese rudar domov, da ima pri kosilu ali večerji priboljšek, s tem mu ni treba po gostilnah posedati, iceneje izhaja in zdrav gre drugi dan na delo; tudi geruš lahko pogreša. Kolike dušne hrane po nudi v tej hiši rudarjem katoliška delavska družba? Nobeno društvo nima take velike knjižnice, koliko predavanj se tu vrši! Po zimi je skoraj vsaki večer ali pevska ali godbena vaja ali drugi pouk, ali slike s skioptikonoin in primerno razlago. To je vse znano ministrstvu za javna dela in zato se ni prav nič obotavljalo pogodbo podaljšati za daljnih deset let, in sicer nespremenjeno, pod istimi pogoji kakor do sedaj.
i Osmi razred na dekliški ljudski šoli Še ni zagotovljen, vsaj do sedaj ni še nobenega odloka z Dunaja. Res čudno! Do sedmega razreda Smo spravili, da bi še osmega dodali in ponudili našim deklicam zaokrožen pouk. vsled katerega bi zamo-,gle tu pa tam dobiti kako boljšo službo, pa ne gre. Kje je neki' zavira? Saj ena para-'elka manj in zato ni treba ne nove učne moči, ne posebne sobe, in osmi razred bi bil tu. Nekatere stariše je začelo skrbeti, kam s hčerko. Sedmi razred je izdelala, a nima še štirinajst let, v šolo mora še po postavi hoditi. Jo poslati v Ljubljano je ,predrago, rudar ne zmaga stroškov, ako ponavlja sedmi razred, ne bo kaj pridobila, saj je povoljno izdelala. V tej zadregi je dobro nam došel uršuiinski zavod. Nekateri stariši so že osebno prosili za pouk, ker vedo, da imajo uršulinke skušnjo za .meščansko šolo. Prošnji so se uršulinke vdale ter bodo otvorile privatni pouk za osmi razred, če ga ministrstvo ne dovoli za leto 1909/10 na naši rudarski ljudski šoli. Naš občinski odbor je v eni seji se obrnil na ministrstvo, naj razširi šolo, da ^klerikalci« ne bodo imeli kakega vpliva na mladino, pa kakor se dosedaj kaže, najbrž ne bode nič. Iz Idrije do Dunaja je dolga pot . . .
i Javno stranišče napravljajo ob cesti v grad naši mestni očetje. Odtok bode menda ravno pri kapeli sv. Janeza v Ni-kovo. Da ta kraj ni1 prav nič pripraven in umesten, ve vsakteri. Oni, ki tod hodijo, gredo navadno v grad, ali pa domov v svoje hiše. V gradu pa imajo za take potrebe prav zadostno preskrbljeno. Zato se nam opravičena zdi trditev nekaterih, iki pravijo, da si je liberalno-socialnode-anokraški mestni odbor ne iz kake potrebe ta prostor izbral, temveč Ie da bi za-►solil klerikalcem in jim malo ponagajal. Ako je to resnično, ne bodo dosegli svojega namena naši mestni' očetje, pač pa bodo nekateri le spoznali, kako nepremišljeno se dela z občinskim denarjem, in poznejši rod bode občudoval modrost naše ,uprave. Zanimivo je tudi to, da bo vse stalo na eraričnem svetu, a naš zastop še ni nič poprašal, sme li graditi na tujem svetu ali ne. Tudi se pri vsaki novi stavbi pri komisiji skličejo sosedje, imajo li' kak ■ugovor proti novi napravi, ali so zadovoPj-,ni ž njo. Tudi tega postavnega pota se ,hoče izogniti naš mestni zastop. Sosedje ■gledajo in čakajo, 'kedaj se jih kliče k komisiji, a do danes še zastonj. Pravijo, da »se bodo pritožili in zna se zgoditi kakor s Čitalnico, da bodo morali sredi započetega dela ustaviti. In zopet bodo potem pisali, kdo škoduje mestu. Mii pravimo, le tako naprej in zopet bo tu gerent, da bode učil, kako se postavno postopa pri gospodarstvu.
Jeseniške nome,
j »Slov. Narod« pod zaglavjem »Slovenski zemljepis« piše: »Pred kratkim so Si dovolili Nemci' prekrstiti našo Golico v »Kahlkogel«. Nabili so celo tako tablo v slovenskih Jesenicah. Slovenska občina, ki hraniš v sebi slovensko Golito — pre-povej tem drznim tujcem vsako delovanje v svoji občini.« K temu samo par besedi kot dopolnilo. Dotična tabla z nemškim napisom nikdar ni stala na občinskem svetu, ker tja bi se je Nemci sploh ne 'bili upali postaviti. Pač pa trpi tako tablo vodja jeseniških narodnjakov, velikrSokol itd., višji poštar Al. Schrey. Toliko v blagohotno pojasnilo.
j »Za scagat«. Znani čevljar na Jesenicah M. A. išče po »Narodu« za svojo obrt pomočnika ali nekaj podobnega. Ker mu pa vse, kar je katoliškega (samo zaslužek ne) smrdi, odločno zahteva, da mora biti pomočnik Sokol, Orli izključeni.« Nikar naj se ne boji M. A., da bi se kak Oreh silil k njemu v službo, ker nam bi bilo žal za vsakega Orla, ki bi1 vstopil k i tako zagrizenemu liberalcu v delo. — Ubogi Orli, zdaj vam je začela pa huda presti, ko vas liberalni mojstri' ne bodo
,več sprejemali v službo! MladeniSka organizacija mora na ta način gotovo propasti, tako vsaj misli M. A.; da se bo pa ravno nasprotno zgodilo, to lahko verjame M, A. z vsemi jeseniškimi liberalci vred.
j Netaktnost. V nedeljo se je na Savi prav blizu cerkve (na graščinskem vrtu) med službo božjo igral lavntenis. Ljudje so se pohujševali. Upamo, da bo gospa iravnateijeva v tem oziru red napravila. ■ j Cele noči ni miru na Jesenicah. Posebno na »piko« so vzeli neki pijanci ,in razgrajači župnlšče. Ker ima 'duhovnik ,ravno toliko pravice do nočnega miru, kot vsak drugi občan, zato se poživlja občinsko predstojništvo, da tukaj z vso strogostjo nastopi. Sploh pa imamo pri nas par eksemplarjev, ki so že davno zreli za prisilno delavnico. Govorilo se je o tem že več časa. žal, da se še ni izvršilo.
j »Naprej« ima jako duhovito uganko. Glasi se tako-le: »Uganka? Novi župnik Skubic se je dalje časa mudil pri' gospodu ravnatelju Trappnu in Lukmanu. Kaj je imel opraviti katoliški župnik z ravnateljem, ki je po veri protestant, po narodnosti Nemec in po premoženju kapitalist. Kdo ugane?« — Sedaj pa naj si soci-ji belijo glave, da rešijo uganko, saj njim je. Stavljena. Prav za gotovo upamo, da gospod župnik z veseljem plača delež za socialno-demokraško konsumno društvo tistemu, ki bo uganko najbolje rešil. Rešitve se morajo seveda s podpisi priob-čevati v »Napreju«.
j Z velikanskim pompom »Naprej« vabi na shod svobodomislecev, ki se ima baje vršiti v kratkem na Jesenicah. Takrat pa bomo videli vse nesvobodomislece in svobodonesmislece, ki se bodo pasli svobodnimi nesmislimi.
Darovi.
v SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV:
268, 269, 270, 271, 272. Hranilnica in posojilnica Kamnik, 100 K; 273, 274, 275. Srebrni mašniki zbrani dn« 19. avgusta na Brezjah, 60 K;
276.	Župnijski urad1 Slivnica pri Mariboru, 22 kron;
277.	Samostan oo.kapucinov. Gorica. 25 K;
278.	Katarina Kopše, Zire, 20 K;
279.	H. Crnigoj, vikar, Lokavec, 20 K;
280.	Fr. Krek, župnik. Vranjapeč, 20 'K;
281.	Fr. Dolinar, dekan, Ribnica, 20 K;
282.	Jos. Borštnar. župnik na Raki, 20 K;
283.	Filip Rudolf, Črni Vrh, 20 K.
X X % X
Naj bi se z vsakim dnem množili darovi v sklad obmejnih Slovencev. Ker je enketa za naše narodno obrambeno delo pred durmi, prosimo vse somišljenike, da še pospešijo zbiranje darov! Res, da vsak »Slovenčev« bralec, vsaka bralka »Slovenca« ne more darovati za obmejne Slovence 20 kron, pač pa vsak lahko kot agitator ali agitatorica vrlo pomaga pri tej slovenski samopomoči. Kdor sam ne more darovati 20 kron, pa naj ob vsaki priliki toliko časa nabira med svojimi znanci in znankami, da zbere 20 kron in potem pošlje ta denar kot »Dar somišljenikov v.....(ihte kraja) nabral .....
(nabiralčevo ime in natančen naslov), darovali .....(imena darovalcev in daro-
vaik). Naj ne bo slovenske vasi, ki bi se ne pridružila naši narodno-obrambeni armadi! Ponovno se obračamo s prošnjo tudi na vse naše denarne zavod e, na vsa naša županstva. Kjer občina ne more dati, pa naj z b e r o 20 K župan in občinski odborniki med seboj! To velja tudi za vsa naša 'društva, v katerih naj za društvo pobero donesek vneti somišljeniki pri premožnejših članih in naj pošljejo »Dar društvenikov« v.....(kakor zgoraj). Tako lahko iz enega kraja pride večkratni dar. Vsi na delo! Hitimo na pomoč svojim bratom in sestram!
XXX
Nadalje so v sklad obmejnih Slovencev darovali: M. Poljak, župnik, Ajdovec, 2 K: Simon Tomažin, Ljubljana, 2 K; Ivan Golihleb, trgovec. Polzela, 1 K; Anton Plesničar, župnik, Lokve, 5 K; Alb. Pravst, kaplan, Podbrezje, 2 K; S. k. izobraž. društvo v Novaki p. Cerkno, 5 K; Ivan 'Nagel, župnik, Selo (Koroško), 10 K; J. Križnar, trgovec, Ljubljana, 3 K; Peter Rezek, žup-nik v pok., Litija, 5 K; A. Crnigoj, sadu« oficijal, Vipava, 2 K.
Katoliško narodno dijaštvo, Novo Mesto, 10 K.
Hvala lepa! Vsak dar sprejmemo z največjo hvaležnostjo. Nai bi nobena nedavno »Slovencu« priložena položnica ne ostala neporabljena!
XXX
Gosp. Fran Šulgaj v Idriji nam je poslal lepo zbirko vezanih slovenskih m o 1 i t v e n i k o v. Srčna hvala! Potrebujemo še mnogo vezanih slovenskih molitvenikov, da jih pošljemo ob najskrajnejše slovenske meje. Prosimo!
Zeppelinu se zopet pokvaril zrakoplov.
V današnjem podlistku obširneje pišemo o poletu Zeppelinovega zrakoplova v Berolin. Tudi to pot je Zeppelin, kakor smo kratko omenili že v podlistku, imel nekoliko smole. Vsled silnega deževja, v katerem so propelerji silno trpeli, je neki vijak nekoliko odnehal in cilinder motorja je počil. Vsled tega se je zrakoplov, ki jc mogel voziti le še 20 kilometrov na uro, moral najprej spustiti na zemljo pri Ost-heimu, potem pa v Nurnbergu. Ob 7. uri 55 minut je došel brzojavno naročeni novi cilinder v Niirnberg. Listi poročajo, da Zeppelin mlajši, ki to pot vodi zrakoplov, upa še danes poleteti naprej, da sprejme pred Berolinom v zrakoplov svojega očeta, morda se pa polet še zakasni. Ker Zeppelina ob določenem času ni bilo v Berolin, tujci beže iz z zastavami okrašenega Berolina. Morali so sestaviti več posebnih vlakov, da so zadostili zahtevam tujcev. Nemški cesar je zapovedal, da se mu mora o usodi zrakoplova brzojavno poročati. Baje namerava nemški cesar grofa Zeppelina pri njegovem dohodu v Berolin povzdigniti v knežji stan. Grof Zeppelin bo, ako se ne prigodi njegovemu zrakoplovu kaka nova nesreča, v torek spremljal cesarja Franca Jožefa na njegovi vožnji po Bodenskem jezeru, dne 7. septembra pa poleti v Frankobrod k mednarodni zrakoplovih razstavi.
Francozi prekosili Zeppelina ?
Iz Nantesa poročajo: »Vodljivi zrakoplov »Liberte« je včeraj s sedmimi osebami prvikrat poletel v zrak. Vožnja se je popolnoma posrečila.
Dnevne novice.
+ Za kaj se liberalni učitelji ne brigajo. Na skupščinah »Zaveze« čujemo venomer, odkar se prirejajo, le dvoje: 1. Zvišanje učiteljskUi plač in 2. boj proti klerikalnemu zmaju. Nikoli pa se na nobeni skupščini »Zaveze« ni nič čulo o narodni vzgoji dece! Zato pa se odpadništvo ob mejah tako širi, slovenska šola ga pa ne ovira, ker liberalni učitelji stojč popolnoma pri^ stran, pri narodno-obranibnem delu. Cisto opravičeno povprašuje »Straža«: »Pred kratkim je imela Zveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljev — reete Zveza slovenskih liberalnih učiteljev — svojo veliko skupšČ'no v Mariboru. Leta in leta že zasledujemo govore na teh zborovanjih, toda kdo se spominja, da bi se slišali kdaj med temi ljudmi plamteči govori za narodno vzgojo slovenske dece? Kdo se spominja, da bi se ti ljudje pečali z vprašanjem, kako odstraniti narodno mlačnost v ljudstvu že z delovanjem v ljudski šoli? Kdo se spominja, da bi si ti ljudje osnovali kak program za rešitev slovenske dece ob mejah in drugod v ogroženih krajih?« — Seveda — kdo bo pa potem klerikalne strahove preganjal, čc se bodo naši liberalni učitelji brigali za nacijonaino vzgojo?
+ Prvi shod in nastop češkega krščanskega Sokola sc vrši 4. septembra v ■Višnovi. Orli pozdravljajo svoje brate na severu in jim kličejo: Na zdar! Naprej, da organizirate vso krščansko mladino!
+ Kaj je klerikalizeni. Liberalci na Goriškem se ne čutijo nič kaj gotove — zato veliko pišejo in prigovarjajo kmetom, naj se nikar ne vloVijo v »klerikalizem«. Pri tej priliki definuje »Primorec« klerikalizem sledeče: »Klerikalizem je najhujši sovražnik našega kmeta, klerikalizem je tisto zlo, koje v človeškem telesu vsako samostalnost umori, klerikalizem ne pustfi misliti, ampak brezpogojno poslušati, kar oni zahtevajo. Zaradi tega pa •tudi ne more ubogi kmet-trpin priti do blagostanja, ker na eni strani ga tisti hinavci (hudobni duhovi) do kosti izkoriščajo, na drugi strani mu pa prepovedujejo svobodno mfcsliti, kajti le do tistega časa se bo klerikalizem ob drugih žuljih mastil, dokler kmet ne postane samostalnih misli. Kadar pa nastane tisti čas, takrat izgube tudi hudič, pekel in razne take reči, s ka-, terimi strašijo kmeta, svojo veljavo. Le poglejmo našo duhovščino, koliko se ona trudi za nebesa. Gleda, da jej na tej zemlji dobro gre, niti enega koraka, niti ene reči ne izvrši zastonj, vse hoče imeti mastno plačano. Ti kmetič, pa ga lepo pokorno poslušaj; ako ne. pa ti pošije takoj tucat hudičev nad te, da bi te, če ne prej, pa po smrti grozno mučili. Zakai se pa oni teh duhov nič ne boje, saj so vendar tudi oni grešniki, nekateri šc večji kakor pa ubogi trpin kmet? Kakšni ljudski prijatelji da so duhovniki, ne potrebuješ drugo, kakor vzemi v roko zgodovino srednjega veka, pa sc boš takoj prepričal, kaj so vse z ubogim ljudstvom počenjali; se razume, tisti čas so imeli absolutno oblast, po kateri še vedno hrepene.« — Tako natančno klerikalizeni menda še nikjer ni bil opisan.
+ Radovljiško okrajno glavarstvo. Vedno bolj se množc pritožbe o nemškem uradovanju radovljiškega okrajnega gla-
varstva s slovenskimi strankami. Ali je g. okrajni glavar postal poduradnik nemško-nacijonalnih uradnikov? Najodločnejše zahtevamo, da se takoj preneha z dopo-šiljanjem nemških dopisov slovenskim strankam. To naj za danes zadošča. Ako ne bo pomagalo, bomo govorili drugače.
+ Dr. Fran Vrbanič umrl. V Zagrebu je umrl znani hrvaški politik, poslanec varaždinski dr. Fran Vrbanič, vseučiliški profesor. Pogreb bo jutri.
-f- Spremembe v tržaški duhovščini.
Monsignor Peter Flego je imenovan za dekana tržaškega okrožja. Gosp. Anton Košir, dosedaj župnik v Tiujanu, je bil dne 23. t. m. kanonično umeščen na župnijo Kontovel; istega dne je bil gosp. Ivan Za-lokar umeščen na župnijo Gročana. V Osp pride za župnega upravitelja gosp. Gabriel Piščanc. dosedaj kaplan v Skednju; obenem bo ekskurendo oskrboval Plavje. Č. gosp. Jožef Volk pride iz Doline za kaplana v Skedenj. Na njegovo mesto pride za kaplana v Dolino gosp. novo-mašnik Julij Rutar. Gosp. Jožef Križman, dosedaj kaplan v Rojanu, je imenovan župni upravitelj v Tiujanu. Gosp. novo-mašnlk Frančišek Bonač pride za kaplana v Rojan. Č. g. Gabrielič Ivan pojde iz Kastva za župnega upravitelja v S. Lo-renzo in Daila. Maksimilijan Visentin je imenovan za drugega kooperatorja v Izoli.
— Še nekaj iz viškega tabora. Nismo mislili, da bo naše slavlje, ki je imelo naj-blažji namen, vzdignilo toliko prahu pred očmi za slovensko stvar »pregorečih« — Sokolov. Iz člankov »Nemškega Naroda« odseva zelena zavist nad našo prireditvijo, zlasti pa lete strupene pšice na naše vrle Orle. Ne bomo zavračali vseh njihovih obupljivih zavijanj. Resnici na ljubo le to: »Narod« p^še, da se za na Vič došle Orle ni zmenila živa duša. Ah, pa kako bi jih bili radi na siovesnejše sprejeli, pa so prikorakali nekoliko prej, nego je bila končana popoldanska služba božja. Torej smo bili v cerkvi zadržani. To smo pa popravili takoj, ko smo prišli 'iz cerkve in se je vse vsulo za njimi na veselični prostor. Saj je bilo kljub raznim oviram oddanih nad 1500 vstopnic. Svojo odkritosrčno naklonjenost do teh čilih naših čet smo pokazali s tem. da smo dve uri z največjo zadovoljnostjo in pozornostjo opazovali njih točno telovadbo. Zlasti nas je kar elektrizirala in presenečila telovadba na orodju. Iu ravno to zanimanje in navdušenje za našo čvrsto mladino je grizlo, je-z zeleno zavistjo polnilo navzoče Sokole. Niso je mogli skriti, ampak so ji dali du&jsa v že obrabljenih izrazih in ostudnem .zabavljanju, nad katerim so se še celo njih somišljeniki zgražali. Za to svojo neotesanost so prejeli zasluženo plačilo. Morali so jo odkuriti pred Orli kakor strahopetni ■ zajci. In to ravno, da so morali bežati oni »junaški« Sokoli, pa pred Orli, ta jih sedaj, grize, da jeze pihajo po »Narodu« nad Orli. Ker si drugače ne morejo pomagati, •so se kakor po navadi zatekli — k lažern. Največja laž je, ko pravi, da so se baje Orli sami stepli med seboj in da je moralo nastopiti orožništvo. Naši Orli so se v taboru obnašali najvzornejše. Orožnikov niti na taboru ni bilo. Pač pa smo jih naprosili, naj bodo pripravljeni za vsak slu-. čaj, kajti eden Sokolov se je med begom izrazil, da eden mora biti »mrzel« to noč. V taboru je po begu korajžnih Sokolov vladala najlepša, neprisiljena zabava, na kateri so se tudi liberalci in socijj dobro počutili. Saj se je pa tudi res vse tako lepo, harmonično razvijalo. Sedaj nas je razveseljevala godba, za njo se je oglasil močni zbor »Ljubljane«, za njim so poka-, zali brezoviški pevci svojo moč. Tudi mnogo starih, a ušesu vedno prijetnih narodnih popevk ni manjkalo. Tudi za postrežbo je bilo preskrbljeno. Posebno se je v tem odlikoval na koncu gozdiča v svoji kavarni slavni kufein-beg v osebi g. Al. Fakin-a, ki jc s svojima tovarišema g. Znidaršičem in Erženom neumorno kuhal in točtl »svoju izvrsnu kavu«. V imenu ve-seličnega odbora, naj bo tem potom izražena najprisrčnejša zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je veselica vkljub raznim težkočam tako sijajno obnesla. Posebej se še zahvalimo darovalcem dobitkov, cenjenim pevcem in pevkam, kufein-begu, gospodičnam, ki so sebi oddeljene naloge točno rešile 'itd. Mnogo jc bilo stroškov, ipak smo zadovoljni s prebitkom. Poslali smo obrnjenim Sloveu-ccm zdatno svoto, za naš prihodnji društveni dom smo pa prihranili tudi nekaj za podlago. — Še mnogo, cenjeni g. urednik, imamo na srcu in na peresu — o naših Sokol',h. A za enkrat bomo še zase pri-; držali, dasi nas sami izzivajo. Ako ne bodo mirovali, naj sami sebi pripišejo, ako obelodanimo njih kroniko, ki ni nič kaj častna za nje in za Sokolstvo. Boste zvedeli, da so naši Sokoli enake baže tiči, kakor njih sobratje po deželi. Naj nc misli njih general, ako je slučajno boli petičen, da se mu bo vse pokorilo in se treslo pred njim. Živimo v demokratičnih časih, v katerih imamo delavci iu pošteni hlapci v družbi človeški tudi kaj govoriti. Tudi zastave smemo nositi! Torej: Sokol pozor!
—- Glede smrtnega pohoda vojakov v Krivošijah vzdržuje nasproti dementiju vojne c/blasti »Agramer Tagblatt« svoje trditve v polni meri.
—	Korni poveljnik Potiorek je včeraj došel na Rakek.
—	V Ricmanjlh popravljajo na državne stroške cerkev in župnišče. V cerkvi sc ni še 'pričelo z glavnim delom, ker manjka še oder, toliko bolj napreduje delo v župnišču. Nekatere prav nujne poprave niso sprejete v proračun, tako n. pr. žleb ob cerkveni strehi proti burji, poprava zidu krog cerkve in riken pri župnišču. Upati je, da postavi namestništvo tudi še te poprave dodatno v proračun.
—	Čebelarski shod v Košani. Novo ustanovljena čebelarska podružnica v Ko-šani priredi za vse sosednje čebelarje čebelarski shod v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v ondotni šoli. Na shodu bo predaval o naprednem čebelarstvu in čebelarski zadrugi zastopnik osrednjega čebelarskega društva. Čebelarstvo se je s snovanjem podružnic in s predavanjem na raznih čebelarskih shodih nenavadno hitro povzdignilo ter daje že prav lep dohodek našim kmetovalcem.
—	Prememba poštnega okraja. Vsled opustitve poštne nab.ralnice na Strmecu, pripadajo vasi: Strmec. Kot, Mramorovo, Novi pot in Zakraj odslej c. kr. poštnemu okraju Nova vas pri Rakeku in ne več v Velike Lašče.
—	Na Roseggerjev poziv se je že odzvalo za nemški »Schulverein« 400 Nemcev po 2000 kron. Skrbite, da bo zbirka za sklad obmejnih Slovencev kmalu tudi dosegla 400 darovalcev!
—	Monsignoru Martelanzu, župniku Sv. Justa v Trstu, ki je zdaj v Leonišču v Ljubljani, gre boljše. Seveda bo pa še nekaj časa trajalo, da popolnoma okreva. Priporoča se v molitev sobratom.
—	Nova hrvaška opereta. Ravnatelj hrvaške opere g. Srečko Albini dovršuje novo opereto pod naslovom »Markiz Toto«. Libreto so napisali Leon Stein, R. Bodansky in M. Willner.
—	Zveza hrvaških gledaliških igralcev. Na poziv g. Freudenreicha imajo danes zvečer hrvašk* gledališki igralci sestanek, na katerem bo med drugim razgovor tudi o ustanovitvi zveze hrvaških gledaliških igralcev.
—	Otvoritev Triglavskega doma na Kredarici se vrši dne 8. septembra. »Slovensko planinsko društvo« je staro Triglavsko kočo popolnoma preuredilo in znatno povečalo in tako postavilo tik pod vrhom Triglava nad triglavskim ledeni-, kom ponosen planinski doni. Nova stavba ima svojo zidano klet, vodnjak iz betona, ločeno kuhinjo, dve obednici, skupno ležišče za gospode, skupno ležišče za dame ter devet ločenih sobic, ki imajo po eno in dve postelji. Vsi prostori so praktično in okusno prirejeni, in krog rodoljubnih pla-nink in planincev je oskrbel za spalne sobice prav lično pohištvo. Triglavski dom bode sedaj sploh najmodernejše urejeno, udobno in največje planinsko zavetišče v naših Alpah. — Pred otvoritvijo bode ob 11 .uri dopoldne v triglavski kapelici sv. maša, ki jo bode daroval društveni odbornik g. Janko Mlakar. Potem se vrši blagoslovljenje novega doma in se novi dom slovesno izroči prometu. — Udeležimo se te otvoritve, ki bo združena tudi s pristno planinsko veselico, kar v največjem številu, da pokažemo, da vpošteva naš narod rodoljubno delo, ki otvarja in brani najlepši naš kras, naš planinski svet.
—	Sestanek sodalitatis Ss. C. J. za žužembersko dekanijo bo v ponedeljek, 30. avgusta na Krki.
—	Vabilo k predstavi, ki jo ipriredi Slov. katol. izobraž. društvo v Ribnici, v nedeljo, 29. avg. 1909, ob 3. uri popoldne v dvorani hranilnice in posojilnice v Ribnici v korist fondu za ustanovitev Orla. Spored: Ljudmila ali zmaga sv. Križa. Igra v petih dejanjih. Pri gospodi. Šalo-•igra v dveh dejanjih.
—	Novi goldinarji. V seji generalnega sveta avstro-ogrske banke je naznani glavni tajnik Pranger, da bo treba nako-vati novih goldinarjev, dasi je bilo določeno, da te vrste denarja ne bo več v prometu. Vzrok, da vendarle dobimo nove goldinarje, je ta, da državni zbor še ni rešil predloge o kovanju novega kronskega in dvekronskega denarja.
—	Poizkušeni samoumor hčerke poštnega uradnika. Iz Brež na Koroškem poročajo: Tu je predvčerajšnjim ponoči umrl umirovljcni poštni uradnik Jurij Baumgartner. Ob njegov« smrtni postelji
• je stala samo njegova edina hčerka Alojzija, katero je očetova smrt tako pretresla, da je v obupu zagrabila revolver in si ob mrtvem očetu pognala krogljo v glavo. Zjutraj so poleg mrtvega Baum-gartnerja dobili težko ranjeno njegovo hčerko.
—	Avstrijski trailkantjc bodo imeli svoj peti shod koncem bodočega meseca v Gradcu.
—	Češko dijaštvo pri narodnih manjšinah. Akademična sekcija »Nar. jedn. severočeške« ic odposlala letos v počitnicah 13 mladih ljudi, da so si ogledali raz-
mere pri narodnih manjšinah na severnem Češkem in jih študirali. Potovanja sta se udeležila 2 uradnika, 1 učitelj, 2 učiteljiščnika, 2 tehnika, 1 filozof, 2 jurista, 1 absolvent kmetijske šole in 2 gimnazijca, zletniki so sedaj izdali obširno poročilo o svojem potovanju in sprožili marsikatero novo dobro misel ter načrt. Mladi judje veliko vidijo in v svojem mladostnem navdušenju marsikaj dobrega opravijo, zato bi enake izlete priporočali tudi pri nas.
—	Častnik pos: al peklenski stroj svo-: emu stotniku. Te dni je dobil v Budimpešti stotnik Matyasy po pošti peklenski stroj, ki pa k sreči ni pravočasno eksplodiral. Sedaj so dognali, da je stroj poslal stotniku neki častnik, katerega imena pa policija noče povedati. Častnik in njegov sluga sta aretirana.
—	Grof Tolstoj v preiskavi. Grof Tolstoj jc v preiskavi radi zločina proti varnosti države, storjenega s tem, da je razširjal anarhistične spise.
—	Konferenca »Sodalitatis in hon. Sst. Cordis Jesu« dekanije za ljubljansko okolico bode dne 6. septembra 1909., ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
—	Duhovniške razmere na Tržaškem. Šematizem za tržaško škofijo 1909 nam kaže, da je pomanjkanje klera zelo občutno. Izpraznjenih je 7 kanonikatov, 37 župnij, 19 kaplamj, 59 kooperatur i'n 4 mesta definitivnih katehetov .V službi je 17 kanonikov, 119 župnikov, 3 vikarji, 51' kapelanov in ekspozitov, 108 kooperator-jev in 29 stalnih katehetov. Vseh duhovnikov je 281, od teh pa je 18 penzijonistov, imamo torej 263 duhovnikov v službi. Število duš v škofiji znaša 431.932, tako da pride na vsakega duhovnika okoli 1600 duš. Posebno zaposleni so duhovniki v tržaškem dekanatu (Trst in spodnja okolica); ta dekanat šteje 189.600 duš in komaj 70 duhovnikov, ki morejo delovati v dušnem pastirstvu ali v šoli. Na vsakega pride tedaj 2708 duš; računavši, da so nekateri duhovniki že »itak stari in bolehni, lahko rečemo, da ima vsak duhovnik v Trstu za oskrbovati skoro 3000 duš. To velja seveda le povprečno; v nekaterih župnijah je število večje: pri Novem sv. Antonu ima vsak duhovnik 7000 duš; pri sv. Jakobu pa 7500! V župniji v bolnišnici pride na vsakega duhovnika sicer le okoli 600 duš, pa ti 600 so bolniki! Torej tudi tukaj težka služba. Ako pa pomislimo, da prebivalstvo v Trstu govori različnih jezikov, bomo lahko uvideli, koliko gorečnosti zahteva od duhovnika njegova služba, posebno v Trstu.
—	Odlikovanje. Na mednarodni razstavi za ljudska živela, pijače in razne obrti, ki je bila pred kratkim na Dunaju, je bil izdelovalec sodavice in šumeče limonade« (pokalic), gospod Anton Tausdh v Spodnji Šiški pri Ljubljani od jurije enoglasno odlikovan z najvišjim odlikovanjem ,s častno diplomo častnega križa in velike zlate kolajne. Imenovani je razstavil svoj priznani izdelek šumeče limonade iz garantirano pristnih sadnih sokov, ki so dobili popolno pohvalo. Razstava je stala pod protektoratom; ekscelence poslanca >ln pooblaščenega ministra Karola grofa Matzenaua in Gregorja Mauthnerja pl. Markof. Ta veseli uspeh domačega pridelka je pozdraviti s toliko večjim veseljem, ker se peča gospod Anton Tausch šele malo časa s tem obrtom in je dobil za svoj trud in svoje znanje tako pohvalno odlikovanje, kakoršnega nima še noben izdelovalec sodavice na Kranjskem in tudi ne v Avstro-Ogrski.
—	Petletni morilec. Iz. Budimpešte poročajo: Petletni sinček kmeta Pavla Tanesa v Crajovi je dobil v roke revolver svojega očeta ter se ž njim 'igral. Nakrat mu je prišlo na misel streljati na bratca. Postavil je svojega triletnega bratca k zidu in streljal nanj. Bratec se je mrtev zgrudil. To je pa mladega strelca lc prestrašilo. Kričaje je letel k materi, ki je delaia na dvorišču. Ko je mati zagledala nesrečo, se je nezavestna zgrudila.
—	V poštni okraj c. kr. poštnega urada na Brezovici pri Ljubljani spadajo tele vasi: Vnanje gorice. Notranje gorice, Brezovica, Plešivica, Bjčevje, Bluža, Mala vas, Radnja, Švajc, Žabja vas, Zamedve-dica. Log, Lukov'.ca, Jordanov kot, Mole, Razovše in Dragomer.
—	Časopis za gluhoneme. Duhovnik Pavel Schneiderbauer v Rottenbachu je pričel izdajati nemški časopis: Zeitung fiir Taubstumme.
—	Očeta poškodoval. Dne 5. avgusta t. 1. je igral 20 let stari delavec France Jugovic prepovedano igro »einundzwan-zig« in pri tem zaigral precejšnjo svoto denarja. Prišel je nato v gostilno Jožefa Blaganja v Stari Loki, kjer se je nahajal tačas tudi njegov oče. Ta je sina oštel zaradi zapravljanja in potem radi plesa, kar je Jugovica tako razjezilo, da je vrgel steklenico v očeta, ne da bi ga zadel, nato pa še vžigalnik v glavo, s čimer ga je lahko telesno poškodoval. Zagrabil je še drugo
i steklenico, da jo zažene v očeta, a mu jo j jc iz rok iztrgal Blaž Plestcnjak, za kar ga je z udarcem po roki lahko poškodo-
ival. Za kazen je 'dobil štiri mesece ječe ter mora plačati 20 kron denarne kazni, i — Slab izgovor. Dne 9. junija t. 1. je vodil žirovski kaplan mrliški sprevod iz Breznice na pokopališče v Oobračevo. Mimo se je pripeljal France Kržišnik, čevljarski pomočnik v Stari vasi, stoječ na vozu in pokrit s klobukom, katerega si je še bolj na čelo potisnil. Umevno ie, da so jeli pogrebci vsled tega godrnjati. Obdolženec je vozil počasi in je imel desno roko prosto. Njegov zagovor, da je moral pla'š-ne konje držati ter se zaradi tega ni mogel odkriti, ni našel vere. Obsojen je 'bil na tri tedne ostrega zapora.
j Laška nevarnost na Jesenicah. Veiiko se je že govorilo in pisalo o nemški nevarnosti — sedaj se je pa tej nemški pridružila še laška nevarnost. 'Naše gostilne dobivajo napis — prenočišče, Uber-jiachtung, albergo. Uboge Jesenice, ki vas »čuvajo« Sokoli!
—	Požar. Dne 22. avgusta okolu 1. ure ponoči je treščilo v hlev posestnice Marije Čefarin v Gorenji Žetim štv. 10. Strela je užgala in štiri govede ubila. Zgorel je hlev, 15 glav živine, vsa krma in kmetijsko orodje. Zgorel je tudi hlev in ikrma soseda kmeta Janeza Savčar. Živino in kmetijsko orodje so rešili. Iz bližnjih in oddaljenih vasi so dobri ljude prihiteli na pomoč, da so ogenj omejili, ker v največji nevarnosti je bila vsa vas. Pri veliki nesreči je bila sreča, da strela človeške žrtve ni zahtevala, ker so v tisti noči moški prenočevali na imenovanemi hlevu, pa se jim ni ničesar hudega zgodilo.
Srbski popi nameravajo štrajkati. ,Popi kruševaškega okrožja so sklenili, da lustavijo vse cerkvene funkcije izvzemši ,blagoslovijenje mrtvih, ako se jim do konca leta ne izboljša materielno stanje.
—	Velike izpremembe na hrvaškem .gledališču. Nova uprava hrvaškega gledališča je vpokojila naslednje članice in člane hrvaškega gledališča: od drame gospe Strozzi, Anič in Frobe, gdCni. Bandobran-sko in Grbičevo, gospode Fijana, Antona Saviča, Freudenreicha, ki bo za vsak eventuelni nastop posebej plačan, od operete pa gdčne. Freudenreich, Kodulin in Oross ter gospoda Jastrzebskega. Odpovedala sta gospa Dimitrijevič in gdčna. ,Vavra.
Štajerske novice.
š Šentiljski dom. Zapričeto liberalno delo se nadaljuje. Napade na šentiljski dom čitamo dan za dnevom v »Narodnem Dnevniku«. Stara liberalna navada je, škodovati vsaki dobri stvari, in te navade so se poslužili tudi celjski liberalci, da delajo v narodnem oziru škodo ogroženemu Št. Ilju. Na našo notico, da daleč okoli rti nobenega slovenskega stavbenega mojstra, kateri bi kril stavitelje pred oblastmi, vprašuje »Narodni Dnevnik«, kaj da je g. Misera? Pravi, da sicer ni Slovenec, a je Čeh, in nam nikakor ni nasproten. Na to odgovarjamo, da je g. Misera po rojstvu mogoče res Čeh, a danes se čuti za Nemca in se je izdal za takega tudi pri ljudskem štetju. Mimogrede omenimo, da g. Misera niti besedice ne zna slovenski, češki je pa že popolnoma pozabil, če je sploh kedaj znal. Kar se pa tiče trditve, da nami ni nikakor nasproten, je dosti, ako povemo, da mariborski stavbeni mojstri sploh niso nasprotni Slovencem, ker so kolikor toliko vezarti na nje.
š Spremembe v štajerski kapucinski provincijl. V Celju: P. Donat Zupančič je postal zopet provincijal, P. Ladislav Ha-zemali gvardijan in P. Kari Kemperle vikar. V Lipnici je postal gvardijan P. Albin Fetzel, P. Tomaž Puff gre v Wolfs-berg. V Gorici je postal gvardijan P. Linus Prah. Iz Wolfsberga gre P. Philipp Zem-ljič v Škofjo Loko in P. Amand Berger v Hartberg. Iz Sv. Krža gre P. Ottokar Cejan kot gvardijan v Celovec 'in P. Ka-mil kot knjižničar v Krško. Iz Krškega gre P. Ludovik Rantaša v Irdning. Iz Murave gre P. Matevž Resčh v Lipnico. Iz Celovca pride v Škofjo Loko P. Erhard Pečar in P. Gregor Roj v Sclnvanberg. Iz Hart-berga gre P. Henrik Putrih kot gvardijan v Wolfsberg. Iz Škofje Loke gre P. Bona-ventura Savec v Sv. Križ. Iz Sclnvan-berga gre kot gvardijan P. Hieronymus Streminger v Sv. Križ, P. VViihelm Eben-berger v Muravo.
š Davčni konfrolor Jožef Ježovnik v Cmureku je imenovan za uradnega vodja davčnega urada v Liezemu; na njegovo mesto je imenovan kontrolor Maks Fe-konja.
š Požar je uničil v Cerovcu pri Rogaški Slatini posestniku Luki Andrloh hišno in gospodarsko poslopje z mnogimi pripravami in orodjeni. Poškodovanec je bil deloma zavarovan. Škoda znaša 2000 K.
š Sevnica ob Savi. Tukajšnja »mučilnica« (Deustche Volksschule) ima jutri, 29. avgusta, neki »šulfeier«. Upamo, da ne bo Slovenca, ki bi se tako daleč spozabil, da bi se te slavnosti udeležil!
S Slovenska Bistrica. Ekscelenca gospod župan Stiger imajo dopust ter so se podali v »Romerbad«, da ozdravijo svoje nemškutarske kosti na stroške siovenskih
odjemalcev njih trgovine. V tem času bo županske posle oskrboval »vice«-župan Versolatti.
š Poštna oficijantinja Ana Riesergall v Brežicah je imenovana za poštno ekspe-ditorico na Planini. Ivan Kržišnik je imenovan poštnim oficijantom II. razreda v Celju.
Ljubljanske novice.
lj Ali bo res nekoliko izpremembe pri dosedanji smeri slovenskega gledališča?
Hrvaški časopisi priobčujejo naslednje pi-• smo ravnatelja slovenskega gledališča go-' spoda Frana Govekarja intendanci hrvaškega gledališča v Zagrebu: »Javljam Vam, da sam pricipijalno uviek i posvuda zato, da se kod Slovenaca goji hrvatska, a isto tako kod Hrvata slovenska umjet-nost. Vaša i naša publika je otrovana sa njemačkim časopisima te misli, da je sve, što je tudje dobro, a sve slavensko slabo. To otrovanje pospješuju Vaši i naši kri-tičari, koji vide u slavenskim, naročito u domačim originalnim djelima tisuču po-grješaka i nedostataka, a sve tudje hvale, kao da su u službi tudjinskih agentura. Sugestija je toliko snažna, da joj se ni jedan intendant ne može oduprijeti bez velikog rizika. Hrvati bagatclišu sloven-sku dramatiku posvetna, jer im nije dosta dekadentna i rafinovana. Zašto se ne bi u Zagrebu dala Foersterova opera u tri čina »Gorenjski slavuj«. Česi forsiraju svoje stvari, te pjevaju i igraju neprestano svoj izvorni repertoire, isto tako Poljaci i Rusi. Samo mi Slovenci i Hrvati zaba-cujemo svoje i protežujemo njemačka, francuska i talijanska djela do smiešniosti. Tako smo narod bez narodne kulture! Samo tudje volimo, pa zato i tudjinski mislimo, tudje čutimo. Slaven! smo tek po jeziku — ali ne po duši i srcu. Svi radje podupiremo i bogatimo tudje autore, koji su i onako bogati a pustimo, da propadaju naši domači umjetnici, siromaci.« — Pa ne, da bi na to vplival program »Ljudskega odra«? Tako je prav! Najprej naše, potem tuje!
lj Odlikovanja. Cesar je podelil deželnemu šolskemu nadzorniku g. Franu L e v c u red železne krone tretjega razreda, realčnemu profesorju dr. Jožefu B i n d e r j u je pa podeFil naslov šolskega svetnika.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je
daroval gosp. Gustav Nebenfuehrer, deželni ekonom v Ljubljani, 5 K. — Bog plačaj! Živeli posnemovalci!
lj Sestanek sošolcev, ki so bili ordini-rani leta 1889., se vrši dne 31. t. m. ob 10. dopoldne v srebrni dvorani »Uniona«. Če bi morebiti kateri izmed tovarišev ne bil dobil naznanila, sporočim še tem potom, da se je večina odločila za Ljubljano. — V Hrenovicah, 25. avgusta 1909. — Ivan Zupan, župnik.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima jutri v nedeljo ob 11. dopoldan v veliki dvorani »Uniona« pevsko vajo in vajo v nastopu, katere se je vsak udeležiti dolžan, ker bi sicer ne mogel v sredo sodelovati. Zadnja vaja je na istem prostoru v torek zvečer ob 8. uri. — Pevovodja.
lj Osebna vest. Davorin Radej, c. kr. poštni asistent, je premeščen iz Ljubljane v Opatijo.
Ij Ravnatelj deželne1 bonice primarij dr. Gregorič se je vrnil z dopusta in prevzel zopet vodstvo zavoda ter zdravniško prakso.
lj Služba skriptorja eventuelno ama-nuensisa na iicealni knjižnici je razpisana do 25. septembra t. 1.
lj Čigava sta psa? Zatekla se je rjava lovska psica z doigo dlako, košatim repom in ima sprednje noge spodaj bele. Psica je brez znamke ter dresirana. Lastnik jo dobi pri g. Adolfu Grazerju na Fran-covem nabrežju št. 7. — Tudi v Spodnji Šiški se je zatekel majhen rjav jazbečar z znamko 501.
lj Zalete' se je kanalček, katerega dobi lastnik v trafiki na Sv. Jakoba trgu.
Ij Mestna posredovalnica za delo, stanovanja in službe bo v ponedeljek, dne 30. t. m., zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta, na kar se občinstvo opozarja.
Ij Nasilen kovač. Janez Rode, 22 let star, železniški kovač v Spodnji Šiški, se je v nedeljo, dne 13. junija, okoli pol treh popoldne pridružil Rudolfu Janežiču in Jože Habjanu na Tržaški cesti in ker je deževalo, stopil je pod dežnik Jožeta Hab-jana. S tem je pa začel takoj prepir, potegnil je žepni nož, ga odprl ter je'l ž njim mahati proti Janežiču, ki je pristopil mirit. Ta je nekaj časa odbijal sunke z dežnikom, nakar mu ga je obdolženec izpulil iz rok in razbil. Janežič in Hribar sta nato naznanila dogodek stražniku, kateri je s svojim pomagačetn napovedal Rodetu aretacijo. Ta je šel sprva miren ž njima proti mestni osrednji stražnici, a v Nunski ulici se mu jc posrečilo se iztrgati. Ko sta ga vjela, bil in suval je proti stražnikoma, stražnikovemu pomočniku je pa še zagrozil, da mu bo že pomagal, tla bo kri tekla. Rode se zagovarja s popolno pijanostjo. Pokoril se bo za to eno leto v težki ječi.
j Ij O nakupu hiše gospe Line Kreuter,
ki s koncem tekočega leta zapusti naše mesto, smo izvedeli, da kupčija še ni popolna, ampak sc krojaški mojster g. Josip Rojina glede nakupa še pogaja.
lj Musica saera. Jutri se bo v stolnici ob 10. uri izvajalo sledeče: Missa in hon. Ss. Angelorum Custodum, zl. J. Schwei-tzer, Graduale »Angelis suis«, zl. Anton Foerster; vse drugo koral.
Ij Nepoboljšljiv tat. Ze mnogokrat zaradi tatvine predkaznovanega Alfonza Za-ruba je poslal gospodar Josip Leuz, pri katerem je služil za dninarja, z nekim pismom v pisarno »Gospodarske zveze«, da dvigne 100 K predujeina. Zaruba je dobro videl, kako je tamošnji uradnik vzel bankovec za 100 K in ga spravil v kuverto, katero je zalepil in mu jo dal z naročilom, naj jo odda svojemu gospodarju. Obdolženec se je pa takoj podal v gostilno, strgal kuverto in se polastil denarja, ne da bi se vrnil k gospodarju. To vse obdolženec prizna. Za kazen so mu prisodili dve leti težke ječe.
lj Izgubljeno in najdeno. Zasebnica g. Frančiška Jakličeva je izgubila denarnico s 6 K. — Ga. Ana Čopičeva je izgubila ročno torbico, v kateri je imela srebrno žensko uro. — Delavka Frančiška Pečni-kova svilnato otroško bluzo. — Ga. Frančiška Pugljeva je izgubila bankovec za 20 K. — Neka dama je izgubila ročno torbico, v kateri je imela 35 K denaria. Našla jo je ga. Frančiška Denklova.
Ii Neprijetna noč. 'Danes ponoči je močno deževalo, zraven pa se bliskalo, grmelo in treskalo, da je bilo joj. Bržkone je s tem vremenom vzela za letos najhujša vročina slovo. Sicer so pa že tukaj tudi vsi drugi seli, ki naznanjajo bližajočo se jesen. Sadje, grozdje, vojaške vaje, bližajoči se začetek šole, vse to so znaki končujočega se poletja, katerega smo letos že itak malo imeli. Ko pride še strižek, pa pozdravimo »belega moža«.
POGOZDOVANJE KRANJSKEGA KRASA.
Iz poročila o delovanju komisije za pogozdovanje Krasa na Kranjskem za leto 1908 posnemamo sledeče glavne podatke:
Pogozdovanje.
Ker je bilo ugodno vreme in je zgodaj sneg skopnel, se je začelo s pogozdovanjem že v začetku meseca marca. Novi nasadi v letu 1908 obsegajo površino ,120-82 hektarjev (1907. leta 104-8 hektarjev). Zanje se je porabilo 892.600 sadik, in sicer 731.000 črnih borov, 130.000 smrek, 5000 japonskih macesnov, 22.000 jelš (za plazasti svet v Učjaku v davčni' občini Petelinje) in 4600 jesenov. Te nasade imajo nastopne davčne občine: 1. v postojnskem političnem okraju: Stara Sušica 0-50 ha, 5000 sadik; Trnje 3000 ha, 250.000 sadik; Gabrče 8"20 ha, 70.000 sadik, Košana 2 00 hektarjev, 20.000 sadik; Nanos 15"00 ha, 118.000 sadik; Vrhpolje 1504 ha, 109.000 sadik; Petelinje 400 ha, 29.600 sadik; Sembije 1000 ha, 80.000 sadik; Šturje 636 hektarjev, 51.000 sadik. — 2. V logaškem političnem okraju: Begunje 2972 ha, 160 .tisoč sadik. Vsota 19 objektov, 12082 ha, 892.600 sadik. — Vsi stroški za te nasade ;znašajo 8236 K 37 h, in sicer stane hektar nasada 68 K 17 h in 1000 sadik 9 K 22 h (1907. leta 82 K 42 h, oziroma 8 K 05 h.) — •Za popravo nasad, se je porabilo 1,203.000 črnih borov in 24.000 smrek, skupaj ,1,227.000 sadik (1907. leta 968.860). Za poprave nasadov se je potrošil znesek 9996 K 91 h ter stane 1000 sajenic s sajenjem 8 K 14 h (1907. leta 8 K 70 h). Podsaditev in vmesna saditev se je vršila tudi 1. 1908 v starejših, oziroma presledkastih nasadih črnih borov. Spomladi se je potom podsa-ditve in vmesne saditve pretvorilo 2634 hektarjev nasadov črnega bora, in sicer z vmesno posaditvijo 14 hektarjev površine. Za to se je porabilo 26.000 smrekovih, 13.250 hrastovih, 2500 javorovih in 350 sadik pitovnega kostanja, torej skupaj 42.100 sadik. Jeseni pa se je posejalo, oziroma podsejalo na 1234 hektarjev 100 kg jelkovega semena. Stroški za ta dela znašajo 624 K 80 h, in sicer za saditev 426 K •20 h in za setev 198 K 60 h ali za hektar 30 K 44 h, oziroma 16 K 09 h. — Vsega skupaj se je potemtakem leta 1908 porabilo za pogozdovanje Krasa 2,161.700 sadik in 100 kg semena, in sicer 1,934.000 črnih borov, 180.000 smrek, 5000 japonskih macesnov, 13.250 hrastov, 22.000 črnih jelš, 4600 jesenov, 2500 javorov in 350 pitovnih kostanjev ter 100 kg jelkovega semena. — Vsi stroški za leta 1908 v po-stonjskem in logaškem političnem okraju izvršene pogozditve in za druge naredbe, ki so v zvezi z njimi, so znašali 23.045 K .22 h.
Naredbe za varstvo in negovanje nasadov.
Varnostni zidovi (braniki) in jarki. Za bran proti pašni živini in proti požarom sc je postavil na Lubiji, v davčni občini Volčje, suh zid, dolg 1257 15 metrov in 1 meter visok, in na Grmadi, v davčni občini Zagorje, enak zid, uolg 495 metrov. Oba sta stala 632 K 98 h.
Dalje sta se napravila spričo pomanjkanja stavbnega kamenja dva požarna jarka, in sicer na imenovani Grmadi in na Gradišču. — Varstvena znamenja, ki naj zabranjujejo pašo in hojo po kraSkih nasadili. so se izvedla ha ta način, da so se takoj po zasaditvi zložili ob mejah kupi kamenja ter pobelili z apnico, da so daleč vidni. — Naredbe proti požarom. Od progr C. kr. južne železnice so nasadi zavarovani zoper požare po letečih iskrah lokomotive z braniki (zidovi) ter s požarnimi jarki. — Trebilo in čistilo se ni leta 1908 nič, dasi bi bilo to vzgojno delo v mnogih starejših nasadih že jako nujno potrebno; toda vsled pomanjkanja delavcev ga ni bilo mogoče izvršiti. — Užitki. Kakor se je že prej poročalo o porabi trave, je komisija za pogozdovanje Krasa vsled velikega pomanjkanja krme na Krasu nasve-■tovala c. kr. deželni vladi v Ljubljani, naj sploh olajša porabo trave po kraških nasadih. Po naročilu c. kr. deželne vlade je e. kr. okrajno glavarstvo v Postojni dovolilo prosto porabo trave od 1. avgusta do 31. decembra, ne da bi morali dotični .zemljiški posestniki vložiti za to prošnje do komisije za pogozdovanje Krasa, priglasiti jim je le pri gozdnih čuvajih komisije začetek porabe. Ker raste trava po kraških nasadih večinoma jako bujno, je ta naredba nekoliko olajšala pomanjkanje •krme na Krasu.
Poškodbe v nasadih.
a) Požari. Vsled dolgotrajne su'še se •je bilo jako bati ognja. Z večjo pazljivostjo se je posrečilo, da se je preprečila nevarnost. Primerilo se je samo devet manjših požarov v nasadih na površini' 7 0174 hektarjev s škodo v znesku 428 K 98 h. Za novo pogozditev od požara poškodovanih nasadov je poskrbljeno v načrtu leta 1909. — b) Žuželke. Žuželke so napravile navzlic suši, kr je trajala Od zgodnje spomladi do jeseni, manj škode nego prejšnja leta. — Nastopala sta borov zavijač in iborova osa v mladih nasadih v trnovski in ilirsko-bistriški davčni občini. Ta škodljivca sta se zatrla na ta način, da so se obrali napadeni poganjki, oziroma otresle veje ter pobrale in pomorile gosenice. Pi-nijev prelec se je razširil iz kraških nasadov v vipavski dolini v nasade na Razdrtem in v Gabrčah. Nastopal pa ni hudo. Da se ni razmnožil, so se pridno pobirali' in sežigali zapredki ter s tem uničile gosenice. Kar se tiče poškodb, ki so jih napravili ogrci rjavega hrošča, niso bile neznatne, dasi se je bližalo hroščevo leto. Z Objedanjem korenin 'so oškodovali so-•sebno nasade blizu listnatih gozdov. — c) Glivice. Poškodbe po glivicah so se opazile v nekaterih nasadih v Trnovem in Ilirski Bistrici. Nasadi dosedaj še niso trpeli. Bolezen (prezgodnje odpadanje igel) je menda zašla iz bolnih nasadov na sosednjem istrskem Krasu. — d) Divjačina. •Dasi je bilo malo snega po zimi' leta 1907-1908, je napravila divjačina precej škode. Srne so zlasti pogrizle posamezne popke in poganjke vrhom starejših podsajenih jelk. Največ je bilo te škode videti1 v nasadih na Soviču pri' Postojni in nasproti kolodvora v Št. Petru. Pa tudi zajec je .obgrizel nemalo sadik črnega bora. — e) Vremenske nezgode. Sneg in led sta polomila le tuintam kako drevo. Zima, ki je bila ostra, pa brez mnogo snega, ni mogla napraviti posebne škode po nasadih. Tudi veter je redkokje kaj polomil in podrl. Z mesecem majem se je začela suša in je :trajala preko jeseni. Vsled nje so zelo zastali nasadr v rasti, vendar se je posušilo sadik malo več samo po južnih rebrili ali po neugodnih legah.
i	Gozdno nadzorstvo.
'V službi komisije je šest gozdnih čuvajev in je vsakemu odkazan primeren varstveni okraj. 36 priličnim čuvajem (železniškim čuvajem, cestarjem) se je izplačalo 300 K nagrad.
Nasadni kataster.
Nasadni kataster za torišče komisije za pogozdovanje Krasa še ni dodelan. Površine, ki jih je pogozditi, se od primera do primera določijo in ustanove z odločbami; pokazalo se je namreč, da so postale mnoge že prej storjene odločbe vsled izpremenjenih razmer v teku časa nepri-kladne. V začetku leta 1908 je bilo na podstavi zakona o pogozdovanju Krasa na Kranjskem z dne 9. marca 1885. leta, deželni zak. št. 12, vpisanih v nasadni kataster vsled pravnomočnih odločb: v po-stonjskem okraju 3773 ha, v logaškem okraju 70 ha, skupaj 3843 ha. Leta 1908 jih je priraslo 14737 ha, konec leta 1908 je torej bilo okroglo 3990 ha, in sicer v postonjskem okraju 3893 ha. in v logaškem okraju 97 ha. Leta 1908 nanovo sprejete in v nasadni kataster vpisane kraške površine so porazdeljene tako: a) v postojnskem političnem okraju: šteje davčna občina Knežak 396 ha, Bač 28-85 ha, ■Ust'e 282 ha. Vrhpolje 4674 ha, Budanje 11-69 ha. Trnovo 26-31 ha, skupaj 12037 hektarjev; b) v loga'škem političnem okr.: .šteje davčna občina Blekova vas 13-43 ha, , Cerkovska vas 13-57 ha. skupaj 27-00 ha. I Prirastek novih površin znaša torej 147-37
hektarjev, kolikor je bilo zgoraj izkazano. Konec leta 1908 je bilo pogozdenih v postonjskem političnem okraju 248,3 06 ha. iNanovo je bilo leta 1908 nasajenih: a) v postonjskem političnem okraju 91.10 ha; b) v logaškem političnem okraju 29.72 ha, ■skupaj 120.82 ha; vsi nasadi so torej obsegali konec leta 1908 2603.88 ha.
Pregled denarnega gospodarjenja.
Vsi dohodki in stroški, ki jih je imela (komisija za pogozdovanje Krasa od po-četka (1886—1908). so sletfeči: Dohodki 546.401 K 33, stroški 543.751 K 46 h, preostanek 2649 K 87 h.
MINISTER STURGHK PROTI ČEŠKIM ŠOLAM!
Češki 1'isti poročajo, da je naučni minister Stiirghk pritrdil sklepu spodnjeav-strijskega deželnega šolskega sveta, naj se zaprejo češke privatne šole Ludviceka v III. dunajskem okraju in Komenskega ' šola v Poštorni. Tako kaže Bienerthova vlada slovanskim poslancem pot, po ka- i terl bodo morali hoditi jeseni v parla mentu!
ČEHI SE NE UDELEŽE KATOLIŠKEGA SHODA NA DUNAJU.
Moravski katoličani se dunajskega splošnega katoliškega shoda ne udeleže. Vesti, da se ga Čehi udeleže, so pr.šle iz praških katoliških krogov, ki pa Moravane ■nič ne brigajo.
MONOPOL NA VŽIGALICE.
Dunaj, 28. avgusta. V finančnem ministrstvu so pričeli s predpripravami za .uvedbo monopola na vžigalice.
NEMCI PROTI ČEŠKIM BUDJEJOVI-CAM.
Češke Budjejevice, 28. avgusta. Jutri bo tukaj občni zbor nemškega »Bunda« za Šumavo. Bati se je, da pride do nemirov. ker je nemški »Volksrat« za Dunaj in Spodnjo Avstrijo že izdal oklic, naj se v nedeljo zbere čim več Nemcev v Budjejo-vicah, ki da bi se morale zopet iztrgati iz čeških rok.
OBRAVNAVA PROTI SRBOM V ZA-GREBU.
Zagreb, 28. avgusta. Senat je odbil vse važnejše predloge zagovornikov, med njimi tudi predlog, da se dokaže nevero-jetnost Nastiča in njegova vloga kot agent provocateura. Odbito je zaslišanje vseh oseb, ki so bile v zvezi z Nastičem v Sa- I rajevem. Odbiti so vsi predlogi, ki se na- | našajo na »Slovanski Jug«. Sprejet je sa- ! mo predlog, da se prečita izkaz o dolgovih j Milana Pribičeviča. V torek je 132. razpravni dan. Nadaljevali bodo z zaslišanjem prič.
ZEPPELINOV ZRAKOPLOV NADA-LJUJE VOŽNJO.
Norinberk, 28. avgusta. Zeppelinov zrakoplov je ob 2. uri 10 minut odplul od tu. Prej je napravil poizkušnjo vožnjo z novim motorjem. Ob 7. uri zjutraj je bil zrakoplov nad Beureuthom. ob 10. uri nad mestom Hof. Vožnjo zrakoplova ovira močan protiveter, vendar upajo zrako-plovci, da še danes pridejo v Berolin.
DEMISIJA SRBSKEGA MINISTRSTVA.
Belgrad, 28. avgusta. Demisija srbskega ministrstva se izvrši jutri. Novega koalicijskega ministrstva ne bo mogoče sestaviti. Novakovič ne ostane na svojem mestu na noben način. Kralj bo poizkušal sestaviti ministrstvo iz starih in mladih radikalcev, ako pa to ne bo mogoče, pa prevzame vlado Pasič.
KRIZA NA GRŠKEM.,
Atene. 28. avgusta. Vojnei*h ministrstvu se je posrečilo pregovorit', častnike, da so odnehali od svoje zahteve, da kraljevi princi ne smejo služiti v armadi. Vsled tega kralj ne bo odstopil.
KOŠUT PRI ANGLEŠKEM KRALJU.
Karlovi vari, 28. avgusta. Angleški kralj je povabil Košuta na zajutrek. Košut se je takoj odpeljal iz Marijinih toplic
K UMORU V GORIŠKI OKOLICI.
Dunaj, 28. avgusta. Kasacijsko sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo ničnostno pritožbo na smrt obsojenega Antona Na-nuta, ki je umoril v Št. Andrežu svojo ljubimko Marijo Pavlin, pač pa je priporočilo obsojenca cesarski milosti.
ČASTNIK SE JE OBESIL.
Budimpešta,. 28. avgusta. V Borosu se je obesil Aurel Bocicariu. Vzrok samo-umora: dolgovi.
STRAŠNA EKSPLOZIJA. NA STOTINE MRTVIH IN RANJENIH?
Budimpešta. 28. avgusta. Včeraj ob 9. uri in četrt je nastala v čistilnici petroleja, ki je last neke delniške družbe, v IV. okraju, strašna eksplozija, ki jc uničila celo tovarno. Govori se, da je ranjenih več sto oseb. Vse osobje rešilne družbe in vsi ognjegasci so prišli na lice nesreče.
Budimpešta, 28. avgusta. Od onih, ki so bili pri včerajšnji eksploziji v tovarni
petroleja težko ranjeni, je umrl sedmi. Položaj omh drugih težko ranjenih ie še vedno nevaren.
400 VAGONOV OROŽJA ZA SRBIJO!
Solun, 28. avgusta. V tukajšnjo pristanišče je prispel parnik »Bozgad« z orožjem in municijo na krovu. Treba bo okoli 400 vagonov, da se odvede to orožje in municijo v Niš in Kragujevac. Železniški minister Pašič je takoj izdal potrebne odredbe. Posebna vojaška komisija, ki ima vse to prevzeti, je že na poti in Belgrada sem. Turška vlada je že javila srbskemu odposlancu, da ne stavl;ja tej pošiljatvi ni-kakih ovir.
POIZKUŠEN SAAIOUMOR.
Gradec, 28. avgusta. Tu je ob 2. uri zjutraj v kavarni »Corso« streljal nase leta 1886 rojeni stavec Franc Prelog, a se le lahko ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
KATASTROFA »COLUMBIE«.
London, 28. avgusta. Listi javljajo iz Montevidea, da računajo sedaj število uto-nulih oseb s parnika »Colu'mbia« na 80 oseb. Kapitan nemškega parnika »Sdile-sien« pravi, da se je 'dogodila nesreča vsled silnega vetra in visokih valov.
Opozarjamo na oglas Fr. Kahnus &. F. P. Vi'dic & Komp. v Ljubljani o Wegman-novi krušni peči.
m
:: Kolekolte vsako pismo z obmejnim kolkom!
Cdlikovan z „crem Frix" na svetovni rszstavi St, Louls 1
Dobiva se povsod v škatljali po 10 vinarjev.

=1
B
ne ordinira tri tedne.
1375 2-1
_m_______
m
Sprejmeta se:
2 gospodični
ki obiskujete šolo, na hrano in stanovanje. Kje pove upravništvo „Slovenca".	2254 l-l
se išče. Pobližja pojasnila v trgovskem uči-lišču „Mahr", Cesarja Jožefa trg 11. 2328
iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov se dobi pri upravništvu 2305	lista.	3_i
nsr, jip, Jv; n
m
■Si
m
m
I
m
m
fciaiift;

železnato J{ina-Yino
Higijenlžna razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje la 6aatni diplom k Blati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živco, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano, Nad6000zdravniških spričeval.
JR « rt- »
$
J. SERRAVALLO, t. in lir. dvorni doMelj
—*—TRST-BarkovlJc. -=-=—>

i,,f *
•V«
Hikako potenje nog, kurja ota ln trdo kožo. nobenih pekoč In utrujenosti, kratko prerojen
se Culi Človek po eni kopeli! riti?Qni<lMn>M " za noge s pralnim praškom »buli a*£IIiUluI!H.
Dobi se v vseli lekarnah, drogcrljali In pnrfume-rl|oli. Koder se nc dobi, obrne naj se naravnost na izdelovalca Mag pharm.	21(13 10-1
VIKTOH OTTOHEPETZ, Gradec I.
Ljubljani v lekarni fflager, Trukozcg, droger. Kane. ss^^sasjMOHHBroes^^
Letnik
2358
naše,Družinske pratike4
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami4, prodajalni .Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vašo PetriCič in Iv. Koren-Can; v Trstu: prodajalna »Katol. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod iu ne dajte si vsiljevati drugih pratikl
2325
se razpisuje v Selcih nad Škofjo Loko. prvovrstna zavarovalnica za življenje
ss i«! utopili
proti gotovi plači in proviziji. Ponudbe pod „Dober zaslužek" na upravo lista. 2379 1-1
išče izurjenega zastopnika za organizacijo in akvizicijo proti stalni plači in proviziji. Ozira se tudi na nestrokovnjake. Začetna plača mesečno 300 kron. V slučaju sposobnosti se zagotovi stalna namestitev. Ponudbe pod „Dunaj" na upravo lista. 2378 l-l

Dr. Derč
Za reveže, ne izvzemši mestnih, slej kot prej brezplačna ordinacija ob navadnih ordinacijskih urah.
Model V Z" iltlk, S4 iiism. je priznano Model VI 32 tipk, 9Bpi$m.
Radi uvedbe
Oliver - sarnopisnica
s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in ra-striranje, tabulatorjem in najboljšo uredbo za 2009	slovenščino.	24-1
Cenike pošilja na že/jo zastonj in franko
Glavno zastopstvo za južni del monarhije
Ljubljana, Miklošičeva cesta št.20,
kjer se stroj vsak čas lahko pogleda in poskusi
00OO00O0S00000P 0 0 0
0 ©
0
f=l so se Izvrstili naslednji stroji ln se ceno [y	oddajo.
| i Underwo3d-strsl (doDro oltraip) S jp 2 SiniMios-strol „ „ q
gj	Ogledajo se lahko pri 2266 1-1 Q
(p Zastopstvu Oliver-strojev za Južni g (g	del monarhije	g
| Piši, mmrn cesta 20. |
BQ9oasioosBiooo0a
Sprejme se pridna in dobro izurjena
jalka
pri tvrdki Davorin Podlesnik v Radečah pri Zidanem mostu.	2295 2—1
			
>{!§&$iis	HHt&llIliM!	SEJ«	
oijsega
za pripravljanje najfinejše goveje juhe kot
Lete so čista (najboljša) goveja juha v strjeni obliki in vse-
__bujejo trdi potrebno sol in dišave. Kocka se samo z vrelo
vodo polije in tla takoj 1 krožnik izhorne goveje juhe, ki se nič ne razlikuje od navadno domače goveje juhe.
Pri nakupu pazi naj se točno na to, da ima vsaka kocka ua zavitku ime MflGGI in varstveno znamko zvezdo s križem.
Druge kocko niso MilGGI-jeve.
2165 b
a z na ni I o.
G. kr. umatnoobrlna strokovna šola v Ljubljani bode v šolskem letu 1909./10. obsegala naslednje oddelke:
I.	Zimske kurze za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamenoseke). Vsak kurz traja tri zime. — Pričetek 3. novembra. Vpisovanje novih učencev od 15.—20. oktobra. Zahteva se starost 18 let in učno izpričevalo dotičnega obrta.
II.	Oddelek za šolskoobvezne dečke z dvema letnikoma, ki pripravljala za učenje pri mojstru ali pa za vstop v oddelek IV. Učenci imajo tudi pouk v obdelovanju lesa in v ključavničarstvu. Pričetek 20 sept Vpisovanje novih učencev 16., 17. in 18. sept. Zahteva s« starost 12 let in ljudska šola.
III.	Strokovno Solo za mizarstvo in strugarstvo, v katero se novi učenci več ne sprejemajo.
IV.	Novo ustanovljeni oddelek za lasno in kamnono kiparstvo (podobarstvo) s tremi letniki. Pričetek m vpisovanje kakor za oddelek H. Za redne učanca se zahteva absolviranje oddelka II., ali meščanska šola ali pa trije razredi srednje šole, pri čemur se neugodni redi iz latinščine in grščine ne 'vpoštevajo: kot Izredni učenec lahko vstopi vsak kiparski pomočnik.
V.	Strokovno Solo za umetno vezenje In čipkarstvo s tremi letniki. Pričetek in vpisovanje kakor pri oddelku II. Zahteva se starost 12 let in ljudska šola.
VI.	Javno risarsko Solo za mojstre In pomočnike. Vpis in vstop sta mogoča tudi med letom Pričetek 3. oktobra.
VII.	Javno risarsko šolo za dame. Vpis in vstop kakor pri oddelku VI. Pričetek 22. septembra.
Na oddelkih I.-V. so učenci redni ali pa tudi izredni, t. j. taki, ki obiskujejo le nekatere predmete.
Pouk je brezplačen. Na razpolaganje je mnogo ustanov v zneskih od 10 do 40 K na mesec.
Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, 28. avgusta 1909.	2337 (3—1)
C. kr. ravnateljstvo.
Krepak deček, poštenih starišev, sc sprejme ra mesarskega vajenca. Kje, pove upravništvo »Slovenca«.	2339 (1)
Sprejemajo se naročila na izdelovanje b popravljanje
Povpraša naj se v treovini Češnovar, Kolodvorske ul
i
tO
8
s posebnim vhodom na Fran Josipa cesti. Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Novi in rabljeni transportni in skladiščni sodi razne velikosti za vino, žganje, se dobe najceneje po ugodn. plačil, pogoji, tudi komisijska zaloga, pri gfsP Schwarz & Fabian, Buda-pest VII. ErzsebetkSrut 35, Telefon 116-27. Najcenejši vir za producente in razprodajalce. Posredovalci se honorirajo! 2374 6-1
Služba organista in
se razpisuje v Križevem pri Kostanjevici. Plača po dogovoru. Oglasiti se treba pri župniku._2361 3-1
Lokal
v Kolodvorski ulici in večji drugi prostori $o oddati takoj. Več pove upravništvo »Slovenca«.	2327 3—1
Hiša z vrtom
r sredini mesta Postojne, v kateri se nahaja :e stara, dobro vpeljana gostilna, se za igodno ceno proda. Pojasnila daje poses. osipina Kraigher v Postojni. 2316 1-3
Prav iobre
z hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—400, ?00, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni
E°2W fwln Lillb!ia!ia> Šelen-I ml	IJ burgove ulice 6.
Lepa meblovana V
2368 3-1
s separatnim vhodom se odda takoj enemu ali dvema gospodoma. Natančneje Sv. Jakoba nabrežje 17, prvo nadstropje.
2356 1-1
Sprejmem
za čevljarski obrt iz poštene rodbine. Jan. Bratina, čevljar Idrija.
Nad 25 let dobro idoča
v lepem kraju na Gorenjskem, kjer je tudi letovišče in pride tudi 800 do 1000 tujcev na leto, se da takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod „Pekarija".	2365 (i)
zaslužek s trajnim pisanjem na domu. Rob. Gruss, zaloga naslovov, Kolin ob Renu, štev. 88.	2366 3-1
Na prodaj je
2350 3-1
blizu železniške postaje s kegljiščem in lepim vrtom. Vsako natančnejše pojasnilo se dobi pri lastnikih Franjo Severju, posestniku v Hrastju, in Ludoviku Špilarju posestniku v Št, Petru na Krasu.
iz dobre hiše sprejme boljša rodbina v dobro oskrbo. Pismene ponudbe pod M. H. na upravništvo „Slovenca".	2376 l-l
Gospodična
iz boljše hiše se sprejme na hrano in stanovanje. Barvarska steza št. 5, pritličje. (Poljana.)	2377 3-1
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
= specialist za slikana cerkvena okna = GRADEC, v lastni hiši, Mefahofgasse 13
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na stek.o 1279	KAROLA SCH1RMER v Gradcu	6-l
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
—=• slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune ____na zahtevo in zastonj1_
G. Eduard Stuhl, umetni slikar na steklo, je letos postaviFtudi v ladji naše nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. ftntona Pad., na evangeijski ali ženski strani poleg altarja Matere Božje sliki sv. Ane in sv. Magdalene. More in sme sc imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti.
■Župni urad v Vodicah 28. novembra 1907.__Žužek Simon, župnik.
G. Eduard Štuhl iz Gradca je napravil za tukajJuoTupno cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak je sijajno rešil svojo nalogo ln zasluži zbok tega najtoplejše priporočilo.
Župni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. flnton Kreiner, župnik. Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti.
AVI S O.
Po ukazu odd. 13, st. 19,181 z dne 9. avgusta 1909, namerava vojno ministrstvo nabaviti raznotere opravne predmete za c. in kr. armado za leta 1910, 1911 in 1912.
Ponudbe naj se vlože do 9. oktobra 1909 pri omenjenem ministrstvu.
Podrobne pogoje obsega popolni razglas vojnega ministrstva, objavljen dne 25. ali 26. avgusta 1909 v „Laibacher Zeitung".
Ta razglas, kakor tudi sem spadajoči vzorec za pogodbo se moreta razen tega pogledati pri vojaških teritorijalnih poveljstvih, pri opravnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gostingu pri Gradcu in na Dunaju (Kaiserebersdorf), dalje pri vseh trgovskih in obrtnih zbornicah.
Tudi se dobe ti pripomočki pri opravnih skladiščih št. 2 in 4 za 65 vin. izvod.
Gradec, dne 28. avgusta 1909.
C. in kr. intendanca 3. voja.
V PRID „DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA!"
splošna delniška družba za zavarovanje v Pragi
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu. uliGa Donizetti št. 5.
EDINA	slovanska delniška drnžba za zavarovanje na življenje,
EDINA,	katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom,
EDINA,	katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom. 0 0 m
Zavaruje	najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM!
ojasiiila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih.
Nadzornik v Ljubljani je gospod GESTI IVI, HadBckyieva Gesla štev. 10.
2336
rswl
izdelovatelj umetnih mlinov in žag
:: v Št. Jurju ob južni železnici (Štajersko). ::
k
1f




Ll
t
-0-C3
t:
PBF
mpp*
Izdelujem in imam vedno v zalogi mline na gepelj in za roko. ===== V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem. == Razpošiljam na malo in veliko vsakovrstne potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. !!! Krasne reference !!!
2372 (1)
Židovska ulica št. 8
1-1
se preseli dne
v nove prostore na longresni trg 4
L nadstropje v Gerfoerjevo hišo.
Uradne ure do 9. do 12. in 3. do pol 6. pop. Obrestuje hranilne vloge po 4 */«% od dne do dne in daje posojila na menico in vknjižbo.
■
Priporoča stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem «voje izborno
v sonci in sičkten
Zii Spori 1 in nrciMf,
SSL—

Pfisu, (Styrla), Slfe Rešeni ir< dragili stfecifilulli zsumk ter posumeziiili delov.
Izposoievanje koles
neieni Mm zo emnjliranje, : ncnililaDje ter papr&uila :
»tiSisScso tisi ce?t©.
Ljubipna, BSuncjsslKa c. št.
Naprodaj je okoli dva in pol orala velika
tik postaje Žerovnica (Gorenjsko)
na kateri bi se dala zgraditi restavracija ali hotel, ker ta kraj zelo hitro napreduje. Izve se v gostilni pri Gašperju v Mostah, pošta Žerovnica na Gorenjskem.	2204 (3—t)
nasproti dolenjske mitnice se pod ugodnimi pogoji ceno proda. Zraven je tudi vrt in gospodarsko poslopje. Zelo prilično za gostilno ali trgovino. Več pove lastnik Dolenjska cesta štev. 19.	22366—1
z velikim, prav dobro obdelanim vrtom, na najlepšem prostoru v predmestju, 10 minut od sredina mesta oddaljeno, se proda pod ugodnimi pogoji.	2260 4-1 Ea upokojene posebno prilično. ponudbe na uprava „Slov." pod „100".
za umetni mlin na vodi Bistrici v kamniškem okraju mesečno plačo, prostim stanovanjem in
hrano. Nastop takoj. Naslov pove iz prijaznosti uprav-2349	ništvo lista.	3_i
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme 2223 trgovino z mešanim blagom 3—1
!¥. *mlili Cerklje pri Ki Mm.
Edim MgjoriSs:« ^skaip
40 raotro« cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v S kosih 1— 8 me!rov pošilja franko po g povzetju za (O teran slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
n j. m\m s Mit
v Podebradih, Češko.
Naročile tal:o| ! — Priporočilo! Veleč. gospod V. J. Havliiek n bratr, Podčbrady. Zadnjo pošiljate v sem sprejet z veseljem In se ir,i je zelo dopadla. Prosim, pošljite mi še 40 metrov ostankov a ...
Spoštovnniein V. V. Ncustya, Uhry, 10,11.
išče primerne službe v kaki pisarni. Naslov pove upravništvo lista.	2355 3—1
Sprejme se
2342 (1
vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri Antonu Kobiju, Breg, Borovnica.
ki ima že nekaj pisarniške prakse, se takoj sprejme v pisarni dr. Josip Furiaua, odvetnika v Ljubljani.	2362 3—i
V zalogi imam dva rabljena, in še popolnoma dobro ohranjena
za drobljenje pšenice
Schroter, katera 2207 3-1 prodam po nizki ceni in pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
,Bp, • izdelovatelj mlinov in žag v UK| Št. Jiirju ob južni železnici.
slovenske ivrdke
žfrgjiTgs^tSCaMH—111 Mil ""MU
Posojilnice.
Kmetska posojilnica jHffJK:
lice, sprejema hranilne vloge ln daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
ljudska posojilnica TilflZZir*8- "
V-rolomnA podporno društvo, Kongresni trg 19 KAdjtilMU Glej inserat.
Razne tvrdke.
jHger Toni« trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Kolimanil Fran> zaloga P°rce,ana ,n steklenine,
Mestni trg.
Lekarna Trnkoczy vt0Sb
v Ljubljani, zraven ro-
M^rt^irs ap>r T> tr*ovina 8 $Pec- blagom in iVICtlt/lllgel delikatesami.Sv.Petra cest«
št. 37 in 42.
K>*-?o+/-»it FJ1,P< 8likar za napise, črke in grbe, i lialUU Prešernova ul. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
^thPft naiveCia *a'°ga Čevljev domačega Ir-IdUGll delka, Prešernove ulice.
Ceno posteljno perje.
Dovršene postelje
ega	- •
5 kg nadalje poštnine prosto.
bogato napolnjene, iz zelo ' " ga ali 0X116
__________________________________z jako
fcpim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 2'l; posamezne pernice K 12,11, 16; vzglavnica K 3, K 3o0, K 1. — Pernice 180, 110cm velike K 15, 18, 20: vzglnvnica 90>;70 ali 80 "80 cm K 150, 5'-, 5'50. Spod. pernica iz gradla 180 <116 cm K 13--, 15' razpoSilla proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici St. 1010. češki les.
Za ncugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejuh, prevlekah in vsem drugem r 716 posteljnem blagu zastonj ln poŠt. prosto. 52—1
knjige:
I
m
m
<«fM
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K — 60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih "apostolov. It -"60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — flchtleitner, med plazovi. K—.60.
4.	zvezek: Deteia dr., Malo življenje. Povest. K 1'—, vez. v platno K 1 60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -'20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K -"90, vez. v platno K 170.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2-20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —"40, karton K —'60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —'40, karton K —'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K -'40, karton K —-60.
4.	zvezek: Praški Jtidek. Povest. II. natis. K -"40, karton K -"60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —-40, karton K —"60.
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —'40, karton K — 60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —"60, karton K —'80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K — S0.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —'50.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —'40, karton K —'60.
11.zvezek:	Rdeča in bela vrtnica, K —-40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K — -80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz flnama. K -'60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —'60, karton K —-80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K—-40, karton K- - 60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja poAiaski. K—'60,kart.K—'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K — 80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca aH črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske refoimacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Sinukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Kez-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmet-skega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako jc Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra." — III. Veronika DeseniSka. Tragedija. — IV. Pripovedne pestili.
Cena: broš. a K 120, eleg. vez. a K 2'—.
Hndrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Grcgelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30 v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—	Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčevsin. — Berač. 30v.
Gregorčič, Poezije.
—	Isto, II. K 2—. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2-, vez. K 4'-.
—	Isto, IV. K 2 70, vez. K 3 20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. SO v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplcinenitba Tcharčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K— "60.
Kržlč, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II.-XV. kart. a K —'50.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. .i K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. — III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 145, kart. K 120.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmld Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest 60 v.
—	Evstchij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovcfa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. bo v.
—	Gonovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana £0 v.
—	Cvetina Boronrajska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4-.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino
in ljudstvo. K 170. Mati božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v., trdo vez. K 1*20.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka.Ro nan.K2-, vez. K 3-—.
2.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2-20.
3.	zvezek: Prus (Rlex. Glowacki), Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3"40.
4.	zvezek: Ponižani iu razžaljeni. Roman. Broširano K 3"-, vez. K 4-20.
5.zvezek:	Sevčenko-Abrani. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2 40, vez. K 3'60.
6.	zvezek: Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1-90. vez. K 3'-.
7.	zvezek: Sevčenko-Hbram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1"50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4'50. Sie:ikiewicz, Potop. Zqodovinski roman. I. in H. del. Broš. K 6 '10. vez. K 9"20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5 20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10"-, vez. v 2 zv. K 12"60.
—	A\ali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 840.
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3"80, vezano K 5-—.
—	11. del. Broš. K 41—, elegant. vez. K 5"40. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2-—,
elegantno vez. K 3 20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 150, vez. K 2 20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K 1'—, vez. K 1'40.
Home.
—	V BofOvnicl so pripravili svojemu gospodu nadučitelju Avgustu Pircu domačini pretečeno nedeljo prelepo odhodnico. V lepo odičeni, z zelenjem okrašeni društveni dvorani se je zbralo k slovesu do 95 ljudij vseh stanov. Ta večer je vsakega prepričal o spoštovanju in ugledu, ki ga je zasluženo užival gospod nadučitelj pri vseh. Gospod profesor v pokoju, Fr. Boršnik, se je poslovil v imenu zbranega omizja. V radostnih besedah se zahvali gospodu za njegovo neumorno delo, skrb v šoli, medsebojno harmonijo med učitelj-stvom, družabnost, prijaznost, skrb za domačo občino skozi toliko let. Frenetično ploskanje je dokaz, da govori gospod profesor vsem iz srca. Poslovili so se tudi g. Juvanec ,župnik, g. Ivan Kos, župan g. Franc Suhadolnik ter g. Papler. Ves presenečen zahvali se gospod nadučitelj za veliko naklonjenost in zatrjuje vse, da mu ta sijajen večer ostane v živem spominu in v tolažbo za dni življenja. — Vso prireditev in pa oskrbo je prevzel v splošno za-dovoljnost gostilničar g. Godec. Cel večer pa je razpoloženo občinstvo zabaval društveni pevski zbor, ki je žel za prelepo petje pohvalo vseh.
—	Razglas c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani. A. Vpisovanje v I. razred deške, oziroma dekliške vad-nice in v otroški vrtec je v torek, dne 14. septembra, od 8. do 10. ure, v II., III. in IV. razred Obeh vadnic v četrtek, dne 16. septembra, od 8. do 10. ure v dotičnih učnih sobah. B. V začetku šolskega leta 1809/10 ne bo sprejemnega izpita za prvi letnik ženskega učiteljišča. Prosilci, ki bi se -utegnili javiti za sprejem v prvi letnik moškega učReljišča, naj se zglase v sredo, dne 15. septembra, ob osmih. C. Gojenci in gojenke, ki so tili sprejeti meseca julija v prvi letnik in dozdanji gojenci II., III. fn IV. letnika se zglase v četrtek, dne 16. septembra, in sicer gojenci ob 8. uri, gojenke ob 3. uri. Ponavljalni izpiti so v četrtek, dne 16. in v petek, dne 17. septembra. Na žensko učiteljišče se gojenke na novo ne sprejemajo, ker ni prostora. Šolsko leto 1909/10 se prične v soboto,
• dne 18. septembra, s slovesno sveto mašo. — Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani, dne 25. avgusta 1909.
—	Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po splošni konkurenci zagotoviti za tri leta različne oblačilne in opravne predmete, med katerimi so 'tudi: vrvi, količki za šotore, toporiša* leseni cveki, razni izdelki iz železa, rokovice iz volne, spodnje hlače iz volne, čebri i. dr. Ponudbe je poslati vložnemu zapisniku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju najkasneje do 9. oktobra 1909 do 12. ure opoldne. Dobavni razglas, ponudbeni vzorec in seznam predmetov, ki jih je dobaviti, so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Beg pred vojaško dolžnostjo na Francoskem se vedno bolj širi. Leta 1908 je pred naborom ubežalo iz dežele 11.782 ob-vezancev, medtem ko je bilo prejšnja leta takih beguncev le 2000 do 5000. Razven tega je bilo lani med nabornim moštvom 10.304 težko predkaznovanih, ki so jih morali poslati v kazenske oddelke v Afriko.
—	Pogozdovanje Krasa. Iz poročila komisije za pogozdovanje Krasa posnem-ljemo sledeče zanimive podatke: V političnih okrajih: Gorica, Graaišče in Sežana so pogozdili novega pustega sveta v površini 4878 hektarjev, pri čemer so porabili 658.100 rastlin in 37 klg semena, kar je stalo skupno 5730 K 71 h. Za izboljšanje že obstoječih nasadov so porabili 1,701.500 rastlin in 280 klg semen, kar je stalo skupno 16,305 K 68 h. Finančni račun pogozdo-valne komisije izkazuje 109 K 59 h prebitka. Dohodkov je bilo 70.870 K 64 h, stroškov pa 70.671 K 5 h.
—	Razglas o razpisu volitev za obrtno sodišče, ki se Ima ustanoviti v Ljubljani. Deželna vlada razglaša: Z ukazom pravosodnega ministrstva, dogovorno z ministrstvi za notranje zadeve, trgovino in finance z dne 15. julija 1909, drž. zak. št. 112, se je odredila ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani s 1. decembrom 1909, kojega krajevna pristojnost obsega okoliš c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani in kojega krajna pristojnost se razteza na vsa v § 1., odst. 2, zakona z dne 27. novembra 1896, drž. zak. št. 218, navedena, v okolišu obrtnega sodišča se nahajajoča podjetja izvzemši železnice. Na podlagi naročila c. kr. justičnega ministrstva, sporazumno z ministrstvi za trgovino in notranje zadeve z dne 15. julija t. 1., Številka 15.760, se uvidi c. kr. deželni vladi volitev prisednkov in namestnikov obrtnega sodišča ter obrtnih prisednikov vzklicnega sodišča odrediti na prvo polovico meseca novembra 1909 m se naznani natančnejši čas volitve pozneje na dotični krajevno običajni način s posebnim razglasom. Število prisednikov obrtnega sodišča znaša po § 4. navedene ministrske odredbe 48, število namestnikov 28 in šte-

Brzo-samopisnica s popolnoma vidno pisavo
ST0EWEI^ Rekord
(D 01 S
1 a a
Ker se je uvedel
,STOEWER
brzoplsna samoplsnlca s popolnoma vidno pisavo
a
so bili sledeči stroji izločeni in se oddajo pod ceno
je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev, g
Do 14 udarcev na sekundo. — Do 20 prevdarnih ko- Š ^ OllVCF,
pij. - Najlažji ln najbolj miren udar tipk. - Priprava | 2 2H6SGGI113.
dvojnobarvni trak, tabulator in še 60 drugih vrlin. || 3 RemitlQtQll
—— Edina popolna slovenska klavijatura. - j|	j	fkfa 1101 '
V lastnem interesu naj nihče ne kupi poprej druge samopisnice, predno si ni ogledal STOE- U	1 "
WER-Rekorda. - Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do s	Na °9led s0 Pri
za
2310
a a a a a a
i. i i-i a a
0.. - iM-iiui un. — i.av.iuoiujc saiuu,	[vi mivi jaiv. la ou UJ L. UlUglUlI, 111 I1C11UIC |JI1UCIC UU	---w .	13
zaključka, da je Stoe\ver-Rekord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. D! glavnem zastopstvu StOewer Za 3 Ql Prepusti se brezplačno na poskušnjo.	Prospekte poSilja zastonj	~~	**
Ugodna plačila na obroke.
a Kranisko in Hrvaško a Glavno zastopstvo STOEWER za Kranjsko in Hrvaško 3 T .	S
Ljubljana, Mestni trg 8/111.	| Ljubljana, Mestni trg 8./IIL §
vilo prisednikov za vzklicno sodišče v obrtnih spornih zadevah 12. Skupine obrtnih obratov za izvršitev volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča ter prisednikov zklicne-ga sodišča, ki jih voli v vsaki skupini, polovico volilni razred podjetnikov in polovico volilni razred delavcev, so po § 5. navedene ministrske odredbe določene tako-le: Skupina I. Vsi veliki obrati izvzemši trgovinske obrate: 16 prisednikov, 8 namestnikov obrtnega sodišča; 4 prisedniki vzklicnega sodišča. Skupina II. Vsi mali obrati izvzemši trgovinske obrate: 20 prisednikov, 12 namestnikov obrtnega sodišča; 4 prisedniki vzklicnega sodišča. Skupina III. Vsi trgovinski obrati: 12 prisednikov, 8 namestnikov obrtnega sodišča; 4 prisedniki vzklicnega sodišča. Velikim obratom je smatrati ona podjetja, glede kojih je bilo predpisano letno občne pridobnine več nego 300 kron. Javnemu polaganju računa zavezana podjetja se štejejo k velikim obratom. Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se poživljajo, da tekom treh tednov po objavi tega razglasa v uradnem listu pismeno naznanijo občinskemu predstojni-štvu stajališča svojega obrata za sestavo volilnih imenikov obeh volilnih "razredov potrebne podatke. Javne trgovske družbe, komanditske družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo istočasno imenovati izmed oseb, poklicanih zadnjih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, eno pa k večjem dve osebi, ki bodo zanje oddale glasovnice. Vsi podjetniki (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani tekom preje omenjenega roka sestaviti in vposlati občinskemu predstojništvu stajališča obrata popolen seznam na dan objave tega razglasa v uradnem listu v njihovem obratu uposlenih moških in ženskih delavcev, ki so izpolnili dvajseto leto, ki že delajo najmanj eno leto v tuzem-stvu in ne pripadajo stanu učencev. Ti imeniki morajo obsegati tudi one delavce, ki izven obratovališča proti plačilu za obrat delajo. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko. — V Ljubljani, dne 17. avgusta 1909.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospefiuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo	(VIII.)
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopalliSe pri Karlovih varlk. Prospekti gosto*%j in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah c jestvinaml n vinom.
Zalaga pri Mihael Kaitner-ju, Peter Lassnlka In Andrej Šarabonu, LJubljana.	11« hi 49
V Ameriko
in Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s
H 544 52
Cunard Line
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 7. septembra, Carpathia, 21. septembra, Ultonija, :::	12. oktobra 1909.	:::
Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
v	> Ki,'. •' : f - "
| Ravnokar so izšle nove dvo-| !stranske slovenske plošče!
Gena krone ln po 2 K 50 v. Tolika zaloga
25 kron naprej.
Dobi se tndl na mesečne obroke. Zato zahtevajte tako] brezplačno
ceniHe gramofonov
in raznih plošč.
Pr P 7aior urar in optik if.F.oaiKl Ljubljana, Stari trg 26
ALOJZI) ZMITKO
velika tovarna z električnim obratom za
GODBENO ORODJE |
HM v LGMECH .k«0v°
izdeluje vse vrste glasbil Iz lesa in kovine, pihala za obhode (signale). Izvršitev in harmonija brez napake.
STROKOVNA OPRAVK
H 1051	vseh godal in bobnov	26—1
t Goslarskl atelje |	j Ceniki zaston) |
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjene. Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široku K l(i--, 12- , 15 —. in 18- -; 2 metra dolga, 140 cm široka K K"-, 16--, 18--. si--- Zgiavnilt 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3-,3 50 in '1 ; 90 cm dolg, 70 cm Širok K 4 5) in 5 60. Izdelujem tudi po ' rSnlkoll drugi meri. Tridelni modroci iz žime za eno p	A 27 -, boljši
K 33- -. PoSilja se poštnine prosto po i j..;etju od K 10 — naprej — Zamenja ali nazaj se vzame proii povrnitvi poštnih stroškov	2025 6—1
BENEDIKT SACHSEL, Lobcs 910 pri Plznu, Češko.
S1NGER SINGER
najnovejSi in ^^^^ dobita le v
najpopol-	naših trgo-
nejši šivalni	vinah.
stroj.	402 24-2
Sisger Co.akc. dražba za šiv. stroje.
Novomesto, Veliki trg 88.
v
Zenitna ponudba.
Vsled pomanjkanja znanja se želi seznaniti z gospodično primerne izobrazbe v starosti do 26 let nadučitelj v lepem kraju na deželi. Zeli se nekaj premoženja. Ponudbe pod , Jesen 1909" na upravništvo Slov. Tajnost se jamči.	2321 3-t
<y ca
vi	c
M
ra	qj
ra	£

mmm
m
2048 1
Motorje
mline in stiskalnice
za grozdje in sadje.
Železne blagajne,
stavbene psfrelslae
drugo0 železnino ::
dobavlja po najnižjih	Ct„njP«
cenah slovenska vele- J^* trgovina z železnino » £jubljani, jVtarije Jerezije cesta štev. 1.
Vsak pes
se zelo naglo privadi
niso tako zanimive, kakor pa naši platneni in bomba-ževinasti vzorci cefira, da-masta, kanevasa, platnine, oksforda itd.
L—B^Tnill
in naročite 6 komadov rjuh, obeljenih I« brez šiva 150/200 cm vplikih K 13'50. — Tkalnica 1695	bratov Krejcar, DobruSka 9180, ČeSko.	(1)
• o |l|luil UU pu ••
in se dobro razvija.
Zahtevajte cenike, prospekte in brošure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdke
Henrik Polstercr,
tovarna za Fattingcrjeve pogače za pse in krmila za perutnino
Dunajsko Novomesto.
Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik.
V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja.
U tanovljeno 1693. 300 najvišjih odlikovanj.


Naznanjam slavnemu občinstvu, cla izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu ure-teni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in :::	deščic (parket)
različne vrste od priprostega do naj-'1 finejšega izdelka, naslonjače, gugal-nike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za glasovir i. t. d.
Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.)
Na zahtevo poSljem moj llustrovani cenik zastonj In
:::	franko.	:::
Ivan Bahovec
1971 (i)	tovarnar na Duplici p. Kamnik.
Skupna rezava sklepam Opra?w premoženje sklepom
iS8? tez it8tlr.ot kras, na? 3 milljune Seststotisoi kron.
Zadružnike? čez 550. ■
vna
rcfiislr. zadruga z oeosn. zavezo v LublanI,
pisarno na Konoresnem trou št. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
G
0
t. j. K 4'75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
m ode. do 12 dep®lte Su od 3. do 6.
Tekoči račun v iivstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račirn poštne tailnice štev. 49086,	Telefon štev. 335.
za industrijsko podjetje združeno z malo kmetijo išče zanesljiva, domača tvrdka. Dotičnik mora biti popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik " odličnimi spričevali. Ako je žena njegova dobra kuharica, lahko prevzame ona gospodinjstvo. 'Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 K. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi. Lastnoročne ponudbe, opremljene s prepisi spričeval je vložiti pod »STALNA SLUŽBA" na upravništvo „SIovenca".	2095 (l)
Hiša z gostilno
in vrtom, na prometnem mestu, se takoj proda. Podjetniki, kateri razpolagajo čez 10.000 kron v gotovini, naj pošljejo ponudbe pod „Bodočnost" poste re-stante Ljubljana.	2353 2—1
Št. 1604/09.
2231 5-1
Pri podpisanemu nadzorništvu je spopolniti več provizoričnih mest
u (dacarjev)
Lepa, zelo mirna
2293 3-1
s posebnim vhodom se solidnemu gospodu (civil) od 1. septembra odda na Resljevi cesti štev. 9, v II. nadstropju na levo.
ki je popolnoma vešč in zanesljiv v vseh strokah. Sprejme se tudi kaka druga primerna služba.
Isti je vešč slovenskega in nemškega jezika. Služba se nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod „štev. 1917".	2324 3-1
230
3-1
se sprejmejo na hrano in stanovanje.
Prav dobro nadzorstvo. Več se poizve v Gospodski ulici štev. 3 pri hišniku.
r 7t

Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. 0 0 0 Keilov iak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. 0 0 0
najboljša prevleka za mehek pod dobivaj l8Sk0¥iC & Meden V lluMjani
Postojna: Anton Ditridi. Škofja Loka Matej Žigon. Kočevje: Fran Log. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homan. Novo mesto: J. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc.
z začetnimi piacami po 1040 K \namreč: s plačo 800 K in dejalnostno doklado v izmeri 30% vsakokratne letne plače) ter s pravico do 3 triletnic in 4 petletnic po 130 K tako, da po zadovoljivo dovršenih 9 službenih letih znašajo prejemki 1430 K, po dovršenih 29 službenih letih pa 1950 K. Poleg tega dobivajo nameščenci na samostojnih mestih tudi prosto stanovanje in pavšal letnih 84 K. Posebno sposobnim in marljivim uslužbencem dajejo se tudi osebne doklade po 200 do 500 K na leto.
Prosilci, ki so poleg ljudske šole dovršili tudi nižje razrede kake srednje šole ali kakšno primerno strokovno šolo, imajo prednost in se takoj pri vstopu v službo lahko uvrste na drugo stopnjo prejemkov (letnih 1170 K, v Ljubljani 1260 K).
Prošnje za vsprejem, ki naj se pišejo lastnoročno od prosilcev, je nasloviti na deželni.odbor v Ljubljani, vložiti pa pri nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani
do 15. septembra 1909.
Prošnjam je priložiti:
1. Rojstni in krstni list; /	2. Zdravniško spričevalo, da je prosilec povsem zdrav in krepak za
vnanjo službo;
m
3.	Spričevalo županstva o nravnosti, in
4.	Zadnje šolsko spričevalo.

Nadzorništvo deželnih naklad

v Ljubljani, dne 12. avgusta 1909.
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 (1)
IGNACIJ CAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
IlflšlRl JlSX In SITI
Dunajska cesta 87, Ljasbijana.
Hoiesa iz prvih tovarn Avstrije:
Durkopp, &tyria (Puch), Waffenrad. v
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno.
: Aitlerjevi 2
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
.9
2184 20-1
puškar v Ljubljani Židovska ulica št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in Čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi --glede strela vse druge puškarske izdelke.	-
Posebno dobre so lahke tro cevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago,
Popravila izvršujem naj-JPfiMfl?!sSS^Sj&H&te*^	ceneje, točno in zanesljivo
v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste.



Za košnjo priporočamo najboljše
2737	kateri so ne samo po izreku enega
samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo na] se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj
ffic. CORMICK.
Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki po-===== sebno globoko režejo, za nizko in redko travo.	-
Edini zastopniki za Kranjsko: Karol Kavšeka nasled.
fEROUŠf M. Llubliana. DunaisHa cesta 16.
smo izumili kamnu podobno
snov proti polzenju jermen raz kolesa
(ne primerjati z drugimi sprijemnini mastmi) ki preprečuje pri vsen obratnih strojih, avtomobilih in motorjih polzcnje jermenov prihrani se pri moči 15-20 °/0, večja storilna možnost stroja, uporabljivo pri zeleznih in lesenih kolesih, 3-letno jamstvo.	Jiso 5-t
Edino pravico Izdelovanja in izvrševanja za Štajersko, Koroško, Kranjsko Istrijo in Dalmacijo ima
VZGOJITELJICA
■ -i/
k dvema deklicama 6—8 let starima, boljše rodbine, se išče za Gradec. - Zahteva se francoski in nemški jezik, kakor tudi glaso-vir. - Plača po dogovoru. - Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo tega lista 2351 2—1
Štefan Hitzl, Ljubljana.
Sodi
295 1-1
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žaanja, v obsegu
od litrov : 56-70	od litrov 180-250
„ „ 100-120	„ „ 250-450
„ • 120-180 „ „ 500-700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po
nizki ceni M RnCtlOrfifn v Ljubljani, poleg pri tvrdki IU. I&UjllCl H l»U* Kosler. pivovarne.
I
M
ii
Tacitol
zobozdravnika Hvgusta Schwelgerla.
n
1220 (1)
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENA STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkocztj, Bohinc, Maijer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh veCjih trgovinah.
Zunanjim naročnikom — najmanj Štirih (4) steklenic — se odpošlje voda poštnine prosto (franko).
MfltiU Mil.
imela zoMola veQ
Zasebniki
Trgovci
RroSnJarjt
nai ne zamude ugodne Drilike za naročbo
ostankov
naravnost iz tkalnice!
1884 Posebna ponudba: 12—1
40 met oksfordB za srajce, ceflra za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prlma kakovost, pristno barvano le K 15'40.
40 met. rumburik« tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčenoprlma kakovost, pralno, le K 18*40. 1 kos ISO/200 ca rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, tale K 2'25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlaa-robom K 1-25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, Id so le kramarji. — Obrne naj se vsak na
Jnl|]& Miillerja tkalnico, Mm. Mestec, Češko.
Največja slovenska tvrdka za obuvala
Združeni čevljarji v Ljubljani
14 Wolfove ulice 14
priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že Več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spa-dajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam.
Velika zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah. Maročila po meri In okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj.
Filijalka: Stari trg i štev. 28.	1133 t
Pozor!	Pozor!
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina
Peter Šterk
Stari trg št. 18 Ljubljana Stari trg št. 18
kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz,spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp, pajčolanov, otročjih obleke, svile za bluze in nakite, svilne trakove, posa-mentrije, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodernejših in najboljših moških klobukov, čepic in slamnikov,
vse po najnižji ceni.	1495 1
dina zaloga izvirnih
AmeHšbih čevljev
Avstr.« ameriška zaloga čeljev v Ljubljani.
Poleg kavarne ,pri Slona'. Pazite natančno na firmo.
2825 26-
Termalno ln močvirno kopališče
STUBICKE TOPLICE, HRVAŠKO
Postala Zabok In postainlltte Zfigorske železnice ..Stubičke Toplice". Sezona od f. maja do 30. oktobra«
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganju revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti-kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica, Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
r. ..iVuf. i. Ji^i^v^; S			— ' : i
		u	
Mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebr-nino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
Veliki novi cenik zastonj.
TS«Q Novost: PloSčnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Bos-
k o p f na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4*50. Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Sokolske verižice s stovensk. trakovi nikelnasta K 1"20 srebrna K 5'—. 2171__21-1
Stoj prijatelji
1068	Predno kupiš ali izposodiš
klavir ali harmonij
potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki
II FflU7 D9P7HIV Gradišče 11 flUrUllL DliLLllIA (mestna hlSa)
Prepričal se o blagoglasnosti In najtrpežnejSI konstrukciji mojih instrumentov Iz prvovrstnih najboljših tvornlc.
(9
a a S
(D
n a
Rt Xfl
a> a
u 1? Z
M
B
M ?
O
a
»
Ul A
Kot strokovnjak in učitelj Glasbene Matice In zaprisešenl izvedenec c. kr. deželne sodnlje JamCim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. — Zlasti pa priporočam Holzl-Heilzmanove planine, ki so neprekosljivl. Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjla obrok« brez ziditji.
delavnica za vsa cerkvena dela
St. Ulrich, Groden, Tirolsko
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. - Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. - Postrežba i solidna in hitra, tsis 26-1
Proda se
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 1
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
Edine vremenu-stanovitne apneno- fasadne -barve
za prebarvanje hiš, cerkva, župnišč, šolskih in javnih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
Vzorci apneno - fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto.

mi
■ a ■ « t « VLM.au?,
^lil^fll priporoča mila vseli vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki ..ELEKTRA'1 in „SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe 7 sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt85 ------------:—mo(}GrnG kemije zato neprekosljivo blago :—------. _s
Največje In najstarejše slovensko podjetje!
Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" ln „SUPERI0R".	<wh
ffi 1 ffil B B ffl„ B M 1 -B
paro-fo wna za milo, surovi margarin, kristalno
!n
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pucn-kolesa:
„Spocijal" Puck-kolesa.......K 150-—
„Curiei" kolesa............ 115'—
Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66'- naprej.	(t)
Za prekupovales isia cena, kakor v tovarni!
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vso blago veliko oeneja.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
ij Z odliCnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
erar in trgoveo v Ljubljani.

Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev.
£jubljana9 J^estal trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene brez konkurence I -
Slovenska modna trgovina
2977
i saltu za mmtm damshe mu
A. VIVOD - MOZETIČ, LJUBLJANA
Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-
52-1
vdanejše priporoča velecenjenim damam.
Klobuke sprejemam v popravilo.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu f
na Dunajski cesti štev. 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344*75
obrestuje hranilne vloie po 41
2
orez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi hranilni! vloge na Moti račun v zvezi s Cenovnim prometom In ilU obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983'93
Posojujc na zemljišCa po 6'/«% z lV2°/o na amortizacijo ali pa po 5'/«°/o brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj lit	in praznikov.	52—1
m	jggT Izvolile pisati po vzorce!
V. J. Havliček a bratr ¥ Podebradech
izvozna tvrdna modnega Mi na roho delano razprodaja po znalno znižani ceni.
~	_ „ a
g različnih velikosti
jaocpacraaagaa^
laaaaczaaaataoaaa
I
a
aaaaaaosaaaiaaaacaaaaaaaiaaaaoaaaaaaa
Vzorci franko!	Le malo časa:
1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih ODEOOCJČ za K 18.— franko po povzetju. — Od teh se "
IC3	vzorci ne pošiljajo. 468 52—1 _
naan!xjoaaoaaaaaaaoaa«rjnaaaaaaac3naa«
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Llubljans čez Antweriien v New-York in 8ez Jntw8Fp8!i v Boston.
je proga
rfemdUedMi".
Na naših parnikih «Finland», »Kroonland*, »Vaderland», «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Manitonu, „Gothland", „Marquette" in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom iu New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odtiod iz Ljubljane vsak torek popoln.
Naša proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New~York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tišlerju- 188 (52—1)


Rr.3

j kanalizacije, kopališča
Hačrtl In izvršitev le pri domači specialni tvrdk 1. Tehniške ocene ln načrti zastonj, ko se poveri delo.
Inžener-hidrotekt
lil Konrad
Beethovnove al. 4. Brzojavi: Lachulk, LJubljana.
Delniška dražba združenih piwewai»en Žaleo in Laško
Spcciaiiteta: ,9SaBwatop" (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
■== Pofiiljatve na dom sprejema reiiavrater »Narodnega doma" fl. Kržišnlk. (Telefon it. 82.) =========
sr.'vmnm
1842	Ustanovljeno leta	1842
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Sdi8nfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRHT.
Tovarna m prodala oljnatih bar?, Mm iu UM
Prodajalna ln kompiolr: HKUSlfEVfl CESTI iT EV.
™0ni54. Delavnica: SORIŠKE 0MCE $TE¥, 8, Teiefoc is4.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolincja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. iaaaa«mBMgaBtamaMB5SHaamMHBaBfflM i

vrstno, iz vinskih goric, slavnih Izza časa imljanov, ležečih na morski obali Izola-irano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost mči: „Kmečka gospodarska zadruga Medoših (Korte)" poŠta Pirano — elezniška postaja Portorose (Istra), 'ena belemu (rumenemu) vinu po 26 K fcekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto ia debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postajo
Domača tvrdka!
LUKA VILHAR
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4
tik novega poslopja Katol. tiskarna. IsvrSnJe točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- nnp kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne IHo dilke, zlate, srebrne in nikelnaste ure, Uiininipo nncfano ter različno zlatnino dalje lul Iflluu, pl alUHU Insrebrnino. 282452-1 Vma popravila se IzvrSe solidno ln po nizki ceni.
705 Robert Teschln „WMKHHD"
iliber 6 aH 9 mm z močno robato cevjo, dolgost meter, za streljanje z zrni |r«*o«n lil* i krogljami, teža 1»/« kg	—•
■>oSllja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o |113	orožju zastonj in franko.	(1)
Franc Dušek, orožarna. Opečno 89, Češko.
Lepa zračna «1
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hi$ab na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predovlču, Ambrožev trg 7, :	v Ljubljani.	::
ZaložRik g. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših fapoaah in velikih izberah 2	priporoča	52-1
Ivan Soklič.
Pod trančo §t. 2. Postaja eiek. železnico.
tedne poskušale
in na ogled razpošiljam svoja KOLESA >0 povzetju. Dell koles čudovito po ceni iu dobri.
Ilust. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552 Pfipopoeam slav. občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, Šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
E Najnižje cene!
BSBIBK!
Solidna postrežba!
Najnižje cene!
W3»
Lsmcaster od K 26'—, Flobnpt-pu6ka od
K 8 50, pištole od K 2'-, samokresi od K5-~. :: Popravila eeiro. — Ilustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno itsv. 77
1631	Češko.	32
/A i fatJcC -v %AjteeriJm
Wa£er 1 itfiifo -dsjtfrv, po ctmits*
/ r^vva/i	c&rT'(gjftl
V £jixl>$tin£ Ifiblisiverčktf utirvS&t,
I
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
I^panjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljlh pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrat Proizvodi vzamejo jako velike vodo v se ti dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.	29i6 52—i
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgrada, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, J3ol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetn, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
..Severonemškega Llojrda"
o«
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Vilhelm II, Kron-prinz Vilhelm, Kaiser Wil-:: :: helrn der Grofie. ■ Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■ ■■■
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
EsSvard Tavčar-iu, v K0lodwsk21i ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, /lriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galvcston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Ballimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Hires, Colonibo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
Molijo Si 18. SlariirjSU Prešernove ulice št. 4.
- Popravila točno in ceno. -
Osrednja banka čeških hranilnic
= Podružnica: DUHA3 L.
Mu Si. 12017.
22. = (Ustredni banka česlojh sporitelen) = Pofflca: DI13 L, ippllersta 22.
Vloge na knjižice in račun 4°/0 in 4'/«%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji nn 4% ln '/4% upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: .Sporobnnlca'. Deponiranje kavcij ln : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne Informacije in svete brezplačno
1139 1

Vedno in v vsaki množini je dobiti:
Zarezano strešno opeko prve in druge vrste, z jamstvom
za nje trpelnost skozi pet let	=
z iasirie nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev.
gj M 03
m m
2900 52-1

Oojueejo zalega
m®5k'b 'n	©blelt

Ljubljena, Duerni trg 3 podružnica: Dcuo mc$to, CJlauni trg.
i
a	1422 100 1
oacaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaooaaaaaaa
VeC vrst sodov ima naprodaj R. HEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Gospodarsko društv
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri pro
daji	svojih udov. Cena ji
nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje kakovost izborna.	623(3)
Najcenejša vožnja v iimeriko.
v II t
m» iuioi no u m m ran lomin uii
i. irelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana.
PriporoCa se slavnemu občinstvu in preCastltl duhovSCini v naroČila na
šfedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupnišCem, j samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago.
Betonsko podjetje
Tvornlca ceirMnili izdelkov, ustnega kamenja in marmorja.
ZAJEC & HORN
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique~ plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d.— Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyth- patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago.
S CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE NA ZAHTEVO.
amazai

F. L. P.
za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko::
Znamka F. L. P
ŠTOR, Ljubljana, Prešernove al. 5.
ZnamkaF.L.P

IZPELJAVA mm
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa glavna in itranska mosta tu- in inozemsiva.
MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
1 m	TO i OSREDNJA MENJALNICA:
' IllJDU.^ Utt * DUNAJ I„ WOLLZEILE 1.
U(p»(r1t»tl žrtIrcs * Baden,ČeSkaKamnica,Če5kaLipa,Brno,HloravskiZum-. bergi ]Wodling, Novi JlCin, Plzen, Praga, Llberce, Cvltava
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., 1.1, d.
j Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
naj bi sc v svojo lastno ker st poučil o
m
H
2303 1 ta
f. L.
Pri tej peči se prihrani 50 do 80 odstotkov kuriva in prostora ter peče izboren domač kruh, kakor tudi vsako drugo pecivo.
STnA" J^i, n"«VJe) • lahk°, 1U,§1' tudl. mCS0 SG more izrGdll° lGP° PGČL Te Patentne krušne peči se grade od 4 hlebov iza 100 K) do 40 hlebov in se lahko postavijo v kuhinji, na hodniku, v šupi itd.
Vsaka peč se da 6 tednov na poskušnjo.
Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjenimi pojasnili
almus & f,

Parija Sattner ::
Sjubljana, ^Dunajska cesta 10, II. stop., II. nadstr. (JVudijatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerkvenih paraiaentov.
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajil ne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov _tudi zadovoljno prevzame.	»;
Najbolj Yarno naložen denap
J«> ygr M1	H* mt 1
Mestni hranilnici pijmKL
A ........ ............».....
Stanje hranil, vlog:
nad 35 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
nad 1 milijon kron.
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in kso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 474o/g ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da
bi se obrestovaaje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tndi po pošti in potom c.kr.poštae hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 60/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na monioe in vrednostne papirje.
Hranilnica se nahaja u lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah St. 3,
nasproti frančiškanskemu kioštru.
iift.


NfSji
•f- m



A. ŽABKAR
V LJUBLJANI, Dunajska cesta št. 42
Železolivarna, tovarna za stroje, ključavničarska dela.
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, moderne Francis-turbin za vsak padec in množino vode, kakor tudi trans-
stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje, vrtom, pašnikom, travnikom itd. Načrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih tovarniških cenah._3254 12—3
OTVORITEV NOVE GOSTILNE.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem v svoji novi hiši
na Privozu št. 4 (Prule)
= oddaljeni 10 korakov od postaje električne železnice vila Kosler pričel:
gostilniško obrt
v moderno opremljenih velikih prostorih, ki so pripravni za zborovanja, veselice itd., na razpolago je tudi klavir in prostor za balinanje. — Postrezal bom cenjenim gostom z mrzlimi in gorkimi jedili ter pristno kapljico priljubljenih vin, kakor bizeljskim cviCkom, rebulo, metliCanom in refoškom po zmernih cenah. MarCno pivo v sodih in steklenicah. — Oflotjelna otvoritev v soboto 28. t. iu.
Za obilen obisk se priporočam
2359 3-1
Fran Kavčič.
Podružnice
Spljct, Cclovcc in Trst
- Delnl&ka alavnlca -K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka
mese i
Ponudimo vsako poljubno množtnoi
Samotne pflošče
dc©B®Sopa5 hodnikov s. t« d
Na zahievo pošljemo vzci*ce in prospekte takoj brezplačna.
IIIIIIIMMIlllBmMmgraMMMIMBiBMg«
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur
= čevljarski mojster = Llulsllana, Radeckega cesta 2
Priporočam se veiečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naroČila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naroČila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna!
3292
s i« is&Ma i v i om
Jurija Jankoviča naslednik
smnBm it
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi socSnijski cenilec. 195 52-1
■nMgaaaa Ljubljana
trgovina norimberškega in
galanterijskega blaga na s: drobno in na debelo. ::
Ustanovljena 1847,
Ustanovljena 1847,
Majveeja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
ima 6 kamnov, pristen nikel-	k
Syiš5Cfc5ft nast okrov, ki ostane vedno	g "O-O
»ira bel, kazalnik te emajla, 88 ur	■ u: ^ o
id0& n"'1"4"0 na P0' '"'"lite.	J « —
Pristne srebrne ure K6 50	\ S'|a
ito^&JsjSj S3srebrn.pokrovi „9-50	5 m
^maWi Stenske ure .. „2-70	S
l^nVl Dudilke . : : "2"40	8 If
W.	" z dvojnim	;
zvoncem ,3-40	5
kakor: nogavice, srajce, mafe, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575
Priporoča se
največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1*20 K naprej
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	484 52-1
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Priporoča se siavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d.
SpcGijaliteta: valjični zastorl in solnčnc plahta po najnovejšem sistema s samodvioalnimi oporami brez vijakov.
Kdor je siv, izgleda star.
Izbomo, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta J. Vitek-ov „Immerjung", rudečk. rnjave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, 1 kart. K 4 -. 2. Vitck-ov ,,Nucin", enojna steklenica K 1'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FR. VITEK & Co. PBHGfl. leu
Vitek-ov „Immer]unii" Vitek-ov Jmmerjuno"
—■■■■.■■■■■II« Podjetje betonskih stavb! Bmmasmmtmmmm
Brata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19.
3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih inušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnjak izvedena. - Gena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent „Thrul\
J vseh vrst za urade, i društva trgovce itd.
|| Anton Cente
dPMffi- graver in izdelovatelj kavčuk-štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Ceniki franko. 3450 521
Pred uporabo.	Po uporabi.
Zahtevajte le Vitkove izdelke ln odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: Hnt. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto prednjeme pod zelo povoljpimi pogoji, ter
Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped
skrbi za prodajo blaga najknlantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-
carini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih
skladiščili. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršnje reklamacije in daje vsako stro-
kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj
Žiro račun pri JHDRHNSKI BANKI v Trstu
Tisk: »Katoliške TIskarne«.
Msamem
Odgovorni urednik: Ivan Štele.
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik,